Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62019CN0840

    Zadeva C-840/19: Predlog za sprejetje predhodne odočbe, ki ga je vložilo Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie (Romunija) 19. novembra 2019 – kazenski postopek zoper NC

    UL C 201, 15.6.2020, p. 3–4 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    15.6.2020   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 201/3


    Predlog za sprejetje predhodne odočbe, ki ga je vložilo Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie (Romunija) 19. novembra 2019 – kazenski postopek zoper NC

    (Zadeva C-840/19)

    (2020/C 201/05)

    Jezik postopka: romunščina

    Predložitveno sodišče

    Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie

    Stranka v postopku v glavni stvari

    NC

    Druga stranka v postopku

    Parchetul de pe lângă Înalta Curte de Casație și Justiție – Direcția Națională Anticorupție

    Vprašanja za predhodno odločanje

    1.

    Ali je treba člen 19(1) Pogodbe o Evropski uniji, člen 325(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člen 4 Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (1), sprejete na podlagi člena 83(2) Pogodbe o Evropski uniji, razlagati tako, da nasprotujejo temu, da bi organ zunaj sodstva, to je Curtea Constituțională a României (ustavno sodišče, Romunija), sprejel odločbo, s katero bi odredil ponovno presojo korupcijskih zadev, o katerih je bilo odločeno v določenem obdobju in ki so sedaj v fazi pritožbe, in sicer zato, ker v okviru vrhovnega sodišča niso bile imenovane sestave senatov, specializiranih za tovrstne zadeve, čeprav priznava specializiranost posameznih sodnikov, ki jih sestavljajo?

    2.

    Ali je treba člen 2 Pogodbe o Evropski uniji in člen 47(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotujeta temu, da bi organ zunaj sodstva ugotovil, da je bilo imenovanje sestave senata vrhovnega sodišča (v katerega se imenujejo sodniki, ki so v trenutku napredovanja med drugim izpolnjevali pogoj glede specializacije, zahtevane za napredovanje na vrhovno sodišče)nezakonito?

    3.

    Ali je treba primarnost prava Unije razlagati tako, da nacionalnemu sodišču omogoča, da ne uporabi odločbe ustavnega sodišča, izrečene v zadevi, ki se je nanašala na ustavni spor, in zavezujoče v smislu nacionalnega prava?


    (1)  UL 2017, L 198, str. 29.


    Top