—

za Techniko Epimelitirio Elladas (TEE) K. Vlachogiannis, odvetnik,

—

za Syllogos Ellinon Diplomatouchon Aeronafpigon Michanikon (SEA) P. Zygouris, odvetnik,

—

za Panellinios Syllogos Aerolimenikon Ypiresias Politikis Aeroporias G. Antonakopoulos, odvetnik,

—

za grško vlado P. Panagiotounakos, S. Chala, K. Paraskevopoulou in Z. Chatzipavlou, zastopniki,

—

za francosko vlado G. de Bergues in M. Perrot, zastopnika,

—

za Evropsko komisijo K. Simonsson in I. Zervas, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 2042/2003 z dne 20. novembra 2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 7, str. 541) in določbe M.B.902 Priloge I k tej uredbi.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med pravno osebo javnega prava Techniko Epimelitirio Elladas (v nadaljevanju: TEE), združenjem Syllogos Ellinon Diplomatouchon Aeronafpigon Michanikon (v nadaljevanju: SEA), sedmimi uslužbenci Ypiresia Politikis Aeroporias (v nadaljevanju: uprava za civilno letalstvo), Panellinios Syllogos Aerolimenikon Ypiresias Politikis Aeroporias, sindikatom, in štirimi uslužbenci, letališkimi delavci uprave za civilno letalstvo, na eni strani ter Ypourgos Esoterikon, Dimosias Dioikisis kai Apokentrosis (minister za notranje zadeve, javni red in decentralizacijo), Ypourgos Metaforon kai Epikoinonion (minister za promet in komunikacije) in Ypourgos Oikonomias kai Oikonomikon (minister za gospodarstvo in finance) na drugi strani glede tožbe za razglasitev delne ničnosti predsedniške uredbe št. 147 z dne 17. avgusta 2005 o inšpektorjih za naprave in standarde letenja inšpektorata za letalsko varnost uprave za civilno letalstvo (FEK A’ 200/17.8.2005, v nadaljevanju: uredba 147/2005).

3

Cilj Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1592/2002 z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 7, str. 30, v nadaljevanju: osnovna uredba) je določiti skupna pravila na področju civilnega letalstva za uvedbo in ohranitev visoke enotne stopnje varnosti civilnega letalstva v Evropi.

4

Za izvajanje osnovne uredbe njen člen 12 določa ustanovitev Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA), katere naloga je predvsem pomoč Evropski komisiji pri pripravi ukrepov, ki jih je treba sprejeti za izvajanje te uredbe.

5

Komisija je Uredbo št. 2042/2003 sprejela na podlagi določb osnovne uredbe in mnenja EASA.

6

Člen 1(1) te uredbe določa, da je cilj te uredbe določiti „skupne tehnične zahteve in upravne postopke za zagotavljanje stalne plovnosti zrakoplova“, ki je registriran v državi članici ali tretji državi in ga uporablja operator, za čigar delovanje EASA ali država članica zagotavlja pregled.

7

Člen 2(d) in (h) navedene uredbe opredeljuje:

8

Odstavek 1 člena 3 te uredbe določa, da se „[s]talna plovnost zrakoplova in komponent […] zagotavlja v skladu z določbami Priloge I“. V odstavku 2 tega člena je navedeno, da morajo „organizacije in osebje, ki se ukvarjajo s stalno plovnostjo zrakoplova in komponent, vključno z vzdrževanjem, […] izpolnjevati določbe Priloge I in ustrezno določbe členov 4 in 5“.

9

Uredba št. 2042/2003 ima štiri priloge, ki se nanašajo na stalno plovnost zrakoplovov in izdajo potrdil v zvezi s tem (Priloga I), potrjevanje organizacij za vzdrževanje zrakoplovov (Priloga II), izdajo licenc za vzdrževanje zrakoplovov (Priloga III) in potrjevanje organizacij za usposabljanje v zvezi z vzdrževanjem zrakoplovov (Priloga IV).

10

Priloga I k tej uredbi vsebuje oddelek A z naslovom „Tehnične zahteve“ in oddelek B z naslovom „Postopek za pristojne organe“.

11

Določba M.B.102 z naslovom „Pristojni organ“, ki spada v poddel A z naslovom „Splošno“ oddelka B te priloge določa:

[…]“

12

Določba M.B.103 navedene priloge, naslovljena „Sprejemljivi načini usklajevanja“, pooblašča EASA, da pripravi sprejemljive načine usklajevanja, ki jih lahko država članica uporabi za uskladitev z zahtevami iz Uredbe št. 2042/2003.

13

Določba M.B.902 z naslovom „Pregled plovnosti, ki ga opravi pristojni organ“, vključena v poddel I te priloge, naslovljen „Potrdilo o pregledu plovnosti“, določa:

[…]“

14

Uredba št. 2042/2003 je začela veljati 29. novembra 2003. Vendar so se države članice na podlagi njenega člena 7(3) lahko odločile, da do 28. septembra 2008 ne bodo uporabljale:

15

Odločba EASA št. 2003/19/RM z dne 28. novembra 2003, ki je bila sprejeta na podlagi določbe M.B.103 Priloge I k Uredbi št. 2042/2003, se nanaša na „sprejemljive načine usklajevanja in smernice v povezavi z Uredbo št. 2042/2003“. V njej so pojasnila zlasti o pristojnih organih in njihovih obveznostih ter kvalifikacijah, ki se zahtevajo za osebje, ki sodeluje pri vzdrževanju stalne plovnosti zrakoplovov.

16

Uredba 147/2005 je bila sprejeta na podlagi člena 32 zakona 2912/2001 o okrepitvi državnega nadzora nad letalskimi varnostnimi standardi in ureditvi organizacijskih vprašanj v zvezi z upravo za civilno letalstvo (FEK A’ 94).

17

Člen 1 te uredbe določa:

„1.   Inšpektorji uprave za letalske standarde spadajo v kategorijo inšpektorjev v inšpektoratu za varnost v letalstvu uprave za civilno letalstvo, ustanovljenem s členom 32(1) zakona št. 2912/2001.

2.   Naloga inšpektorjev za naprave in standarde letenja inšpektorata za varnost v letalstvu je nadzor in preverjanje spoštovanja pravil za varnost letenja glede plovnosti, splošnega delovanja zrakoplovov med letom in njihovih pomožnih naprav ter diplom in licenc civilnega letalstva.“

18

V členu 3 navedene uredbe so inšpektorji za naprave in standarde letenja razdeljeni v več kategorij, in sicer inšpektorji za plovnost, inšpektorji za letalske operacije, inšpektorji za varnost potniške kabine, inšpektorji za diplome in licence ter zdravstveni inšpektorji.

19

Člen 5(1) te uredbe se nanaša na postopek izbire inšpektorjev.

20

Člen 7 uredbe 147/2005 natančno določa elemente, na katere se nanašajo pregledi, ki jih opravijo različne kategorije inšpektorjev.

21

V členu 8(1) te uredbe so kvalifikacije, ki se zahtevajo za inšpektorje za plovnost, opredeljene tako:

„Inšpektorji za plovnost morajo imeti vsaj pet let izkušenj v delavnici za vzdrževanje zrakoplovov in so morali sodelovati pri njihovem vzdrževanju. Poleg tega morajo imeti poglobljeno znanje angleške letalske terminologije.

Prejšnje karierno napredovanje in prevzem odgovornosti za delavnico za vzdrževanje zrakoplovov je prednost. Potrebna je tudi visokošolska diploma iz letalskega inženirstva iz JAR 66 ali visokošolska diploma iz aeronavtike.

Inšpektorji, specializirani za elektronske sisteme zrakoplovov, morajo imeti poleg tega pridobljeno visokošolsko diplomo iz inženirstva elektronskih sistemov zrakoplovov, ki jo je izdala nacionalna ali tuja univerzitetna ustanova, ali univerzitetno diplomo iz elektronike ali letalske tehnike.“

22

Člen 9 navedene uredbe ureja usposabljanje oseb, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo kvalifikacije, ki se zahtevajo s členom 8.

23

Člen 14 te uredbe vsebuje prehodne določbe.

24

Med septembrom in novembrom 2005 so bile zoper uredbo 147/2005 vložene štiri ničnostne tožbe.

25

Prve tri tožbe, ki so jih vložili TEE, SEA in sedem uslužbencev uprave za civilno letalstvo, se nanašajo na razglasitev ničnosti uredbe 147/2005 v delu, v katerem se nanaša na inšpektorje za plovnost, to je v bistvu na člena 8 in 9 te uredbe. Tožeče stranke izpodbijajo predvsem pogoje, ki so s tema določbama uvedeni glede kvalifikacij, zahtevanih od oseb, ki želijo opravljati naloge inšpektorja za plovnost.

26

Četrta tožba, ki so jo vložili Panellinios Syllogos Aerolimenikon Ypiresias Politikis Aeroporias in štirje uslužbenci, letališki delavci uprave za civilno letalstvo, se nanaša na razglasitev ničnosti uredbe 147/2005 v delu, v katerem, prvič, sta iz nalog inšpektorjev za naprave in standarde letenja izključena spremljanje in nadzor letalskih prevoznikov in letališč, ter drugič, je v členu 8 za del letaliških delavcev odpravljena možnost, da bi bili potrjeni kot inšpektorji za varnost potniške kabine ter kot inšpektorji za diplome in licence.

27

Ker se s temi tožbami izpodbija veljavnost izpodbijanih določb uredbe 147/2005 glede na določbe Uredbe št. 2042/2003, je Symvoulio tis Epikrateias prekinilo postopek in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

28

Komisija je v pisnih stališčih poudarila, da se ob sprejetju uredbe 147/2005, avgusta 2005, in ob vložitvi ničnostnih tožb, to je med septembrom in novembrom 2005, določbe Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 za Helensko republiko niso uporabljale. Na obravnavi je grška vlada potrdila, da je ta država članica izkoristila možnost iz člena 7 navedene uredbe, da zadevnih določb ne bo uporabljala do 28. septembra 2008.

29

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v skladu s členom 267 PDEU Sodišče pristojno za predhodno odločanje o razlagi pogodb in aktov institucij Evropske unije. V okviru sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči na podlagi tega člena je zgolj nacionalno sodišče pristojno, da glede na posebnosti zadeve presodi potrebo po predhodni odločbi, da bi lahko izdalo sodbo, in upoštevnost vprašanj, ki jih postavi Sodišču (glej zlasti sodbo z dne 21. decembra 2011 v zadevi Cicala, C-482/10, ZOdl., str. I-14139, točka 15 in navedena sodna praksa).

30

Če se torej postavljena vprašanja nanašajo na razlago določbe prava Unije, mora Sodišče načeloma odločiti (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Cicala, točka 16 in navedena sodna praksa).

31

Zavrnitev odločanja o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo nacionalno sodišče, je mogoča samo, če je očitno, da zaprošena razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je vprašanje hipotetično ali če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, ki so potrebni za koristen odgovor na zastavljena vprašanja (glej zlasti sodbo z dne 20. maja 2010 v zadevi Ioannis Katsivardas – Nikolaos Tsitsikas, C-160/09, ZOdl., str. I-4591, točka 27 in navedena sodna praksa).

32

V obravnavani zadevi se drugo, tretje, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto in enajsto vprašanje, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, res posebej nanašajo na določbo M.B.902 Priloge I, oddelek B, poddel I, k Uredbi št. 2042/2003, za katero se je Helenska republika odločila, da je ne bo uporabljala na dan sprejetja nacionalnega akta, katerega veljavnost se izpodbija pred predložitvenim sodiščem.

33

Vendar ta okoliščina kot taka ne omogoča ugotovitve, da razlaga, za katero je zaprosilo predložitveno sodišče, nima nobene zveze s predmetom spora o glavni stvari ali da je problem hipotetičen in da zato Sodišče ni pristojno za odločanje o postavljenih vprašanjih.

34

Sodišče se je namreč že večkrat izreklo za pristojno za odločanje o predlogih za sprejetje predhodne odločbe glede določb prava Unije v položajih, v katerih se za dejansko stanje v postopku v glavni stvari ni uporabljalo pravo Unije, ampak so se navedene določbe uporabljale na podlagi nacionalnega prava, ker se je to pravo sklicevalo na njihovo vsebino. Sodišče je v zvezi s tem poudarilo, da kadar se z nacionalno zakonodajo rešitve, ki se uporabljajo za povsem notranje položaje, uskladijo z rešitvami, ki jih vsebuje pravo Unije, obstaja nedvomen interes Unije za to, da se zaradi preprečitve razhajajočih se razlag v prihodnosti določbe ali pojmi iz prava Unije razlagajo enotno, ne glede na okoliščine, v katerih se uporabljajo (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Cicala, točki 17 in 18 ter navedena sodna praksa).

35

V obravnavani zadevi pa je predložitveno sodišče izrecno navedlo, da vprašanja za predhodno odločanje umešča v kontekst sprejetja dodatnih ukrepov za izvajanje Uredbe št. 2042/2003 s strani pristojnega nacionalnega organa. Predložitveno sodišče uredbo 147/2005 obravnava kot ukrep za izvajanje nekaterih določb Uredbe št. 2042/2003, ki je bil sprejet pred potekom roka, ki ga je Helenska republika izbrala glede uporabe teh določb.

36

Iz tega izhaja, da ob upoštevanju dejstva, da se določbe prava Unije, za katerih razlago se zaproša, lahko uporabljajo v okviru nacionalnega prava pred potekom roka, ki ga dovoljuje pravo Unije, zaprošena razlaga v zvezi z njimi ni očitno nepovezana s predmetom spora o glavni stvari niti ni hipotetična.

37

Sodišče je torej pristojno za odločanje o vseh postavljenih vprašanjih.

38

Preden se odgovori na postavljena vprašanja, je treba opozoriti na cilj Uredbe št. 2042/2003. V zvezi s tem je v členu 1(1) te uredbe navedeno, da določa skupne tehnične zahteve in upravne postopke za zagotavljanje stalne plovnosti zrakoplova, vključno s katero koli komponento za vgradnjo v zrakoplov.

39

Kot je razvidno iz opredelitve pojma „stalna plovnost“ iz člena 2(d) navedene uredbe, ta pomeni vse procese, ki zagotavljajo, da zrakoplov kadar koli med obratovalno življenjsko dobo izpolnjuje veljavne zahteve plovnosti in je v stanju za varno obratovanje.

40

Ti procesi so pojasnjeni v Prilogi I k tej uredbi. Oddelek A te priloge določa tehnične zahteve, oddelek B pa upravne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organi, pristojni za uporabo in izvedbo navedenih tehničnih zahtev.

41

Področje uporabe Uredbe št. 2042/2003 torej ne zajema vseh vidikov letalske varnosti, ampak je jasno omejeno na nekatere tehnične vidike, in sicer tiste, ki so namenjeni zagotavljanju stalne plovnosti zrakoplovov, in na upravne postopke v zvezi s spoštovanjem teh tehničnih procesov.

42

Predložitveno sodišče, ki je edino pristojno za razlago nacionalnega prava, mora torej preveriti, ali določbe nacionalnega prava iz spora o glavni stvari spadajo na področje uporabe te uredbe. Predvsem mora presoditi, koliko tehnične naloge, ki jih uredba 147/2005 nalaga inšpektorjem za letalske operacije, inšpektorjem za varnost potniške kabine, inšpektorjem za diplome in licence ter zdravstvenim inšpektorjem, ustrezajo dejavnostim stalne plovnosti iz Uredbe št. 2042/2003.

43

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2 Uredbe št. 2042/2003 in določbo M.B.902 Priloge I k tej uredbi v povezavi z določbo M.B.102 priloge I k odločbi 2003/19 razlagati tako, da imajo države članice ob sprejetju dodatnih ukrepov za izvajanje te uredbe možnost, da dejavnosti nadzora nad plovnostjo zrakoplovov razdelijo med več posebnih kategorij inšpektorjev.

44

Glede dodelitve konkretnih nalog in pristojnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe št. 2042/2003, je treba poudariti, da določba M.B.102 Priloge I k tej uredbi določa le, da države članice imenujejo organ, pristojen za nadzor stalne plovnosti in certifikatov, zahtevanih v zvezi s tem.

45

Poleg tega navedena določba vsem organom dopušča, da si svobodno določijo organizacijsko strukturo, pri čemer določa le, da mora biti osebja dovolj za zagotavljanje nalog, ki so naložene zadevnemu organu.

46

Zadevna določba torej ne vsebuje navedbe glede oblike te strukture ali glede razdelitve nalog v njej.

47

Poleg tega odločba 2003/19 kot ukrep za izvajanje Uredbe št. 2042/2003 državam članicam ne more naložiti obveznosti, ki bi presegale obveznosti, določene s to uredbo.

48

V teh okoliščinah je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2 Uredbe št. 2042/2003 in določbo M.B.902 Priloge I k tej uredbi razlagati tako, da imajo države članice ob sprejetju dodatnih ukrepov za izvajanje te uredbe možnost v okviru pristojnega organa iz določbe M.B.902 razdeliti dejavnosti nadzora plovnosti zrakoplovov med več posebnih kategorij inšpektorjev.

49

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba določbo M.B.902(b)(1) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 razlagati tako, da mora imeti vsaka oseba, odgovorna za nadzor plovnosti zrakoplovov na natančno določenem področju, petletne izkušnje, ki vključujejo vse vidike, ki se nanašajo na zagotavljanje stalne plovnosti zrakoplova.

50

Določba M.B.902(b)(1) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 določa, da mora imeti osebje, odgovorno za pregled plovnosti zrakoplovov, vsaj petletne izkušnje na področju stalne plovnosti. Zadnji pojem je treba razumeti v smislu, ki mu ga daje ta uredba, kot je bilo pojasnjeno v točkah od 38 do 41 te sodbe.

51

Splošnost izrazov, ki so uporabljeni v določbi M.B.902(b)(1) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003, vodi k taki razlagi te uredbe, da mora vsaka oseba, ki so ji zaupane naloge pregleda plovnosti letala s katerega koli vidika, imeti petletne izkušnje s področja vseh nalog in odgovornosti, ki so namenjene zagotavljanju stalne plovnosti zrakoplovov v smislu navedene uredbe.

52

Iz tega pa ni mogoče sklepati, da morajo zahtevane izkušnje zajemati tudi vidike, ki ne spadajo na področje stalne plovnosti v smislu Uredbe št. 2042/2003.

53

Na drugo vprašanje je torej treba odgovoriti, da je treba določbo M.B.902(b)(1) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 razlagati tako, da mora imeti vsaka oseba, odgovorna za pregled plovnosti zrakoplovov s katerega koli vidika, petletne izkušnje, ki zajemajo vse vidike, namenjene zagotavljanju stalne plovnosti zrakoplova, in to samo te vidike.

54

Predložitveno sodišče s tretjim, petim in šestim vprašanjem, ki se nanašajo na pojem vsaj petletnih izkušenj na področju stalne plovnosti, ki jih mora v skladu z določbo M.B.902(b)(1) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 imeti osebje, odgovorno za pregled plovnosti zrakoplovov, v bistvu sprašuje, ali je treba te izkušnje nujno pridobiti v delavnici za vzdrževanje zrakoplovov (tretje vprašanje) ali je mogoče upoštevati praktične izkušnje, pridobljene v okviru ali po koncu univerzitetnega študija (peto vprašanje), in ali je mogoče upoštevati izkušnje, pridobljene pri opravljanju nalog inšpektorja za plovnost zrakoplovov pred začetkom veljavnosti Uredbe št. 2042/2003 (šesto vprašanje).

55

V zvezi s tem je treba navesti, da je iz določbe M.B.902(a) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 razvidno, da mora biti osebje, odgovorno za pregled plovnosti zrakoplovov, usposobljeno za opravo pregleda plovnosti v skladu s tehničnimi zahtevami, določenimi v delu A Priloge I k tej uredbi.

56

Zato določba M.B.902(b)(1) te priloge zahteva, da ima zadevno osebje vsaj petletne izkušnje na področju stalne plovnosti. Vendar ta določba ne določa, kako je treba te izkušnje pridobiti.

57

Čeprav določba M.B.902(a) in (b) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 določa raven in vrsto izkušenj, ki jih mora imeti osebje, ki je v državah članicah odgovorno za pregled plovnosti zrakoplovov, pa ne določa nobene obveznosti niti omejitve ali izključitve glede pogojev, pod katerimi je treba te izkušnje pridobiti.

58

Države članice torej lahko priznajo katere koli izkušnje, ki so upoštevne za naloge, ki jih je treba opraviti, če so dovolj obsežne, da zajemajo vse vidike, ki morajo biti zajeti v pregledu plovnosti zrakoplovov.

59

Pod temi pogoji se lahko države članice odločijo, da bodo upoštevale izkušnje, pridobljene v okviru zaposlitve v delavnici za vzdrževanje zrakoplovov, da bodo priznale izkušnje, pridobljene v okviru poklicne prakse med študijem aeronavtike, ali celo izkušnje, povezane s prejšnjim opravljanjem nalog inšpektorja za plovnost.

60

Na tretje, peto in šesto vprašanje je torej treba odgovoriti, da je treba določbo M.B.902(b)(1) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 razlagati tako, da lahko države članice določijo pogoje, pod katerimi so bile pridobljene vsaj petletne izkušnje na področju stalne plovnosti, ki jih mora imeti osebje, odgovorno za opravljanje pregleda plovnosti zrakoplovov. Natančneje, lahko se odločijo, da bodo upoštevale izkušnje, pridobljene v okviru zaposlitve v delavnici za vzdrževanje zrakoplovov, da bodo priznale izkušnje, pridobljene v okviru poklicne prakse v med študijem aeronavtike, ali celo izkušnje, povezane s prejšnjim opravljanjem nalog inšpektorja za plovnost.

61

Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem v bistvu želi izvedeti, ali Uredba št. 2042/2003 dovoljuje državam članicam, da zlasti glede vsaj petletnih izkušenj na področju stalne plovnosti enako obravnavajo imetnike diplom, ki jih izdajo visokošolske ustanove na področju aeronavtike, in imetnike licenc za vzdrževanje zrakoplovov v smislu Priloge III k navedeni uredbi, naslovljenih „Del 66“ (v nadaljevanju: licenca del 66), ter jim naložijo enake obveznosti.

62

Določba M.B.902(b)(2) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 določa, da mora imeti osebje, odgovorno za pregled plovnosti zrakoplovov, licenco del 66 ali diplomo iz aeronavtike ali enakovredno spričevalo. Ta zahteva je oblikovana tako, da ne določa nobene razlike med imetniki licence del 66 in imetniki visokošolske diplome.

63

Poleg tega določba M.B.902(b)(1) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 zahteva, da ima vsak član osebja, odgovornega za pregled plovnosti zrakoplovov, vsaj petletne izkušnje na področju stalne plovnosti.

64

Glede povezave med tema zahtevama je treba navesti, da se zahteva iz točke 1 te določbe nanaša na kvalifikacijo, ki ni odvisna od tiste, ki se zahteva v točki 2 navedene določbe. Gre torej za različni kvalifikaciji. Veznik „in“, ki povezuje ti točki zadevne določbe, pomeni, da morajo biti zahtevani pogoji izpolnjeni kumulativno.

65

Točka 1 določbe M.B.902(b) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 tako kot točka 2 te določbe ne razlikuje med imetniki licence del 66 in imetniki visokošolske diplome.

66

Enake ugotovitve veljajo tudi glede zahtev, navedenih v točkah 3 in 4 določbe M.B.902(b) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003.

67

Na četrto vprašanje je torej treba odgovoriti, da je treba določbo M.B.902(b) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 razlagati tako, da se z njo ne razlikuje med imetniki licence del 66 in imetniki visokošolske diplome.

68

Predložitveno sodišče s sedmim in osmim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu želi izvedeti, ali je treba določbo M.B.902(b) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 razlagati tako, da lahko pristojni organi držav članic za opravljanje nalog inšpektorja za plovnost zrakoplovov izberejo osebe, ki nimajo zahtevanih kvalifikacij, kot so izkušnje na področju stalne plovnosti ali usposabljanje iz letalskega vzdrževanja, in določijo, da bodo te osebe, potem ko bodo izbrane in preden bodo začele opravljati naloge, opravile manjkajoče usposabljanje, ne da bi bilo po koncu tega usposabljanja nujno določeno merilo za ocenjevanje.

69

Kot je bilo navedeno v točki 55 te sodbe, je iz določbe M.B.902(a) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 razvidno, da mora biti osebje, ki je odgovorno za pregled plovnosti zrakoplovov, usposobljeno za opravo pregleda plovnosti v skladu s tehničnimi zahtevami, določenimi v oddelku A Priloge I k tej uredbi.

70

Zato določba M.B.902(b) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 zahteva, da ima zadevno osebje nekatere kvalifikacije, ki so predstavljene v obliki štirih zahtev, v zvezi s katerimi je bilo v točkah od 63 do 65 te sodbe ugotovljeno, da gre za kumulativne pogoje.

71

Iz tega izhaja, da pregled plovnosti zrakoplovov lahko opravlja le osebje, ki dokaže, da izpolnjuje vsa zahtevana merila. V zvezi s tem se domneva, da je to osebje opravilo vse potrebno izobraževanje in usposabljanje, preden je začelo opravljati naloge inšpektorja za plovnost.

72

V skladu s ciljem osnovne uredbe, na podlagi katere je bila sprejeta Uredba št. 2042/2003, ki je uvesti in ohraniti visoko enotno stopnjo varnosti civilnega letalstva v Evropi, je nujno, da je bil po predhodnem izobraževanju in usposabljanju opravljen zaključni izpit, namenjen preverjanju, ali je kandidat za opravljanje nalog inšpektorja za plovnost ustrezno usvojil znanje in pridobil veščine, ki se zahtevajo za pravilno in zanesljivo opravljanje teh nalog.

73

Na sedmo in osmo vprašanje je torej treba odgovoriti, da je treba določbo M.B.902(b) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 razlagati tako, da lahko naloge inšpektorja za plovnost zrakoplovov opravljajo le osebe, ki so predhodno opravile vse izobraževanje in usposabljanje, ki se zahteva s to določbo, ter katerih znanje in veščine so bili na koncu teh izobraževalnih programov ocenjeni.

74

Predložitveno sodišče z devetim, desetim in enajstim vprašanjem, ki se nanašajo na pojem „položaj z ustreznimi pristojnostmi“, ki ga mora v skladu z določbo M.B.902(b)(4) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 imeti osebje, odgovorno za pregled plovnosti zrakoplovov, v bistvu sprašuje, ali se ta zahteva nanaša na naloge, ki jih je prej opravljalo to osebje, ali pa je to določbo treba razlagati tako, da se nanaša na položaj, ki ga je imela zadevna oseba v okviru nalog inšpektorja za plovnost zrakoplovov (deveto vprašanje), in če gre zadnji primer, kateri posebni pogoji morajo biti izpolnjeni (deseto in enajsto vprašanje).

75

Glede devetega vprašanja je treba navesti, da je zahteva po položaju z ustreznimi pristojnostmi četrta in zadnja od kvalifikacij, ki jih določba M.B.902(b) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 zahteva za opravljanje nalog pregleda stalne plovnosti zrakoplovov. Iz istih razlogov, kot so navedeni v točkah od 69 do 71 te sodbe, je treba ugotoviti, da je ta zahteva kumulativna s prejšnjimi tremi in jo mora zadevno osebje izpolniti pred začetkom opravljanja nalog inšpektorja za plovnost.

76

Kot je navedla Komisija, zahteva po položaju z ustreznimi pristojnostmi namreč ustreza zahtevi po zagotovitvi, da ima zadevno osebje strokovno znanje in izkušnje, ki se zahtevajo za opravljanje nalog pregleda v skladu s postopki iz Uredbe št. 2042/2003 in za doseganje zanesljivih ugotovitev glede stalne plovnosti zrakoplovov, ki se pregledujejo.

77

Na ustrezne pristojnosti, ki jih mora obsegati položaj osebja, odgovornega za pregled plovnosti zrakoplovov, se ne sme gledati le s hierarhičnega vidika, ampak jih je treba presojati glede na naloge, ki jih je treba opraviti in ki pomenijo obvladovanje vseh procesov, namenjenih zagotavljanju, da zrakoplov v vsej obratovalni življenjski dobi izpolnjuje veljavne zahteve plovnosti in da se lahko varno uporablja. To obvladovanje vključuje usposobljenost za opravljanje potrebnih tehničnih pregledov in usposobljenost za presojo, ali rezultati teh pregledov omogočajo izdajo dokumentov, ki potrjujejo plovnost zrakoplova, ki se pregleduje.

78

Na deveto vprašanje je torej treba odgovoriti, da je treba določbo M.B.902(b)(4) Priloge I k Uredbi št. 2042/2003 razlagati tako, da lahko naloge inšpektorja za plovnost zrakoplovov opravljajo le osebe, ki so bile prej na položaju z ustreznimi pristojnostmi, ki potrjuje njihovo usposobljenost za opravljanje potrebnih tehničnih pregledov in usposobljenost za presojo, ali rezultati teh pregledov omogočajo izdajo dokumentov, ki potrjujejo plovnost pregledovanega zrakoplova.

79

Glede na odgovor na deveto vprašanje na deseto in enajsto vprašanje ni treba odgovoriti.

80

Predložitveno sodišče z dvanajstim in trinajstim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Uredbo št. 2042/2003 razlagati tako, da morajo pristojni organi držav članic določiti, da osebe, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe opravljale naloge pregleda plovnosti zrakoplovov, samodejno in brez postopka izbire nadaljujejo opravljanje teh nalog.

81

Najprej je treba navesti, da Uredba št. 2042/2003 vsebuje več določb, ki upravam držav članic puščajo dovolj časa za prilagoditev novemu zakonodajnemu okviru, med katerimi je tudi možnost iz člena 7(3), da začnejo nove določbe uporabljati pozneje.

82

Nobena določba navedene uredbe pa pristojnim organom držav članic ne nalaga, da določijo, da osebe, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe opravljale naloge pregleda plovnosti zrakoplovov, nadaljujejo opravljanje teh nalog. Natančneje, nobena določba držav članic ne zavezuje, da ponovno, samodejno in brez postopka izbire potrdijo usposobljenost teh oseb.

83

Kot je bilo navedeno v točki 47 te sodbe, odločba 2003/19 kot ukrep za izvajanje Uredbe št. 2042/2003 v zvezi s tem državam članicam ne more naložiti dodatnih obveznosti glede na to uredbo.

84

Na dvanajsto in trinajsto vprašanje je treba odgovoriti, da je treba Uredbo št. 2042/2003 razlagati tako, da pristojnim organom držav članic ni treba določiti, da osebe, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe opravljale naloge pregleda plovnosti zrakoplovov, samodejno in brez postopka izbire nadaljujejo opravljanje teh nalog.

85

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče razsodilo: