—

plačilo stroškov v zvezi s spremljanjem skladnosti z zavezami, ki jih je dala Portugalska republika, je bilo naloženo družbi BES.

—

Družbi BES so bile naložene obveznosti v zvezi z ravnanjem tretje stranke, ki ga družba BES ni odobrila, na podlagi katerega ni pridobila koristi in ki ni bilo izbrano na podlagi meril, ki zagotavljajo skladnost z načelom s stroškovnega vidika najučinkovitejše rešitve, s posledično morebitno škodo za upnike in delničarje družbe BES.

—

Skrbnika spremljanja v skladu z izpodbijanim sklepom imenuje sklad za reševanje. Čeprav je Portugalska republika pristojna zgolj imenovati skrbnika spremljanja, pa ni sprejemljivo, da breme plačila skrbnika spremljanja nosi v celoti družba BES. S to rešitvijo bi bila kršena temeljna načela javnih pomoči: (i) okrepi prednosti, ki jih ima premostitvena banka, pri čemer jo razbremeni stroškov reševanja, ki bi bili sicer naloženi na podlagi zakona; (ii) izkrivlja konkurenco v korist premostitvene banke, pri čemer jo razbremeni stroškov, ki v odobritvi državne pomoči niso bili količinsko opredeni.

—

V zakonodaji EU v zvezi z državnimi pomočmi ni podlage za naložitev odgovornosti za plačilo skrbnika spremljanja družbi BES, ki, kar je poudarjeno, ni naslovnica sklepa, niti prejemnica pomoči.

—

Uredba (EU) št. 806/2014 o enotnem mehanizmu za reševanje, ki se bo uporabljala od leta 2016 naprej, ne pojasnjuje ničesar v zvezi s tem, čeprav v členu 19 določa vlogo skrbnika, nič pa ni dodano niti z Uredbo št. 1083/2010, niti z Direktivo 2014/59/EU, rok za prenos katere se ni iztekel.

—

V okviru prava EU in ukrepov generalnega direktorata Evropske komisije za konkurenco, službe, odgovorne za pripravo izpodbijanega sklepa, obstajajo jasna pravila za razlago skrbnika spremljanja in njegovega plačila, na podlagi katerih je mogoče odpraviti opustitve zakonodajalca v zvezi z okoliščinami v obravnavani zadevi, zlasti v zvezi s količinsko strukturo plačila skrbnika spremljanja, ki mora temeljiti na sporazumu med strankama, s tem, da ga mora odobriti Evropska komisija, da mora biti nujno neodvisno in da morajo biti odobrena sredstva.

—

Evropska komisija ne more določiti načina, kako naj tožeča stranka v praksi ravna s plačilom skrbnika, pristojnega za spremljanje, tako da zavezujoča naložitev takega finančnega bremena (to je ne da bi družba BES ta znesek prej sprejela) s strani Evropske komisije nima pravne podlage niti v Uredbi (EU) št. 806/2014 niti v kateremkoli koli drugem zakonodajnem besedilu.

—

Evropska komisija je v izpodbijanem sklepu sama navedla le, da skrbnika spremljanja plača slaba banka „tako, da se ne ovira neodvisno in učinkovito opravljanje njegove funkcije“. Tako niso navedene niti konkretna definicija strukture plačila, predvsem kako bo izvedena v praksi, niti njene omejitve.

—

Komisija je kršila načelo legitimnih pričakovanj, načelo pravne varnosti in načelo, da upravne organe zavezujejo lastna pravila, ker družbi BES nalagajo oziroma ker je mogoče šteti, da ji nalagajo stroške v zvezi s skrbnikom spremljanja.

—

Tako je zlasti, ker je družba BES, ki je tretja stranka sklepa, v celoti izključena iz izbirnega postopka za skrbnika spremljanja in tako ni mogla, ne da bi posegla v neodvisnost in sredstva, ki jih določa sklep, zagotoviti izpolnitve svojih pristojnosti (vključno s fiduciarnimi odgovornostmi svojih direktorjev), da bi zagotovila, da bi to spremljanje zavez predstavljalo manjše finančno breme za družbo BES.

—

Komisija je kršila načelo sorazmernosti, ker je družbi BES enostransko naložila celotno breme, ki je glede na trenutno finančno situacijo družbe BES kot institucije, v zvezi s katero se izvaja ukrep za reševanje, zelo težavno in veliko, ampak presega tudi meje sorazmernosti v ožjem pomenu.

—

To velja toliko bolj, ker po mnenju družbe BES odgovornost za te stroške, ker jih ni prevzela Portugalska država z zavezami, nosi na podlagi svojih odgovornosti v zvezi z reševanjem bančnih institucij in zavezami, ki so jih dale države članice v okviru teh ukrepov, sama Evropska komisija.