Zadeva C-339/09

Skoma-Lux s. r. o.

proti

Celní ředitelství Olomouc

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nejvyšší správní soud)

„Skupna carinska tarifa – Tarifna uvrstitev – Kombinirana nomenklatura – Tarifni številki 2204 in 2206 – Fermentirana pijača iz svežega grozdja – Dejanski volumski odstotek alkohola od 15,8 % do 16,1 % – Dodajanje koruznega alkohola in sladkorja iz sladkorne pese med proizvodnjo“

Povzetek sodbe

Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Fermentirana pijača iz svežega grozdja, ki sta ji bila med proizvodnjo dodana sladkor iz sladkorne pese in koruzni alkohol – Uvrstitev pod tarifno številko 2206 kombinirane nomenklature

(Uredba Sveta št. 2658/87, Priloga I, tarifna številka 2206; Uredba Komisije št. 1719/2005)

Uredbo št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1719/2005, je treba razlagati tako, da je treba fermentirano pijačo iz svežega grozdja, ki se trži v steklenicah s prostornino 0,75 litra in ima vsebnost alkohola od 15,8 vol. % do 16,1 vol. %, ki sta ji bila med proizvodnjo dodana sladkor iz sladkorne pese in koruzni alkohol, uvrstiti pod tarifno številko 2206 kombinirane nomenklature iz Priloge I k navedeni uredbi.

Namen uporabe proizvoda je res lahko objektivno uvrstitveno merilo, če je lasten temu proizvodu, povezanost pa je treba preučiti glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti. Vendar je namen uporabe proizvoda upoštevno merilo le, če uvrstitve ni mogoče opraviti zgolj na podlagi objektivnih značilnosti in lastnosti proizvoda.

(Glej točki 47 in 48 ter izrek.)

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 16. decembra 2010(*)

„Skupna carinska tarifa – Tarifna uvrstitev – Kombinirana nomenklatura – Tarifni številki 2204 in 2206 – Fermentirana pijača iz svežega grozdja – Dejanski volumski odstotek alkohola od 15,8 % do 16,1 % – Dodajanje koruznega alkohola in sladkorja iz sladkorne pese med proizvodnjo“

V zadevi C‑339/09,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Nejvyšší správní soud (Češka republika) z odločbo z dne 2. julija 2009, ki je prispela na Sodišče 24. avgusta 2009, v postopku

Skoma-Lux s. r. o.

proti

Celní ředitelství Olomouc,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi A. Tizzano, predsednik senata, J. J. Kasel, A. Borg Barthet, E. Levits in M. Safjan (poročevalec), sodniki,

generalna pravobranilka: V. Trstenjak,

sodni tajnik: K. Malacek, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 9. septembra 2010,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Skoma-Lux s. r. o. M. Filouš, odvetnik,

–        za Celní ředitelství Olomouc M. Brázda, zastopnik,

–        za češko vlado M. Smolek, zastopnik,

–        za grško vlado G. Kanellopoulos, Z. Chatzipavlou in V. Karra, zastopniki,

–        za Evropsko komisijo L. Bouyon, L. Jelínek in M. Šimerdová, zastopniki,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifnih številk 2204 in 2206 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1719/2005 z dne 27. oktobra 2005 (UL L 286, str. 1, v nadaljevanju: KN).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Skoma-Lux s. r. o. (v nadaljevanju: družba Skoma-Lux) in Celní ředitelství Olomouc (carinski urad Olomouc) zaradi uvrstitve blaga, imenovanega „rdeče desertno vino Kagor VK“, uvoženega v Češko republiko, v KN.

 Pravni okvir

3        KN, ki je bila uvedena z Uredbo št. 2658/87, temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje – ki je postal Svetovna carinska organizacija – in ga je vzpostavila mednarodna konvencija, sklenjena v Bruslju 14. junija 1983, ki je bila v imenu Evropske skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL L 198, str. 1). Po HS povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke, njej lastni sta le sedma in osma cifra, ki označujeta pododdelke.

4        Da bi zagotovila natančnejše razlage o uporabi harmoniziranega sistema, Svetovna carinska organizacija redno objavlja pojasnjevalne opombe k harmoniziranemu sistemu (v nadaljevanju: POHS). Prav tako za zagotovitev uporabe KN Komisija na podlagi člena 9(1)(a), druga alinea, Uredbe št. 2658/87 izdaja pojasnjevalne opombe k tej nomenklaturi. Te opombe, ki se redno objavljajo v Uradnem listu Evropske unije, ne nadomeščajo POHS, ampak jih je treba šteti za njihov dodatek in jih upoštevati skupaj.

5        V različici HS iz leta 2002, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, je tarifna številka 2204 z naslovom „Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009“.

6        V POHS k tarifni številki 2204 je navedeno:

„2204.10 – Peneča vina

                  – Druga vina; grozdni mošt, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola:

2204.21 – – V embalaži s prostornino 2 litra ali manj

2204.29 – – Drugo

2204.30 – Drug grozdni mošt

I)       Vino iz svežega grozdja

Vino, uvrščeno pod to tarifno številko, je izključno končni proizvod alkoholne fermentacije mošta iz svežega grozdja.

Ta tarifna številka vključuje:

[…]

4)      Likerska vina (imenovana tudi desertna vina itd.) so vina, ki imajo visoko vsebnost alkohola in se ponavadi proizvajajo iz mošta, bogatega s sladkorjem, ki se pri fermentaciji le delno spremeni v alkohol; včasih so ojačena z dodatkom alkohola ali koncentriranega mošta z dodanim alkoholom. Likerska vina so vina s Kanarskih otokov, Cipra, vina Lacryma Christi, vina z Madeire, iz Malage, Marsale, Porta, Malvazija, vino s Samosa, Šeri itd.

[…]“

7        Različica HS iz leta 2002 vsebuje tudi tarifno številko 2206 z naslovom „Druge fermentirane pijače (npr.: jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu“.

8        V POHS k tarifni številki 2206 je navedeno:

„Ta tarifna številka vključuje vse fermentirane pijače, razen tistih, ki so zajete s tarifnimi številkami od 2203 do 2205.

Med drugim vključuje:

[…]

10)      Ingverjevo pivo in zeliščno pivo, ki sta gazirani pijači, pripravljeni iz sladkorja, vode, ingverja ali nekaterih zelišč in fermentirani s kvasom.

Vse te pijače so lahko naravno peneče ali umetno polnjene z ogljikovim dioksidom. V to tarifno številko ostanejo uvrščene tudi, če jim je bil dodan alkohol ali če je bila vsebnost alkohola povišana z dodatno fermentacijo, če ohranijo naravo proizvodov, uvrščenih pod to tarifno številko.

[…]“

9        Različica KN, ki se uporablja za dejansko stanje iz postopka v glavni stvari, izhaja iz Uredbe št. 1719/2005, ki je začela veljati 1. januarja 2006.

10      Prvi del KN vsebuje sklop uvodnih določb. V oddelku I tega dela, ki vsebuje splošna pravila, je pododdelek A z naslovom „Splošna pravila za razlago [KN]“, v katerem je navedeno:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

1.      Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.

[…]“

11      Drugi del KN vsebuje seznam carin. Oddelek IV tega dela z naslovom „Proizvodi živilske industrije; pijače, alkoholne tekočine in kis; tobak in tobačni nadomestki“ vsebuje poglavje 22 z naslovom „Pijače, alkoholne tekočine in kis“, v katerem so zlasti tarifne številke od 2203 do 2206, pod katerimi je navedeno:

„2203 00 Pivo, izdelano iz slada:

                  […]

2204                Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009:

                  […]

2205               Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje:

                  […]

2206 00 Druge fermentirane pijače (npr.: jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu:

                  […]“

12      Poglavje 22 seznama carin vsebuje dodatne opombe, v katerih je navedeno:

„[…]

5.      Tar. podšt. 2204 21 11 do 2204 21 99 in 2204 29 12 do 2204 29 99 vključujejo na primer:

a)      grozdni mošt, katerega fermentacija je bila prekinjena z dodajanjem alkohola, je proizvod:

–        ki ima dejansko vsebnost alkohola ne manj kot 12 vol. %, vendar manj kot 15 vol. %, in

–        dobljen z dodajanjem proizvoda, ki je bil dobljen z destilacijo vina, k nefermentiranemu grozdnemu moštu z naravno vsebnostjo alkohola ne manj kot 8,5 vol. %;

b)      vino z dodanim vinskim destilatom (ojačano vino) je proizvod:

–        z dejansko vsebnostjo alkohola ne manj kot 18 vol. %, vendar ne več kot 24 vol. %,

–        dobljen izključno tako, da se vinu, ki ne vsebuje nobenega preostanka sladkorja, doda nespremenjen proizvod z vsebnostjo alkohola največ 86 vol. %, ki je bil dobljen z destilacijo vina, in

–        z vsebnostjo hlapnih kislin največ 1,5 g/l, izraženo kot ocetna kislina;

c)      likersko vino je proizvod:

–        s skupno vsebnostjo alkohola ne manj kot 17,5 vol. % in z dejansko vsebnostjo alkohola ne manj kot 15 vol. %, vendar ne več kot 22 vol. %, in

–        dobljen iz grozdnega mošta ali vina, ki mora izhajati iz sort vinskih trt, dovoljenih v tretji državi porekla za proizvodnjo likerskega vina in imajo minimalno naravno vsebnost alkohola 12 vol. %;

–        z zamrzovanjem ali

–        z dodajanjem med fermentacijo ali po njej:

–        proizvoda, dobljenega z destilacijo vina, ali

–        koncentriranega grozdnega mošta ali v primeru določenih kakovostnih likerskih vin s seznama vin, ki bo sprejet, pri katerih je taka praksa običajna, grozdnega mošta, koncentriranega z neposrednim gretjem, ki brez tega postopka ustreza definiciji koncentriranega grozdnega mošta, ali

–        mešanice navedenih proizvodov.

[…]“

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

13      Družba Skoma-Lux je 18. januarja 2006 Celní úřad Olomouc (carinskemu uradu v Olomucu) predložila deklaracijo za sprostitev v prosti promet blaga z oznako „rdeče desertno vino Kagor VK“. To blago iz Moldavije je bilo deklarirano pod tarifno številko 2204 KN.

14      Celní úřad Olomouc je med pregledom te carinske deklaracije odvzel vzorec tega blaga, da bi ugotovil izvor alkohola, sladkorja in vode iz tega blaga. Iz opravljenih analiz je razvidno, da vzorec vsebuje vsaj 25 % sladkorja, ki ne izvira iz grozdnega soka, pač pa verjetno iz mešanice grozdnega soka, sladkorja iz sladkorne pese in sladkorja, pridobljenega s hidrolizo koruznega škroba. Iz teh analiz je prav tako razvidno, da je bilo to blago proizvedeno iz oslajenega grozdnega soka, ki mu je bil dodan koruzni alkohol, s čimer je bil ustavljen proces fermentacije.

15      Glede na te analize je Celní úřad Olomouc z odločbo z dne 28. novembra 2006 ugotovil, da bi bilo treba blago iz postopka v glavni stvari uvrstiti pod tarifno številko 2206 KN, z obrazložitvijo, da ne gre za likersko vino, saj med proizvodnjo ni bilo ojačeno s proizvodi, dobljenimi z destilacijo vina, ampak z alkoholom drugega izvora.

16      Celní ředitelství Olomouc je 5. aprila 2007 zavrnil pritožbo družbe Skoma-Lux zoper to odločbo, ki jo je izdal Celní úřad Olomouc.

17      Krajský soud v Ostravě (okrajno sodišče v Ostravi) je na podlagi tožbe, ki jo je vložila družba Skoma-Lux, 4. decembra 2007 razveljavilo navedeno odločbo, ki jo je izdal Celní ředitelství Olomouc, in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Krajský soud v Ostravě je menilo, da se mora blago iz postopka v glavni stvari uvrstiti pod tarifno številko 2204 KN, pri čemer je opozorilo predvsem, da dodatek sladkorja ali alkohola kakršnega koli izvora ni povzročil spremembe bistvene značilnosti tega blaga, ki je, da je proizvedeno iz svežega grozdja.

18      Celní ředitelství Olomouc je zoper odločbo Krajský soud v Ostravě vložil kasacijsko pritožbo pri Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče), ki meni, da bi moralo biti blago iz postopka v glavni stvari uvrščeno pod tarifno številko 2206 KN. Ker je bilo namreč ugotovljeno, da to blago vsebuje koruzni alkohol, izvor tega blaga ni izključno grozdje.

19      Ker Nejvyšší správní soud meni, da je rešitev spora, ki mu je bil predložen, odvisna od razlage ureditve Evropske unije, ki se uporabi, je odločilo, da prekine odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predloži to vprašanje:

„Ali je treba blago z oznako ‚rdeče desertno vino Kagor VK‘ v steklenicah s prostornino 0,75 litra in z vsebnostjo alkohola od 15,8 vol. % do 16,1 vol. %, h kateremu sta bila med proizvodnjo dodana sladkor iz sladkorne pese in koruzni alkohol, pri čemer ti dve snovi ne izvirata iz svežega grozdja, uvrstiti pod tarifno številko 2204 ali tarifno številko 2206 [KN]?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

 Dopustnost

20      Družba Skoma-Lux v svojih stališčih v bistvu trdi, da značilnosti rdečega desertnega vina Kagor VK na ustrezajo značilnostim blaga, opisanega v vprašanju za predhodno odločanje. Po trditvah družbe Skoma-Lux je namreč to vino dobljeno s fermentacijo grozdnega mošta, ki je ustavljena z dodajanjem vinskega alkohola ali vinskega destilata, da se doseže potrebna vsebnost alkohola.

21      V zvezi s tem je treba spomniti, da je v okviru postopka iz člena 267 PDEU zgolj nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, dolžno glede na posebnosti zadeve presoditi tako o potrebi po sprejetju predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, kot tudi o upoštevnosti vprašanj, ki jih postavi Sodišču. Če se torej postavljena vprašanja nanašajo na razlago prava Unije, mora Sodišče načeloma odločiti (glej zlasti sodbi z dne 13. marca 2001 v zadevi PreussenElektra, C‑379/98, Recueil, str. I-2099, točka 38, in z dne 8. septembra 2010 v združenih zadevah Stoß in drugi, C-316/07, od C‑358/07 do C-360/07, C-409/07 in C-410/07, še neobjavljena v ZOdl., točka 51).

22      V skladu z ustaljeno sodno prakso se predpostavlja upoštevnost vprašanj v zvezi z razlago prava Unije, ki jih je zastavilo nacionalno sodišče v normativnem in dejanskem okviru, ki ga opredeli v okviru lastne odgovornosti in katerega pravilnosti Sodišče ne preizkuša (glej zlasti sodbo z dne 7. junija 2007 v združenih zadevah Van der Weerd in drugi, od C‑222/05 do C‑225/05, ZOdl., str. I‑4233, točka 22 in navedena sodna praksa).

23      Poleg tega, kadar je Sodišču predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede carinske razvrstitve, je njegova vloga bolj to, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila zadevno blago pravilno uvrstiti v KN, kot pa da bi Sodišče samo opravilo razvrstitev, zlasti zato, ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke. Izkaže se torej, da je nacionalno sodišče vsekakor v boljšem položaju za izvedbo razvrstitve. Vendar lahko Sodišče, da bi koristno odgovorilo predložitvenemu sodišču, temu v duhu sodelovanja z nacionalnimi sodišči da vse smernice, ki se mu zdijo potrebne (glej zlasti sodbo z dne 16. julija 2009 v zadevi Pärlitigu, C‑56/08, ZOdl., str. I‑6719, točka 23 in navedena sodna praksa).

24      Zato mora Sodišče, kot trdi Komisija, preoblikovati vprašanje, ki mu je bilo postavljeno, tako da bo z njim pojasnjeno, ali je treba fermentirano pijačo iz svežega grozdja, ki se trži v steklenicah s prostornino 0,75 litra in ima vsebnost alkohola od 15,8 vol. % do 16,1 vol. %, h kateri sta bila med proizvodnjo dodana sladkor iz sladkorne pese in koruzni alkohol (v nadaljevanju: zadevna pijača), uvrstiti pod tarifno številko 2204 ali tarifno številko 2206 KN.

 Uporaba Uredbe (ES) št. 600/2006

25      Nejvyšší správní soud se v predložitveni odločbi sklicuje na Uredbo Komisije (ES) št. 600/2006 z dne 18. aprila 2006 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 106, str. 5). Ta uredba – sprejeta na podlagi člena 9(1)(a) Uredbe št. 2658//97, ki Komisijo pooblašča, da pojasni vsebino tarifne številke – uvršča proizvod, ki ima enake značilnosti kot zadevna pijača, pod tarifno številko 2006 KN.

26      V zvezi s tem Komisija v svojih stališčih navaja, da je bila ta uredba sprejeta zaradi različnih tarifnih razvrstitev, ki so jih opravili carinski organi držav članic glede rdečega desertnega vina Kagor VK.

27      Vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je uredba, ki pojasnjuje pogoje za uvrstitev pod tarifne številke in podštevilke, konstitutivne narave in ne more učinkovati retroaktivno (glej zlasti sodbi z dne 7. junija 2001 v zadevi CBA Computer, C‑479/99, Recueil, str. I‑4391, točka 31, in z dne 27. novembra 2008 v zadevi Metherma, C-403/07, ZOdl., str. I‑8921, točka 39).

28      V skladu z uvodno izjavo 1 Uredbe št. 600/2006 je bila ta uredba sprejeta, da bi se zagotovila enotna uporaba KN. Kljub temu ni sporno, da je ta uredba začela veljati 9. maja 2006, torej po tem, ko je bila predložena deklaracija za sprostitev v prosti promet blaga iz postopka v glavni stvari, in da ji ni bil podeljen retroaktivni učinek.

29      V teh okoliščinah se Uredba št. 600/2006 ne uporablja za spor iz postopka v glavni stvari. Vprašanje za predhodno odločanje je zato treba preučiti ob upoštevanju Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1719/2005.

 Vsebinska presoja

 Stališča, predložena Sodišču

30      Družba Skoma-Lux trdi, da posebne organoleptične značilnosti in objektivne lastnosti zadevne pijače ter namen njene uporabe ustrezajo takim značilnostim in lastnostim blaga, ki je uvrščeno pod tarifno številko 2204 KN. V tem smislu so carinski uradi več držav članic izdali zavezujoče tarifne informacije o uvrstitvi rdečega desertnega vina Kagor VK pod navedeno tarifno številko.

31      Celní ředitelství Olomouc meni, da bi bilo treba v skladu z POHS to pijačo uvrstiti pod tarifno številko 2206 KN, saj vsebuje dodan alkohol, ki ne izvira iz destilacije vina.

32      Češka vlada poudarja, da mora alkohol, ki ga vsebujejo pijače, uvrščene pod tarifno številko 2204 KN, izvirati izključno iz procesa fermentacije grozdja. Ker zadevna pijača delno vsebuje alkohol, ki ne izvira iz vina, spada pod tarifno številko 2206 KN, ki zajema vse fermentirane pijače, ki jih ni mogoče uvrstiti pod druge tarifne številke iz poglavja 22 KN.

33      Grška vlada meni, da zadevna pijača spada pod tarifno številko 2206 KN. Prvič, glede na dodatno opombo 5 iz poglavja 22 KN, je ni mogoče uvrstiti pod tarifno številko 2204, ker etilni alkohol, uporabljen za njeno proizvodnjo, ni dobljen z destilacijo vina. Drugič, tarifna številka 2206 KN zajema pijače, za katere se dovoli dodatek koruznega etilnega alkohola, pod pogojem, da se ohranijo bistvene značilnosti osnovnega proizvoda, kar bi naj veljalo za to pijačo.

34      Komisija meni, da POHS ne prepoveduje, da se vinu doda alkohol, ki ne izvira iz grozdja. Tako bi bilo treba zadevno pijačo praviloma uvrstiti pod tarifno številko 2204 KN. Če pa je dodatek sladkorja iz sladkorne pese in koruznega alkohola med proizvodnjo toliko spremenil značaj fermentirane pijače iz grozdja, da se lastnosti proizvoda bistveno razlikujejo od organoleptičnih in kemijskih značilnosti, opredeljenih z mednarodnimi ali nacionalnimi standardi za proizvode, značilne za tarifno številko 2204 KN, zlasti kadar vsaj polovica dejanskega volumskega deleža alkohola v pijači ne izvira iz svežega grozdja, je po mnenju Komisije treba zadevno pijačo uvrstiti pod tarifno številko 2206 KN. Dolžnost pristojnih organov zadevne države članice je, da ocenijo stopnjo tega odstopanja.

 Odgovor Sodišča

35      Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba v interesu pravne varnosti in lažjih nadzorov odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami iz oddelka ali poglavja (glej zlasti sodbi z dne 18. julija 2007 v zadevi Olicom, C‑142/06, ZOdl., str. I‑6675, točka 16, in z dne 20. maja 2010 v zadevi Data I/O, C‑370/08, ZOdl., str. I-4401, točka 29).

36      Prav tako je treba navesti, da tako opombe pred poglavji skupne carinske tarife kot POHS pomenijo pomembno sredstvo za enotno uporabo te tarife in same po sebi zagotavljajo uporabne elemente za njeno razlago (glej zlasti sodbi z dne 20. novembra 1997 v zadevi Wiener SI, C‑338/95, Recueil, str. I‑6495, točka 11, in z dne 29. aprila 2010 v zadevi Roeckl Sporthandschuhe, C-123/09, ZOdl., str. I‑4065, točka 29).

37      V tem primeru je v besedilu tarifne številke 2204 HS navedeno „Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina“. V POHS je glede te tarifne številke za vino iz svežega grozdja navedeno, da je vino, uvrščeno pod to tarifno številko, izključno končni proizvod alkoholne fermentacije mošta iz svežega grozdja.

38      Tarifna številka 2204 med vina iz svežega grozdja vključuje likersko vino, imenovano tudi desertno vino, glede katerega ni sporno, da volumski odstotek alkohola, naveden v dodatni opombi 5(c) iz poglavja 22 KN, ustreza volumskemu odstotku alkohola zadevne pijače. Prav tako ni sporno, da ta pijača ne izpolnjuje pogojev iz dodatnih opomb 5(a) in (b), ki se nanašata na grozdni mošt, katerega fermentacija je bila prekinjena z dodajanjem alkohola, oziroma na vino z dodanim vinskim destilatom.

39      Poleg tega dodatna opomba 5(c) iz poglavja 22 KN za likerska vina dovoljuje, da se med fermentacijo ali po njej doda samo proizvod, ki je dobljen z destilacijo vina, ali koncentriran grozdni mošt ali mešanica navedenih proizvodov.

40      V nasprotju s tem, kar trdi Komisija, je torej iz POHS k tarifni številki 2204 v povezavi z dodatno opombo 5(c) iz poglavja 22 KN jasno in nedvoumno razvidno, da mora alkohol, ki je vsebovan v likerskem vinu, izvirati iz alkoholne fermentacije ali biti dobljen izključno iz grozdja.

41      Torej zadevne pijače, ki ji je bil med proizvodnjo dodan koruzni alkohol, ni mogoče uvrstiti pod tarifno številko 2204 KN, in to ne da bi bilo treba preučiti, ali lahko likersko vino v smislu te tarifne številke vsebuje sladkor iz sladkorne pese.

42      Po tem je treba ugotoviti, da zadevna pijača glede na njene objektivne značilnosti in lastnosti izpolnjuje pogoje za uvrstitev pod tarifno številko 2206 KN.

43      Ta tarifna številka namreč zajema „Druge fermentirane pijače (npr.: jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu“. V POHS je pojasnjeno, da ta tarifna številka vključuje vse fermentirane pijače, razen tistih, ki so zajete s tarifnimi številkami od 2203 do 2205.

44      Prvič, iz zgoraj navedenega izhaja, da zadevne pijače torej ni mogoče vključiti pod tarifno številko 2204 KN. Glede na njene sestavine je prav tako ni mogoče uvrstiti pod tarifno številko 2203 00 KN, ki se nanaša na „Pivo, izdelano iz slada“, niti pod tarifno številko 2205, ki se nanaša na „Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje“.

45      Drugič, kar zadeva dodajanje alkohola in sladkorja v zadevno pijačo, je treba poudariti, da je v POHS k tarifni številki 2206 navedeno, da pijače ostanejo uvrščene pod to tarifno številko tudi, če jim je dodan alkohol. Poleg tega se lahko pijača, ki ji je bil med proizvodnjo dodan sladkor, uvrsti pod tarifno številko 2206. V zvezi s tem je v pojasnjevalni opombi 10 HS k tarifni številki 2206 navedeno, da sta v to tarifno številko vključena ingverjevo in zeliščno pivo, pripravljena iz sladkorja, vode in ingverja ali nekaterih zelišč.

46      Tretjič, prav tako v skladu s POHS k tarifni številki 2206 dodajanje alkohola pijačam, ki spadajo pod to tarifno številko, tem pijačam ne onemogoči, da ostanejo uvrščene pod to tarifno številko, če ohranijo naravo proizvodov, uvrščenih pod to tarifno številko, in sicer fermentiranih pijač. Iz predložitvene odločbe je razvidno, da ima zadevna pijača okus, barvo in aromo pijače, proizvedene iz grozdja. Zato ni izgubila posebnih organoleptičnih značilnosti fermentirane pijače (glej v tem smislu sodbo z dne 7. maja 2009 v zadevi Siebrand, C‑150/08, ZOdl., str. I‑3941, točka 37).

47      Četrtič, kar zadeva argument družbe Skoma-Lux – da ker je namen rdečega desertnega vina Kagor VK, da se pije kot vino, ga je treba uvrstiti pod tarifno številko 2204 KN – je treba opozoriti, da je namen uporabe proizvoda res lahko objektivno uvrstitveno merilo, če je lasten temu proizvodu, povezanost pa je treba preučiti glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti (glej sodbo z dne 15. februarja 2007 v zadevi RUMA, C‑183/06, ZOdl., str. I‑1559, točka 36, in zgoraj navedeno sodbo Roeckl Sporthandschuhe, točka 28). Vendar je namen uporabe proizvoda upoštevno merilo le, če uvrstitve ni mogoče opraviti zgolj na podlagi objektivnih značilnosti in lastnosti proizvoda (glej v tem smislu sodbo z dne 16. decembra 1976 v zadevi Industriemetall LUMA, 38/76, Recueil, str. 2027, točka 7). Iz vsega navedenega torej izhaja, da zadevna pijača ob upoštevanju njenih objektivnih značilnosti in lastnosti spada nedvoumno in izključno pod tarifno številko 2206 KN.

48      Glede na vse te preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba Uredbo št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1719/2005, razlagati tako, da je treba fermentirano pijačo iz svežega grozdja, ki se trži v steklenicah s prostornino 0,75 litra in ima vsebnost alkohola od 15,8 vol. % do 16,1 vol. %, h kateri sta bila med proizvodnjo dodana sladkor iz sladkorne pese in koruzni alkohol, uvrstiti pod tarifno številko 2206 KN.

 Stroški

49      Ker je ta postopek za stranki v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1719/2005 z dne 27. oktobra 2005, je treba razlagati tako, da je treba fermentirano pijačo iz svežega grozdja, ki se trži v steklenicah s prostornino 0,75 litra in ima vsebnost alkohola od 15,8 vol. % do 16,1 vol. %, h kateri sta bila med proizvodnjo dodana sladkor iz sladkorne pese in koruzni alkohol, uvrstiti pod tarifno številko 2206 kombinirane nomenklature iz Priloge I k navedeni uredbi.

Podpisi

---

* Jezik postopka: češčina.