–

za Zenith Media Communications SRL V. Berea, R. Ionescu, P. Partene, A. I. Rusan, avocaţi, in A. Komives, ügyvéd,

–

za Consiliul Concurenţei C. Butacu in B. Chiriţoiu, agenta,

–

za romunsko vlado E. Gane in A. Rotăreanu, agentki,

–

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z G. Aiellom, avvocato dello Stato,

–

za Evropsko komisijo I. V. Rogalski in L. Wildpanner, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 4(3) PEU in člena 101 PDEU v povezavi z načelom sorazmernosti.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Zenith Media Communications SRL in Consiliul Concurenţei (svet za konkurenco, Romunija) v zvezi z odločbo, s katero je bila tej družbi naložena globa zaradi kršitve pravil konkurenčnega prava.

3

Člen 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov [101] in [102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205) določa:

„Kadar organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, ali nacionalna sodišča uporabljajo nacionalno zakonodajo o konkurenci za sporazume, sklepe podjetniških združenj ali za usklajena ravnanja v smislu člena [101](1) [PDEU], ki lahko vplivajo na trgovanje med državami članicami v smislu navedene določbe, uporabljajo za te sporazume, sklepe ali usklajena ravnanja tudi člen [101 PDEU]. […]“

4

Člen 5 te uredbe določa:

„Organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, so pristojni za uporabo členov [101] in [102 PDEU] v posameznih primerih. Za ta namen lahko po uradni dolžnosti ali na podlagi pritožbe izdajo naslednje odločbe, ki:

Kadar na podlagi razpoložljivih informacij pogoji za prepoved niso izpolnjeni, se lahko odločijo, da ni nobenega vzroka za njihovo ukrepanje.“

5

Člen 23(2) navedene uredbe določa možnost, da Evropska komisija podjetjem naloži globe zaradi kršitev določb konkurenčnega prava Evropske unije. Te globe ne presegajo 10 % skupnega prometa podjetja, ki je bil ustvarjen v predhodnem poslovnem letu.

6

Člen 35(1) te uredbe določa:

„Države članice določijo organ ali organe, pristojne za konkurenco, ki so odgovorni za uporabo členov [101] in [102 PDEU] tako, da [se] učinkovito izpolnjujejo [uporabljajo] določbe te uredbe. […]“

7

Člen 2(1), prvi pododstavek, Četrte direktive Sveta z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu [50(2)(g) PDEU] (78/660/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 21), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 273), določa:

„Letni računovodski izkazi obsegajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in pojasnila k računovodskim izkazom. Ti dokumenti so sestavljena celota.“

8

Iz členov od 22 do 26 Četrte direktive 78/660, kakor je spremenjena z Direktivo 2003/51, je razvidno, da se neto znesek prometa navede v izkazu poslovnega izida.

9

Člen 2(3) Legea concurenței nr. 21/1996 (zakon št. 21/1996 o konkurenci) z dne 10. aprila 1996 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 88 z dne 30. aprila 1996) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o konkurenci), določa:

„Kadar podjetja […] sodelujejo v združenju, ki nima pravne osebnosti in ki se dogovorjeno izvaja s sporazumom, omejevalnim sporazumom, paktom, protokolom, pogodbo in na drug način, ne glede na to, ali je izrecno, javno ali prikrito, in ne glede na njegovo obliko – zavezništvo, koalicija, koncern, skupina, zveza ali drugo – se v zvezi z dejanji in posli iz odstavka 1, storjenimi v okviru sodelovanja v takem združenju, določbe tega zakona uporabijo za vsako podjetje ob upoštevanju načela sorazmernosti.“

10

Člen 5(1) zakona o konkurenci določa:

„1.   Prepovedani so vsi omejevalni sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na romunskem trgu ali delu tega trga, zlasti tisti, ki:

11

Člen 55(1)(a) zakona o konkurenci določa:

„Za prekršek, ki se sankcionira z globo, ki ne sme presegati 10 % skupnega svetovnega prometa, ki ga je podjetje oziroma združenje podjetij ustvarilo v poslovnem letu pred izrekom sankcije, se štejejo naslednja dejanja, ki so jih namerno ali iz malomarnosti storila podjetja oziroma podjetniška združenja:

12

Priloga k Ordinul nr. 420, pentru punerea în aplicare a Instrucțiunilor privind individualizarea sancțiunilor pentru contravențiile prevăzute la articolul [55] din legea concurenței nr. 21/1996 (uredba št. 420 o izvajanju navodil za individualizacijo sankcij za prekrške iz člena [55] zakona o konkurenci) z dne 2. septembra 2010 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 638 z dne 10. septembra 2010) vsebuje navodila za izračun glob, ki so namenjena svetu za konkurenco (v nadaljevanju: navodila za individualizacijo sankcij) in v okviru katerih je v poglavju II, točka A, določeno:

„A. Določitev osnovne stopnje

1.   Osnovna stopnja se določi glede na težo in trajanje prekrška. Osnovna stopnja se izračuna tako, da se ob upoštevanju teže in trajanja seštejeta ta zneska:

x teža + y trajanje = osnovna stopnja

2.   Kot izhodiščna točka za določitev osnovne stopnje globe v primeru prekrškov iz člena [55] zakona se upošteva skupni promet, ki ga je kršitelj ustvaril v poslovnem letu pred izrekom sankcije in ki je potrjen v skladu z veljavnimi davčnimi predpisi.“

13

Ordinul nr. 3055 pentru aprobarea Reglementarilor contabile conforme cu directivele europene (uredba št. 3055 o potrditvi računovodskih pravil v skladu z evropskimi direktivami) z dne 29. oktobra 2009 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 766 z dne 10. novembra 2009, v nadaljevanju: uredba o potrditvi računovodskih pravil) v točkah 33, 46 in 253 določa:

„33. (1) Neto promet zajema zneske, ki izhajajo iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev, ki sta del redne dejavnosti gospodarskega subjekta, po odbitku popustov, davka na dodano vrednost in drugih davkov, ki so neposredno povezani s prometom.

[…]

46. (1) Načelo prednosti vsebine nad obliko. Prikaz vrednosti v postavkah bilance stanja in izkaza poslovnega izida se opravi ob upoštevanju gospodarskega temelja posla oziroma priglašene transakcije in ne le njene pravne oblike.

(2) Cilj spoštovanja tega načela je knjiženje in verodostojni prikaz gospodarsko‑finančnih transakcij v skladu z gospodarsko realnostjo z izkazovanjem pravic in obveznosti ter tveganj, povezanih s temi transakcijami.

[…]

(4) Gospodarski subjekti so pri knjiženju gospodarsko-finančnih transakcij zavezani upoštevati vse razpoložljive informacije, da bi bili čim redkejši položaji, v katerih bi se narava transakcije, določena na podlagi načela prednosti vsebine nad obliko, razlikovala od narave transakcije, ki bi bila določena, če se to načelo ne bi uporabljalo.

[…]

253. […]

(2) Zneski, ki jih gospodarski subjekt prejme za račun tretje osebe, vključno v primerih v skladu z zakonom sklenjenih pogodb o zastopanju, komisijskih pogodb ali pogodb o poslovnem zastopanju, niso prihodki iz redne dejavnosti, tudi če se z vidika davka na dodano vrednost osebe, ki delujejo v svojem imenu, štejejo za preprodajalce. V tem primeru so prihodki iz redne dejavnosti sestavljeni iz dolgovanih provizij.“

14

Svet za konkurenco je z odločbo z dne 3. decembra 2014 ugotovil, da je med 26. marcem in 17. oktobrom 2012 več podjetij, med njimi tudi pritožnica iz postopka v glavni stvari, ki opravljajo storitve oglaševalskih agencij, storilo enotno in trajajočo kršitev člena 5(1) zakona o konkurenci in člena 101(1) PDEU s tem, da so sodelovala pri omejevalnem sporazumu, katerega cilj je bil izločiti konkurenčne oglaševalske agencije z romunskega trga (v nadaljevanju: odločba sveta za konkurenco). Pritožnici iz postopka v glavni stvari je bila naložena globa v znesku 2.146.199 romunskih levov (RON) (približno 484.759 EUR), kar ustreza 2,52 % njenega prometa, kakor izhaja iz izkaza poslovnega izida iz njenih računovodskih izkazov za poslovno leto 2013.

15

Pritožnica iz postopka v glavni stvari je pri Curtea de Apel București (višje sodišče v Bukarešti, Romunija) vložila tožbo za razglasitev ničnosti odločbe sveta za konkurenco oziroma, podredno, za znižanje zneska globe ob upoštevanju najvišje meje, ki bi izhajala iz pravilne določitve njenega prometa. Ta tožba je bila zavrnjena s sodbo z dne 8. junija 2016.

16

Pritožnica iz postopka v glavni stvari v utemeljitev pritožbe, ki jo je zoper to sodbo vložila pri Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie (vrhovno kasacijsko sodišče, Romunija), ki je predložitveno sodišče, navaja, da kot oglaševalska agencija opravlja dejavnost posredovanja med oglaševalci in ponudniki oglaševalskih storitev, kot so televizijske postaje. Oglaševalske agencije prejemke, ki jih prejmejo od oglaševalcev, izplačujejo ponudnikom oglaševalskih storitev. Oglaševalci oglaševalskim agencijam plačujejo nadomestilo v obliki provizije. Samo ta provizija je del prometa oglaševalske agencije. Svet za konkurenco pa je kot osnovo za izračun naložene globe upošteval promet, ki je bil izkazan v računovodskih izkazih te pritožnice in ki je vključeval ne le prejete provizije, ampak tudi zneske, ki jih je ta kot posrednica nakazovala ponudnikom oglaševalskih storitev. S tem je svet za konkurenco kršil točko 253(2) uredbe o potrditvi računovodskih pravil ter je zavrnil uporabo zakonskih določb in sodne prakse v zvezi z izračunom prometa posrednikov, ki temeljijo na točki 152 njegovih navodil z dne 5. avgusta 2010 o pravilih, ki se uporabljajo na področju nadzora koncentracij. Navedena pritožnica naj tako ne bi bila sankcionirana zaradi domnevno storjene kršitve konkurenčnega prava, ampak zaradi načina, kako vodi svoje računovodske izkaze. V teh okoliščinah Curtea de Apel București (višje sodišče v Bukarešti) z zavrnitvijo tožbe, vložene zoper odločbo sveta za konkurenco, ni upoštevalo dejanskih prihodkov pritožnice iz postopka v glavni stvari, s čimer je kršilo načelo sorazmernosti.

17

Predložitveno sodišče pojasnjuje, da so pred sprejetjem te odločbe vsa podjetja, ki se jim je očitala kršitev, trdila, da svet za konkurenco za določitev zneska globe ne bi smel upoštevati vseh njihovih prihodkov, ampak le njihove dejanske prihodke. Tako navedena odločba kakor zakon o konkurenci in navodila za individualizacijo sankcij pa kot osnovo za izračun globe določajo skupni promet, ki izhaja iz letnih računovodskih izkazov, pri čemer ni razlikovanja glede na sestavne dele navedenega prometa ali dejavnosti zadevnega podjetja. Navodila za individualizacijo sankcij naj ne bi puščala svetu za konkurenco nobene diskrecijske pravice, da bi se izognilo tveganju samovoljnosti. Tako se podjetje, ki se mu je očitala kršitev, ne more sklicevati na neskladnost prometa, ki je izkazan v njegovem izkazu poslovnega izida, z upoštevnimi računovodskimi pravili, ker ta promet izhaja iz njegovih lastnih odločitev in računovodskih vknjižb.

18

Predložitveno sodišče poleg tega navaja, da so v skladu s točko 253(2) uredbe o potrditvi računovodskih pravil prihodki zastopnika sestavljeni iz provizij, ki jih ta prejme kot plačilo za opravljene posredniške storitve, in da je v zadevi v zvezi s koncentracijo svet za konkurenco opravil lastno oceno prometa pritožnice iz postopka v glavni stvari, zato da je upošteval zgolj provizije, ki jih je prejela na podlagi svoje dejavnosti posredovanja.

19

Predložitveno sodišče meni, da mora v teh okoliščinah tehtati načeli predvidljivosti in sorazmernosti z odvračalnim učinkom sankcije, da bi ugotovilo, ali je svet za konkurenco dolžan upoštevati zgolj del prometa, ki ga predstavljajo provizije, ki jih je prejela pritožnica iz postopka v glavni stvari. To tehtanje bi bilo treba opraviti ob upoštevanju obveznosti lojalnega sodelovanja in obveznosti držav članic, da se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ovirali učinkovito uporabo člena 101 PDEU.

20

Predložitveno sodišče se konkretneje sprašuje, ali je lahko načelo sorazmernosti kršeno s pristopom, v skladu s katerim je svet za konkurenco zavezan določiti osnovno stopnjo globe glede na promet, ki je naveden v izkazu poslovnega izida pritožnice iz postopka v glavni stvari in ki poleg provizij za plačilo storitev posredovanja vključuje zneske, ki jih je prejela od oglaševalcev in ki so bili nakazani ponudnikom oglaševalskih storitev. Če bi se štelo, da svet za konkurenco ni pooblaščen upoštevati drugačen promet, bi to lahko privedlo do tega, da bi moral naložiti globo, ki kljub svoji predvidljivosti in odvračalnosti ne bi odražala resničnega gospodarskega položaja zadevnega podjetja, s čimer bi bilo to načelo kršeno.

21

V teh okoliščinah je Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie (vrhovno kasacijsko sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„Ali je treba člen 4(3) PEU in člen 101 PDEU razlagati tako, da:

22

Svet za konkurenco, na prvem mestu, navaja, da vprašanja za predhodno odločanje niso dopustna, ker predložitveno sodišče Sodišče dejansko prosi, naj razloži pojem „promet“, ki ga vsebuje pravilo nacionalnega prava, in naj samo odloči o dejanskem stanju spora o glavni stvari.

23

V okviru postopka iz člena 267 PDEU so naloge Sodišča in naloge predložitvenega sodišča jasno ločene in izključno zadnjenavedeno sodišče je pristojno za razlago nacionalne zakonodaje in presojo dejanskega stanja spora o glavni stvari (sodba z dne 14. novembra 2019, Spedidam, C‑484/18, EU:C:2019:970, točka 28 in navedena sodna praksa).

24

Vendar predložitveno sodišče, v nasprotju s trditvami sveta za konkurenco, Sodišča ne prosi za razlago nacionalnega prava.

25

Vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo to sodišče, se namreč nanašajo na razlago člena 4(3) PEU in člena 101 PDEU v povezavi z načelom sorazmernosti v okviru spora glede zakonitosti zneska globe, ki jo je nacionalni organ, pristojen za konkurenco, pritožnici iz postopka v glavni stvari naložil zaradi kršitve tako nacionalnega konkurenčnega prava kot konkurenčnega prava Unije. Predložitveno sodišče želi zlasti dobiti upoštevne elemente za razlago prava Unije, da bi ugotovilo, v kolikšnem obsegu je pri izračunu tega zneska zavezujoč promet, ki je naveden v računovodskih izkazih.

26

Svet za konkurenco, na drugem mestu, trdi, da so vprašanja za predhodno odločanje hipotetična, ker pritožnica iz postopka v glavni stvari med upravnim postopkom ni oporekala pravilnosti vknjižb, ki jih je opravila v svojem izkazu poslovnega izida, in se je zgolj sklicevala na to, da bi bilo treba pri izračunu globe upoštevati le del njenega prometa.

27

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki jo bo sprejelo, pristojno, da glede na posebnosti zadeve presodi potrebo po izdaji predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, in tudi upoštevnost vprašanj, ki jih predloži Sodišču. Zato je Sodišče, kadar se predložena vprašanja nanašajo na razlago prava Unije, načeloma dolžno odločati (sodba z dne 12. maja 2022, Servizio Elettrico Nazionale in drugi, C‑377/20, EU:C:2022:379, točka 32 in navedena sodna praksa).

28

Iz tega sledi, da za vprašanja, ki se nanašajo na pravo Unije, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko zavrne odločanje o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga postavi nacionalno sodišče, le takrat, kadar je očitno, da zaprošena razlaga prava Unije nima nikakršne zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, kadar gre za hipotetičen problem oziroma kadar Sodišče nima na voljo pravnih ali dejanskih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na postavljena vprašanja podalo koristne odgovore (sodba z dne 12. maja 2022, Servizio Elettrico Nazionale in drugi, C‑377/20, EU:C:2022:379, točka 33 in navedena sodna praksa).

29

V obravnavanem primeru zadošča navesti, da se postavljena vprašanja, kot je že bilo ugotovljeno v točki 25 te sodbe, nanašajo na razlago prava Unije. Vendar po eni strani iz ničesar ne izhaja, da zaprošena razlaga tega prava nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, saj lahko vsako od postavljenih vprašanj pomaga predložitvenemu sodišču, da odloči o zakonitosti zneska globe, ki je bila naložena pritožnici iz postopka v glavni stvari, in tako reši ta spor. Po drugi strani predložitvena odločba vsebuje vse dejanske in pravne elemente, ki so potrebni za odgovor na ta vprašanja. V teh okoliščinah ni mogoče šteti, da navedena vprašanja niso upoštevna.

30

Zato so vprašanja, ki jih je postavilo Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie (vrhovno kasacijsko sodišče), dopustna.

31

Predložitveno sodišče s tremi vprašanji, ki jih je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 4(3) PEU in člen 101 PDEU v povezavi z načelom sorazmernosti razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi ali nacionalni praksi, v skladu s katero je dolžan nacionalni organ, pristojen za konkurenco, pri izračunu globe, ki se naloži podjetju zaradi kršitve člena 101 PDEU, v vseh okoliščinah upoštevati promet, kot je naveden v izkazu poslovnega izida tega podjetja, ne da bi imel možnost preučiti dokaze, ki jih to podjetje predloži, da bi dokazalo, da navedeni promet ne odraža dejanskega gospodarskega položaja navedenega podjetja in da je posledično treba iz naslova prometa upoštevati drug znesek, ki ta položaj odraža.

32

V skladu s členom 35(1) Uredbe št. 1/2003 države članice določijo organ ali organe, pristojne za konkurenco, ki so odgovorni za uporabo člena 101 PDEU, tako da se določbe te uredbe učinkovito uporabljajo. Tako določeni organi morajo v skladu s tem členom zagotoviti učinkovito uporabo te določbe PDEU v splošnem interesu (sodba z dne 7. decembra 2010, VEBIC, C‑439/08, EU:C:2010:739, točka 56).

33

Za to člen 5 Uredbe št. 1/2003 določa, da lahko nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ki je odgovoren za uporabo člena 101 PDEU, naloži globe, periodične denarne kazni ali druge sankcije, predvidene po nacionalnem pravu.

34

Napotitev člena 5 Uredbe št. 1/2003 na določbe nacionalnega prava, ki določajo sankcije za kršitev člena 101 PDEU, pomeni, da morajo države članice na podlagi člena 4(3), drugi in tretji pododstavek, PEU sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev uporabe in učinkovitosti te določbe PDEU. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča morajo namreč države članice, če pravo Unije nekega področja ne ureja, svojo pristojnost izvajati ob upoštevanju prava Unije in zlasti načela učinkovitosti. Tako ne smejo onemogočati ali čezmerno oteževati izvajanja prava Unije in morajo prav na področju konkurenčnega prava zagotavljati, da pravila, ki jih vzpostavljajo ali uporabljajo, ne ogrožajo učinkovite uporabe člena 101 PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 21. januarja 2021, Whiteland Import Export, C‑308/19, EU:C:2021:47, točki 47 in 48 ter navedena sodna praksa). Zato morajo države članice, čeprav jim je pridržana izbira sankcij, predvsem zagotoviti, da so kršitve člena 101 PDEU sankcionirane pod vsebinskimi in postopkovnimi pogoji, ki dajejo sankciji učinkovito, sorazmerno in odvračilno naravo (glej v tem smislu sodbi z dne 14. septembra 2017, Autortiesību un komunicēšanās konsultāciju aģentūra – Latvijas Autoru apvienība, C‑177/16, EU:C:2017:689, točka 68, in z dne 3. aprila 2019, Powszechny Zakład Ubezpieczeń na Życie, C‑617/17, EU:C:2019:283, točka 37).

35

V zvezi z zadnjenavedenim je treba spomniti, da načelo sorazmernosti predvsem na področju sankcij po eni strani zahteva, da naložena sankcija ustreza teži kršitve, in po drugi strani, da je treba pri določitvi zneska globe upoštevati posamezne okoliščine zadeve (glej po analogiji sodbo z dne 4. oktobra 2018, Link Logistik N&N, C‑384/17, EU:C:2018:810, točka 45).

36

Poleg tega je v zvezi z naložitvijo globe zaradi kršitve člena 101 PDEU iz sodne prakse Sodišča v zvezi s pristojnostmi Komisije na podlagi člena 23(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 1/2003 razvidno, da je namen zahteve, da globa, ki se naloži podjetju, ki je kršilo člen 101 PDEU, ne sme presegati 10 % skupnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu, pravzaprav zagotoviti, da se v skladu z načelom sorazmernosti želeni vpliv na zadevno podjetje presoja v vsakem posameznem primeru, predvsem z upoštevanjem prometa, ki odraža njegov dejanski gospodarski položaj v obdobju, v katerem je bila kršitev storjena (glej v tem smislu sodbo z dne 23. aprila 2015, LG Display in LG Display Taiwan/Komisija, C‑227/14 P, EU:C:2015:258, točki 48 in 49 ter navedena sodna praksa). Pojem „promet“ se namreč nanaša na vrednost prodaj blaga ali storitev, ki jih opravi zadevno podjetje, in s tem se odraža njegov dejanski gospodarski položaj (glej v tem smislu sodbo z dne 14. septembra 2017, Autortiesību un komunicēšanās konsultāciju aģentūra – Latvijas Autoru apvienība, C‑177/16, EU:C:2017:689, točka 65).

37

Iz tega sledi, da so države članice sicer pristojne za določitev sankcij, ki jih lahko nacionalni organ, pristojen za konkurenco, naloži zaradi kršitve člena 101 PDEU, vendar bi lahko nacionalna ureditev ali praksa nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, v skladu s katero bi bil ta organ v vseh primerih zavezan izračunati znesek globe ob upoštevanju zgolj prometa, navedenega v izkazu poslovnega izida, in bi bila izključena možnost, da se preuči morebitna utemeljitev ali upoštevni podatek, na katerega se podjetje, ki se mu očita kršitev, sklicuje, da bi dokazalo, da zadevni znesek ne odraža gospodarske resničnosti, pripeljala do naložitve glob, ki presegajo meje tega, kar je potrebno za uresničitev ciljev člena 101 PDEU.

38

Pod pridržkom, da so utemeljitve, ki so v tem smislu uveljavljane na podlagi dovolj natančnih in dokumentiranih dokazov, ki jih je predložilo podjetje, ki se mu očita kršitev, pravno in dejansko utemeljene, bi namreč lahko naložena globa – čeprav bi bila pod zgornjo mejo, vzpostavljeno z nacionalno ureditvijo in določeno na podlagi prometa, navedenega v izkazu poslovnega izida – dejansko presegla to mejo, če bi bila ta določena na podlagi izračuna prometa, ki odraža dejanski gospodarski položaj podjetja.

39

Nacionalni organ, pristojen za konkurenco, mora torej imeti možnost preučiti pravno in dejansko utemeljenost vseh dokazov, ki bi lahko verodostojno dokazali, da znesek prometa, naveden v izkazu poslovnega izida, ne odraža dejanskega gospodarskega položaja podjetja, ki se mu očita kršitev. V obravnavani zadevi mora torej nacionalni organ, pristojen za konkurenco, preveriti, ali je pritožnica iz postopka v glavni stvari dejansko delovala – kot to zatrjujejo – kot zastopnica, ki je prejela zneske za račun tretje osebe, in za kar je prejela plačilo v obliki provizije, ter jo izprašati o konkretnih razlogih, zakaj po njenem mnenju ni treba popraviti zneska prometa, ki je naveden v njenem izkazu poslovnega izida. Zato bo moral navedeni organ iz predloženih pojasnil izpeljati ustrezne ugotovitve, da bo zagotovil odvračilen učinek globe in njeno skladnost z načelom sorazmernosti.

40

V nasprotju s trditvami sveta za konkurenco nujnost, da se globa določi na podlagi objektivnih meril, in nujnost, da se zagotovi njena predvidljivosti, ne moreta upravičiti drugačne razlage.

41

Na eni strani mora namreč vsak nacionalni organ, pristojen za konkurenco, znesek globe prilagoditi posebnostim vsakega posameznega primera, pri čemer mora upoštevati objektivna merila, kot so teža in trajanje kršitve ter morebitne obteževalne in olajševalne okoliščine, da se zagotovijo učinkovitost, odvračalnost in sorazmernost te globe.

42

Na drugi strani je treba glede predvidljivosti globe poudariti, da je ta zagotovljena z določbami nacionalnega prava, ki zadevnim podjetjem omogočajo, da vnaprej opredelijo najvišji znesek globe, ki jim ga lahko naloži nacionalni organ, pristojen za konkurenco, in objektivne dejavnike, ki jih ta organ upošteva pri izračunu te globe, saj te določbe vzpostavljajo okvir za izvajanje pooblastila tega organa (glej po analogiji sodbo z dne 23. aprila 2015, LG Display in LG Display Taiwan/Komisija, C‑227/14 P, EU:C:2015:258, točka 51).

43

Glede na navedene preudarke je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 4(3) PEU in člen 101 PDEU v povezavi z načelom sorazmernosti razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi ali nacionalni praksi, v skladu s katero je nacionalni organ, pristojen za konkurenco, dolžan pri izračunu globe, ki se podjetju naloži zaradi kršitve člena 101 PDEU, v vseh okoliščinah upoštevati promet tega podjetja, kot je naveden v njegovem izkazu poslovnega izida, ne da bi imel možnost, da preuči dokaze, ki jih to podjetje predloži v dokaz, da navedeni promet ne odraža dejanskega gospodarskega položaja navedenega podjetja in da je treba posledično iz naslova prometa upoštevati drug znesek, ki ta položaj odraža, če so ti dokazi natančni in dokumentirani.

44

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

Člen 4(3) PEU in člen 101 PDEU

je treba razlagati tako, da

nasprotujeta nacionalni ureditvi ali nacionalni praksi, v skladu s katero je nacionalni organ, pristojen za konkurenco, dolžan pri izračunu globe, ki se podjetju naloži zaradi kršitve člena 101 PDEU, v vseh okoliščinah upoštevati promet tega podjetja, kot je naveden v njegovem izkazu poslovnega izida, ne da bi imel možnost, da preuči dokaze, ki jih to podjetje predloži v dokaz, da navedeni promet ne odraža dejanskega gospodarskega položaja navedenega podjetja in da je treba posledično iz naslova prometa upoštevati drug znesek, ki ta položaj odraža, če so ti dokazi natančni in dokumentirani.