–

za Pfizer Consumer Healthcare Ltd V. Sloane, QC, L. Catrain González, abogada, E. Wright, barrister, in R. Shiers, solicitor,

–

za Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs H. Watkinson, barrister, in A. Beegun, solicitor,

–

za vlado Združenega kraljestva S. Brandon, agent, skupaj z H. Watkinsonom, barrister,

–

za Evropsko komisijo A. Caeiros, J. Hradil in M. Salyková, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na veljavnost Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1140 z dne 8. julija 2016 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL 2016, L 189, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Pfizer Consumer Healthcare Ltd (v nadaljevanju: Pfizer) in Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs (davčna in carinska uprava Združenega kraljestva; v nadaljevanju: davčna uprava) v zvezi s tarifno uvrstitvijo grelnih obližev in pasov, namenjenih lajšanju bolečin.

3

Kombinirana nomenklatura, ki je bila uvedena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382; v nadaljevanju: KN), temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje – ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO) – in ki je bil vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu, sklenjeno 14. junija 1983 v Bruslju (Belgija). Ta konvencija je bila skupaj s Protokolom o spremembah z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288).

4

Splošna pravila za razlago KN iz njenega prvega dela, oddelek I, A, določajo zlasti:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

[…]

5

Drugi del KN, naslovljen „Seznam carin“, zajema oddelek VI, naslovljen „Proizvodi kemijske industrije ali podobnih industrij“.

6

V oddelku VI KN sta med drugim poglavje 30 z naslovom „Farmacevtski izdelki“ in poglavje 38 z naslovom „Razni kemijski proizvodi“.

7

Poglavje 30 KN zajema tarifno številko 3005, v kateri je navedeno:

„3005 Vata, gaza, obveze in podobni proizvodi (npr. obliži, obkladki), impregnirani, premazani ali prevlečeni s farmacevtskimi snovmi ali pripravljeni v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno, za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene“.

8

Poglavje 38 KN zajema tarifno številko 3824, v kateri je navedeno:

„3824 Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra, kemijski proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu“.

9

Tarifna številka 3824 iz tega poglavja 30 v različici, ki izhaja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1754 z dne 6. oktobra 2015 (UL 2015, L 285, str. 1), ki se je uporabljala na dan začetka veljavnosti Izvedbene uredbe 2016/1140, je vsebovala te tarifne podštevilke:

10

Člen 57 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL 2013, L 269, str. 1; v nadaljevanju: carinski zakonik) določa:

„1.   Za uporabo skupne carinske tarife se tarifna uvrstitev blaga opravi z določitvijo ene od podštevilk ali dodatne razčlenitve kombinirane nomenklature, v katero se navedeno blago uvrsti.

2.   Za uporabo netarifnih ukrepov se tarifna uvrstitev blaga opravi z določitvijo ene od podštevilk ali dodatne razčlenitve kombinirane nomenklature ali katere koli druge nomenklature, uvedene z določbami Unije in ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali jo dodatno razčlenjuje, v katero se navedeno blago uvrsti.

[…]

4.   [Evropska] [k]omisija lahko sprejme ukrepe za določitev tarifne uvrstitve blaga v skladu z odstavkoma 1 in 2.“

11

Člen 58(2), prvi pododstavek, carinskega zakonika določa:

„Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe iz člena 57(4).“

12

Člen 285(1) te uredbe določa:

„Komisiji pomaga Odbor za carinski zakonik. […]“

13

Komisija je Izvedbeno uredbo 2016/1140 sprejela na podlagi člena 57(4) in člena 58(2), prvi pododstavek, carinskega zakonika.

14

Člen 1 te izvedbene uredbe določa:

„Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v […] [KN] pod oznako KN iz stolpca 2 navedene razpredelnice.“

15

V prilogi k tej izvedbeni uredbi je določeno:

16

Medicinski pripomočki, ki jih zajema Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 12, str. 82), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 (UL L 247, str. 21) (v nadaljevanju: Direktiva 93/42), so v členu 1(2)(a) te direktive tako opredeljeni:

„‚medicinski pripomoček‘ pomeni vsak instrument, aparaturo, napravo, programsko opremo, material ali drug predmet, ki se uporablja samostojno ali v kombinaciji, vključno s programsko opremo, ki jo je proizvajalec predvidel izrecno za uporabo za diagnostiko in/ali v terapevtske namene in je potrebna za njegovo pravilno uporabo, ki ga je proizvajalec predvidel za uporabo na ljudeh z namenom:

in katerega glavno načrtovano delovanje v človeškem telesu ali na človeško telo se ne doseže na farmakološki, imunološki ali metabolični način, ampak se mu lahko s temi načini pri njegovem delovanju pomaga“.

17

Družba Pfizer v Združeno kraljestvo uvaža proizvode za enkratno uporabo, ki so zajeti z registrirano znamko ThermaCare. Ti proizvodi so predstavljeni in se tržijo za terapevtske toplotne terapije, za zagotovitev koristi, kot je analgezija, zmanjšanje togosti in pospeševanje ozdravitve poškodovanih tkiv.

18

Spekter proizvodov vključuje grelne obliže, ki so večinoma na voljo v več velikostih in so zasnovani za uporabo na določenem delu telesa. Vsi ti obliži so fleksibilni, tako da se lahko trdno pričvrstijo na zadevni del telesa in ostanejo pritrjeni bodisi z lepilnimi pasovi bodisi s samolepilnimi sponkami, glede na različico proizvoda.

19

Navedeni obliži so v bistvu sestavljeni iz tkanine, ki vsebuje toplotne celice. Ta tkanina je neke vrste sintetična večplastna tkanina, ki ohranja toplotne celice na mestu in varuje uporabnika v primeru uhajanja toplotnih celic. Toplotna celica je sestavljena iz propustnega sintetičnega materiala, ki jo obdaja, in iz mešanice snovi v njej (vključno z železovim prahom, ogljikom, soljo in vodo).

20

Ti obliži se prodajajo v zaprtih vrečkah. Ko se vzamejo iz vrečke in so izpostavljeni zraku, se segrejejo. Natančneje, do eksotermne reakcije, pri kateri se sprošča toplota, pride, kadar je mešanica snovi izpostavljena zraku zaradi propustne stene toplotne celice. Ohranja se stalna temperatura 40 stopinj Celzija v obdobju od 8 do 12 ur, odvisno od različice proizvoda.

21

Kot navaja predložitveno sodišče, First‑tier Tribunal (Tax Chamber) (sodišče prve stopnje (oddelek za davčne spore)), Združeno kraljestvo), številne klinične študije kažejo, da naj bi imela toplotna terapija, ki se uporablja v terapevtske namene, fiziološke učinke, ki prinašajo zdravstveno korist. Terapevtske lastnosti toplote so potrjene z Mednarodno klasifikacijo bolezni Svetovne zdravstvene organizacije, deveta revizija, klinična sprememba (ICD 9 CM), ki jo je objavila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Toplotna terapija je prav tako priznana in priporočena kot vrsta zdravljenja v več smernicah, ki so jih objavili priznani nacionalni organi. Natančneje, zadevno blago je bilo uvrščeno med „aktivne medicinske pripomočke“, v skladu z Direktivo 93/42, pristojni organ pa je potrdil in odobril podelitev oznake CE.

22

Davčna uprava je leta 2012 izdala dve zavezujoči tarifni informaciji (v nadaljevanju: ZTI) in nekatere proizvode ThermaCare, tako kot nemški in slovaški carinski organi, uvrstila pod tarifno številko 3005 KN.

23

Družba Pfizer je na podlagi teh ZTI, ki ju je izdalo Združeno kraljestvo, med letoma 2012 in 2013 trikrat uvozila proizvode ThermaCare v Francijo. Ob pregledu tega uvoza so francoski carinski organi ugotovili, da je treba te proizvode uvrstiti pod tarifno številko 3824 KN in zanje uporabiti stopnjo dajatve v višini 6,5 %. Ti organi so leta 2015 Komisijo pozvali, naj preveri uvrstitev proizvodov ThermaCare, slednja pa je to vprašanje predložila Odboru za carinski zakonik Unije.

24

Komisija je po nesoglasni odločitvi tega odbora sprejela Izvedbeno uredbo 2016/1140. Iz priloge k tej uredbi je razvidno, da se proizvod v obliki grelnega obliža za lajšanje bolečin, ki je izdelan iz samolepilnega materiala, oziroma v obliki grelnega pasu za lajšanje bolečin, ki je izdelan iz nelepilnega materiala, uvršča pod tarifno podštevilko 38249096 KN.

25

Zato je davčna uprava z dopisom z dne 3. avgusta 2016 razveljavila ZTI, ki ju je družbi Pfizer izdala leta 2012 in s katerima so bili proizvodi ThermaCare uvrščeni pod tarifno številko 3005 KN.

26

Družba Pfizer je z vlogo z dne 12. septembra 2017 zaprosila za novo ZTI za uvrstitev proizvodov ThermaCare pod tarifno številko 3005 KN.

27

Davčna uprava je 10. novembra 2017 na podlagi Izvedbene uredbe 2016/1140 izdala ZTI, s katero so bili ti proizvodi uvrščeni pod tarifno številko 3824 KN.

28

Družba Pfizer je s tožbo, ki jo je pri predložitvenem sodišču vložila 8. decembra 2017, izpodbijala to odločbo. V zvezi s tem trdi, da Izvedbena uredba 2016/1140 ni veljavna v delu, v katerem se proizvodi ThermaCare uvrstijo pod tarifno številko 3824 KN.

29

Družba Pfizer primarno trdi, da besedilo tarifne številke 3005 KN zajema proizvode, na katere se nanaša Izvedbena uredba 2016/1140. Gre za „izdelke, podobne“ vati, obvezam ter obližem in obkladkom v smislu te tarifne številke, v obsegu, v katerem so slednji zasnovani tako, da se uporabljajo na koži za medicinske namene in imajo podobno funkcijo kot obkladki, zlasti glede lajšanja bolečin. Poleg tega naj bi bili pakirani za prodajo na drobno.

30

Zato naj teh proizvodov ne bi bilo mogoče uvrstiti pod tarifno številko 3824 KN, ker naj bi se slednja uporabljala le za proizvode, „ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu“. Proizvode ThermaCare naj bi bilo torej treba uvrstiti pod tarifno številko 3005 KN na podlagi splošnega pravila 1 za razlago KN. Ker je bilo z Izvedbeno uredbo 2016/1140 napačno zmanjšano področje uporabe te tarifne številke, naj bi Komisija prekoračila svoje pristojnosti.

31

Poleg tega družba Pfizer trdi, da je ta uredba neustrezno in napačno obrazložena v delu, v katerem je navedeno, da je bila uvrstitev proizvodov iz Izvedbene uredbe 2016/1140 pod tarifno številko 3824 KN opravljena v skladu z uporabo splošnega pravila 1, splošnega pravila 3(b) in splošnega pravila 6 za razlago KN.

32

Ker je First‑tier Tribunal (Tax Chamber) (sodišče prve stopnje (oddelek za davčne spore)) menilo, da so trditve, ki jih je družba Pfizer navedla za izpodbijanje veljavnosti Izvedbene uredbe 2016/1140, resne, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali Izvedbena uredba […] 2016/1140 […] ni veljavna v delu, v katerem proizvode, ki:

zaradi kemikalij, ki so material ali sestavina, ki jim daje njihov bistven značaj, uvršča pod tarifno številko 3824 KN, natančneje 38249096 KN, in ne pod tarifno številko 3005 (na podlagi besedila upoštevnih tarifnih številk, opomb k oddelkom ali poglavjem ter pojasnjevalnih opomb, kot se zahteva s splošnim pravilom razlage 1 KN, na podlagi splošnega pravila razlage 3(a), v skladu s katerim se zahteva uvrstitev v skladu z najbolj natančnim poimenovanjem, ali na drugi podlagi)?“

33

Predložitveno sodišče se v bistvu sprašuje o veljavnosti Izvedbene uredbe 2016/1140.

34

Najprej je treba ugotoviti, da je blago, ki ga je uvozila družba Pfizer in na katero se nanaša postopek v glavni stvari, kot je opisano v predložitveni odločbi, enako ali vsaj dovolj podobno proizvodoma, zajetima z Izvedbeno uredbo 2016/1140, in da se slednja torej uporablja.

35

Evropski parlament in Svet Evropske unije sta Komisiji, ki deluje v sodelovanju s carinskimi strokovnjaki držav članic, podelila široko pooblastilo za prosto odločanje glede natančnejše določitve vsebine tarifnih številk, ki so upoštevne za uvrstitev določenega blaga. Vendar Komisije pooblastilo, da sprejme ukrepe, določene v členu 57(4) carinskega zakonika, ne pooblašča, da spremeni vsebino ali obseg tarifnih številk (sodba z dne 19. decembra 2019, Amoena, C‑677/18, EU:C:2019:1142, točka 37 in navedena sodna praksa).

36

Tako je treba preučiti, ali je Komisija s tarifno uvrstitvijo proizvodov iz Izvedbene uredbe 2016/1140 pod tarifno podštevilko 38249096 KN, ne pa pod tarifno številko 3005 KN, spremenila vsebino ali obseg teh tarifnih številk.

37

V zvezi s tem je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča zaradi pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju (sodba z dne 22. februarja 2018, Kubota (UK) in EP Barrus, C‑545/16, EU:C:2018:101, točka 25 in navedena sodna praksa).

38

Poleg tega je lahko namen proizvoda objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezan s tem proizvodom, kar je mogoče oceniti z objektivnimi značilnostmi in lastnostmi tega proizvoda (sodba z dne 22. februarja 2018, Kubota (UK) in EP Barrus, C‑545/16, EU:C:2018:101, točka 26 in navedena sodna praksa).

39

V obravnavanem primeru, kot je razvidno iz besedila stolpca 1 razpredelnice iz Priloge k Izvedbeni uredbi 2016/1140, so proizvodi, na katere se ta nanaša, v obliki grelnih obližev ali grelnih pasov za lajšanje bolečin. Ti obliži so izdelani iz lepilnega materiala, ki omogoča njihovo pritrditev na kožo, medtem ko so ti pasovi izdelani iz nelepilnega materiala, ki se pritrdi s samolepilnim trakom. Ti proizvodi so iz mehkega sintetičnega materiala, ki se prilega obliki telesa, in ki vsebuje več ploščic, napolnjenih z železom v prahu, ogljem, soljo in vodo, ki ob izpostavljenosti zraku proizvajajo toploto zaradi eksotermne reakcije.

40

V skladu z besedilom tarifne številke 3824 KN so proizvodi, ki jih slednja zajema, proizvodi, „ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu“.

41

Zato je treba najprej preučiti ali proizvodi, na katere se nanaša Izvedbena uredba 2016/1140, spadajo pod tarifno številko 3005 KN.

42

Blago, ki se uvršča pod tarifno številko 3005 KN, je v skladu z njenim besedilom „[v]ata, gaza, obveze in podobni proizvodi (npr. obliži, obkladki), impregnirani, premazani ali prevlečeni s farmacevtskimi snovmi ali pripravljeni v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno, za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene“.

43

Družba Pfizer v zvezi s tem trdi, da bi bilo treba zadevno blago šteti za „podobne proizvode“ v smislu te tarifne številke, ki so pakirani za prodajo na drobno za medicinske namene.

44

Prvič, glede merila v zvezi s pakiranjem za prodajo na drobno, je treba ugotoviti, da je res, da v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge k Izvedbeni uredbi 2016/1140 ni nobenih podrobnosti glede pakiranja proizvodov, na katere se nanaša ta izvedbena uredba.

45

Vendar je nesporno, da so ti proizvodi pakirani za prodajo na drobno, kar poleg tega potrjuje tudi zgodovina nastanka te izvedbene uredbe.

46

Drugič, glede pojma „medicinski nameni“ v smislu tarifne številke 3005 KN slednji ni opredeljen niti v KN niti v njenih pojasnjevalnih opombah.

47

Vendar je treba poudariti, da je treba v skladu s sodno prakso Sodišča za ugotovitev, ali je proizvod namenjen medicinski uporabi, upoštevati vse upoštevne elemente obravnavane zadeve, če gre za temu proizvodu lastne značilnosti in objektivne lastnosti. Med upoštevnimi elementi so uporaba, ki jo je proizvajalec določil za zadevni proizvod, pa tudi način in kraj njegove uporabe (glej po analogiji sodbo z dne 4. marca 2015, Oliver Medical, C‑547/13, EU:C:2015:139, točki 51 in 52). Natančneje, zadevni proizvod mora biti zasnovan posebej za uporabo v te namene (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 1982, Nederlandsch Bevrachtingskantoor, 37/82, EU:C:1982:340, točka 11).

48

Poudariti je tudi treba, da je treba na podlagi ustaljene sodne prakse pomen in obseg pojmov, ki jih pravo Unije ne opredeljuje, določiti glede na njihov običajen pomen v vsakdanjem jeziku, ob upoštevanju konteksta, v katerem se uporabljajo, in ciljev, ki jim sledi ureditev, katere del so (glej sodbo z dne 6. septembra 2018, Kreyenhop & Kluge, C‑471/17, EU:C:2018:681, točka 39 in navedena sodna praksa).

49

Ker se na eni strani pridevnik „medicinski“ nanaša na pojem „medicina“, in ker je po drugi strani zadnjenavedeni pojem mogoče na splošno razumeti zlasti kot znanost preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja bolezni ali poškodb, je treba šteti, da je blago, ki je posebej zasnovano za preprečevanje, odkrivanje ali zdravljenje bolezni ali poškodb, blago za „medicinske namene“ v smislu tarifne številke 3005 KN.

50

V obravnavanem primeru to velja za proizvode, na katere se nanaša Izvedbena uredba 2016/1140. Kot je namreč razvidno iz njihovega opisa, ki je v Prilogi k tej izvedbeni uredbi, so ti proizvodi namenjeni lajšanju bolečine s toploto, proizvedeno v eksotermni reakciji, kadar so celice, ki jih vsebujejo, izpostavljene zraku. Zato gre za obliko toplotne terapije s hipertermijo, ki je priznana kot vrsta zdravljenja, ob upoštevanju tako pridobljenih fizioloških koristi.

51

Poleg tega je dejstvo, da so ti proizvodi v skladu z Direktivo 93/42 uvrščeni med „aktivne medicinske pripomočke“, dodaten pokazatelj v zvezi s tem (glej v tem smislu sodbo z dne 4. marca 2015, Oliver Medical, C‑547/13, EU:C:2015:139, točka 53).

52

Nič pa ne kaže na to, da naj bi bili navedeni proizvodi namenjeni predvsem estetskim izboljšavam, kar bi bil pokazatelj, na podlagi katerega bi se lahko ovrgla domneva, da so namenjeni medicinski uporabi (glej v tem smislu sodbo z dne 4. marca 2015, Oliver Medical, C‑547/13, EU:C:2015:139, točka 52).

53

Tretjič, glede vprašanja, ali je proizvode, na katere se nanaša Izvedbena uredba 2016/1140, mogoče šteti za „izdelke, podobne vati, gazi ali obvezam“ v smislu tarifne številke 3005 KN, Komisija temu oporeka in trdi, da je splošni namen blaga, ki je zajeto s to tarifno številko, zdravljenje bolečin ali poškodbe, medtem ko so na zadevnem blagu opozorila proti uporabi na koži za oskrbo poškodb, odrgnin ali edemov.

54

Te trditve ni mogoče sprejeti. Dejstvo, da se to blago v nekaterih primerih ne bi smelo uporabljati, namreč ne more vplivati na ugotovitev, da se uporablja za zdravljenje bolečin in poškodb.

55

Zato proizvodi, ki jih zajema Izvedbena uredba 2016/1140, spadajo pod tarifno številko 3005 KN in zato, kot je razvidno iz točke 40 te sodbe, ne morejo spadati pod tarifno številko 3824 KN.

56

Te proizvode je torej treba uvrstiti pod tarifno številko 3005 KN.

57

Iz tega sledi, da je Komisija s tem, da je navedene proizvode uvrstila pod tarifno podštevilko 38249096 KN, in ne pod tarifno številko 3005, spremenila vsebino teh tarifnih številk in prekoračila pristojnosti, ki jih ima na podlagi člena 57(4) carinskega zakonika.

58

Iz vsega navedenega izhaja, da je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da Izvedbena uredba 2016/1140 ni veljavna.

59

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1140 z dne 8. julija 2016 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo ni veljavna.