EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 13.5.2026
COM(2026) 197 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Krepitev globalne zdravstvene odpornosti v času geopolitičnih sprememb
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52026DC0197
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL Reinforcing global health resilience amidst geopolitical change
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Krepitev globalne zdravstvene odpornosti v času geopolitičnih sprememb
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Krepitev globalne zdravstvene odpornosti v času geopolitičnih sprememb
COM/2026/197 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 13.5.2026
COM(2026) 197 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Krepitev globalne zdravstvene odpornosti v času geopolitičnih sprememb
Uvod
V zadnjega četrt stoletja so se rezultati na področju zdravja v večini držav znatno izboljšali. Pričakovana življenjska doba na svetovni ravni se je podaljšala za več kot pet let; med letoma 2000 in 2023 se je umrljivost otrok prepolovila, maternalna umrljivost pa zmanjšala za približno 40 % 1 . Gonilo tega napredka so bili gospodarska rast, inovacije in trajno financiranje globalnega zdravja. Vse to je rezultat političnega vodstva, prizadevanj za konsolidacijo nacionalnih zdravstvenih strategij in ustanov ter vzpona vplivnih in učinkovitih svetovnih zdravstvenih ustanov. Napredek je bil precejšen, vendar se je v zadnjih letih upočasnil in še vedno ne zadostuje za doseganje svetovnih ciljev 2 , nadaljujejo pa se tudi vztrajne neenakosti med spoloma pri rezultatih na področju zdravja.
Zdravje se vse bolj izkorišča za uresničevanje geopolitičnih in geoekonomskih interesov. Upravljanje globalnega zdravja se preusmerja od večstranskega sodelovanja in humanitarnih načel k občasno izrazito transakcijskim dvostranskim pristopom. To predstavlja izziv za zagotavljanje svetovnih javnih dobrin za zdravje, saj ta potreba presega nacionalne meje ter zahteva dialog, usklajevanje in predvidljivo financiranje na svetovni ravni. Zdravje je vse bolj strateškega pomena za industrijsko in varnostno politiko. Družbe se soočajo tudi s porastom dezinformacij in napačnih informacij v zvezi z zdravjem ter tujega manipuliranja s temi informacijami in vmešavanja, ki so v nasprotju z znanstvenimi dokazi, načenjajo zaupanje javnosti v znanost in spodkopavajo javnozdravstvene ukrepe, ki temeljijo na dokazih.
Hkrati je financiranje globalnega zdravja razdrobljeno in se realno močno zmanjšuje. Razvojna pomoč za področje zdravja se je med letoma 2024 in 2025 zmanjšala za 21 %, in sicer s približno 45,8 milijarde EUR na 36,1 milijarde EUR, do leta 2030 pa naj bi se še dodatno skrčila 3 . Te razmere razkrivajo vrzeli v zdravstvenih sistemih po svetu, zlasti v državah z nizkimi dohodki in v nestabilnih razmerah 4 . Dolgoletni pozivi k oblikovanju učinkovitejše zdravstvene arhitekture na nacionalni, regionalni in svetovni ravni so vse bolj glasni. To vključuje model, ki opolnomoča skupnosti, povečuje njihovo odpornost, krepi lastno odgovornost držav ter spodbuja večjo finančno in politično odgovornost (zdravstvena suverenost), hkrati pa podpira učinkovito večstransko sodelovanje in humanitarno pomoč.
Z vidika javnega zdravja se pogostost in intenzivnost izbruhov bolezni po vsem svetu povečujeta. Ta trend je posledica spreminjajočih se epidemioloških vzorcev, podnebnih sprememb, degradacije okolja, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja okolja, antimikrobične odpornosti, neustrezne prehranske varnosti ali nezadostnega dostopa do čiste vode in sanitarnih storitev ter čiste in cenovno dostopne energije. Ker grožnje za zdravje presegajo meje, pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov v enem delu sveta povečujejo tveganja za dobro počutje in življenje ljudi v EU in po vsem svetu, še posebej za najranljivejše ljudi. Obstaja tudi tveganje nastanka motenj v osnovnih zdravstvenih storitvah, ki so ključne za preprečevanje izogibljive umrljivosti in obolevnosti. Navsezadnje vse to ogroža trajnostni razvoj, blaginjo naših današnjih družb in tudi blaginjo prihodnjih generacij.
Ključno je torej, da se odpravijo nastajajoče vrzeli v globalni zdravstveni odpornosti 5 . EU ostaja zavezana nadaljnjemu prispevanju k stabilnosti in skupnemu ukrepanju na področju globalnega zdravja.
V tem sporočilu je predstavljena vizija EU o tem, kako pri reševanju navedenih izzivov sodelovati z državami po vsem svetu, skupaj z državami članicami EU, večstranskimi institucijami, civilno družbo in partnerji. Opisane so preizkušene rešitve iz modela javnega zdravstva EU, hkrati pa se ohranja močno večstransko sodelovanje. Usklajeno in učinkovito ukrepanje EU bo, ob podpori delegacij EU in drugih partnerjev, kot so evropske finančne institucije in nacionalne razvojne agencije, še naprej podpiralo zdravstvene prioritete partnerskih držav na področjih vzajemnega interesa ob polnem spoštovanju mednarodnih pravil, humanitarnih načel, intelektualne lastnine in načela prostovoljnega prenosa tehnologije po medsebojno dogovorjenih pogojih, hkrati pa spodbujalo zagotavljanje svetovnih javnih dobrin za zdravje. Partnerstva so sama po sebi vzajemna in prinašajo priložnosti za skupno učenje iz izkušenj partnerjev, izmenjave na področju raziskav, sprejemanje inovativnih pristopov ter krepitev globalne zdravstvene odpornosti in zdravstvene odpornosti EU. Ta partnerstva prispevajo tudi k spodbujanju strateške avtonomije, konkurenčnosti in gospodarske varnosti EU v skladu z več ključnimi politikami, kot je kompas za konkurenčnost za EU 6 . Opirajo se na okrepljeno industrijsko bazo v EU in zagotavljajo priložnosti za zasebni sektor EU, hkrati pa partnerje podpirajo pri razvoju odpornih, trajnostnih in vključujočih zdravstvenih sistemov. Dinamična, konkurenčna in inovativna zdravstvena industrija EU je osrednji steber zdravstvene odpornosti v EU in globalne zdravstvene odpornosti.
To sporočilo temelji na vrsti uveljavljenih politik in pobud. Cilj evropske zdravstvene unije je bolje varovati zdravje državljank in državljanov EU, preprečevati in obvladovati prihodnje zdravstvene krize ter izboljšati odpornost zdravstvenih sistemov EU. EU je z njo vzpostavila celovit okvir za obravnavanje nalezljivih bolezni, ki lahko povzročijo epidemije in pandemije, ter drugih groženj za zdravje. Poleg tega se s strategijo za unijo pripravljenosti 7 krepi zmogljivost EU za predvidevanje, preprečevanje in odkrivanje čezmejnih groženj za zdravje ter odzivanje nanje, s čimer se spodbuja bolj usklajen in odporen pristop k pripravljenosti na krize. Globalna zdravstvena strategija EU 8 določa celovito vizijo vloge EU na področju globalnega zdravja, temelječega na splošnem zdravstvenem varstvu, pravičnosti, krepitvi zdravstvenih sistemov in globalne zdravstvene varnosti ter spodbujanju pristopa „eno zdravje“, ki priznava, da so zdravje ljudi, zdravje živali ter zdrava in odporna narava neločljivo povezani. Ta okvir dopolnjuje strategija Global Gateway, ki je strateška politika EU za zunanje naložbe. Omogoča praktično uresničevanje te vizije z mobilizacijo visokokakovostnih in trajnostnih naložb v zdravstvo v partnerskih državah. EU dejavno sodeluje tudi pri pogajanjih za sporazum o obvladovanju pandemij.
V tej pobudi je predlaganih pet ključnih prednostnih področij in devet vodilnih pobud, ki ukrepanje EU osredotočajo na področja, na katerih lahko prinese največjo dodano vrednost, vse pa naj bi se začele izvajati med letoma 2026 in 2027 9 .
1.Prispevanje k učinkovitejši in manj razdrobljeni globalni zdravstveni arhitekturi
Pobude na področju globalnega zdravja, ki so se začele izvajati ob prelomu tisočletja, so bile ključne v boju proti HIV/aidsu, tuberkulozi, malariji in drugim nalezljivim boleznim. Vendar je treba arhitekturo, ki je v preteklosti prinesla mnoge koristi, zdaj temeljito reformirati, da bi bila še naprej učinkovita in bi ustrezala svojemu namenu. Današnjo globalno zdravstveno arhitekturo zaznamujejo pomanjkljivosti in razdrobljenost, v nekaterih primerih tudi odmiki od temeljnih nalog ter prekrivanja in nezadostno usklajevanje med akterji na področju zdravja, tako med regijami kot znotraj njih. Poleg tega razdrobljenost, značilna za posamezne bolezni, včasih ovira prizadevanja za krepitev in povezovanje nacionalnih zdravstvenih sistemov.
Sodelovanje na svetovni ravni je nepogrešljivo za varovanje zdravja vseh ljudi po vsem svetu. Zagon za reforme je nujno treba izkoristiti za povečanje učinkovitosti in postopno uresničevanje cilja zdravstvene suverenosti držav. Komisija bo v celoti podpirala proces, ki ga gosti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) 10 , in v njem sodelovala, da bi olajšala konvergenco pri preoblikovanju globalne zdravstvene arhitekture.
Komisija bo spodbujala globalno zdravstveno arhitekturo, ki krepi nacionalno odgovornost in podpira partnerske države pri doseganju njihove zdravstvene suverenosti. Podprla bo reforme, ki dajejo prednost najbolj ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu, pri čemer bo sredstva usmerila v kontekste, v katerih bo učinek največji. Z reformami je treba zagotoviti, da bo globalna zdravstvena arhitektura skladna s skupno dogovorjenimi humanitarnimi standardi in da bo sistematično obravnavala ovire na področju zdravja, povezane s spolom.
|
Na vrednotah temelječi pristop EU h globalnemu zdravju Ukrepi EU na področju globalnega zdravja so oprti na temeljne vrednote enakosti, nediskriminacije in pravice vseh ljudi, da uveljavljajo svoje človekove pravice in temeljne svoboščine. Naš pristop, ki temelji na človekovih pravicah, zagotavlja enak dostop do zdravstvenih storitev za vse, vključno z mladimi, starejšimi, dekleti in ženskami, invalidi ter LGBTIQ+ osebami. Omogoča zaščito ljudi v prikrajšanem in ranljivem položaju, na primer tako, da jim zagotavlja dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic 11 ter duševnega zdravja in psihosocialne podpore. |
V hitro spreminjajočih se geopolitičnih razmerah je EU še naprej zanesljiva in predvidljiva partnerica. Reforma mora podpirati multilateralizem, v središču katerega bo SZO, ki se osredotoča na svoje temeljne naloge na področju regulative, določanja standardov, globalne zdravstvene varnosti ter usklajevanja in sklicevanja, in obenem po potrebi spodbujati vlogo regionalnih institucij.
Vsi akterji morajo delovati usklajeno. Njihov cilj mora biti odprava podvajanja ter povečanje preglednosti in odgovornosti, da bi spodbudili bolj racionalizirano in manj razdrobljeno globalno zdravstveno arhitekturo, ki bo učinkovita, pravična in trajnostna. Močna in dobro usklajena prisotnost EU in njenih držav članic v upravnih odborih glavnih pobud na področju globalnega zdravja, in sicer Globalnega sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji, Svetovne zveze za cepiva in imunizacijo ter sklada za pandemije, je bistvena za zagotovitev, da se te pobude medsebojno dopolnjujejo in v celoti podprejo države pri prehodu na popolno zdravstveno suverenost. Pobude v zvezi s posameznimi boleznimi, zlasti Globalni sklad in Svetovna zveza za cepiva in imunizacijo, bi morale imeti še naprej ključno vlogo pri širjenju pravičnega dostopa do kakovostnih in cenovno dostopnih proizvodov ter spodbujanju diverzifikacije dobavnih verig. Prispevati bi morale k oblikovanju povpraševanja na način, ki podpira globalno zdravstveno odpornost, hkrati pa zagotavlja pravične, predvidljive in trajnostne tržne pogoje, tudi za evropske proizvajalce in proizvajalce, ki se šele uveljavljajo. Obenem je bistveno, da sklad za pandemije še naprej opravlja svojo vlogo pri odpravljanju ključnih vrzeli na področju preprečevanja pandemij ter pripravljenosti in odzivanja nanje.
ØVodilna pobuda 1. Okrepitev usklajevanja znotraj EU na področju globalnega zdravja
Da bi Komisija poudarila učinek ukrepov EU in njenih držav članic na področju globalnega zdravja, bo na podlagi pristopa Ekipe Evropa 12 pred dopolnitvijo sredstev za mednarodne pobude in ključnimi mejniki financiranja še okrepila usklajevanje z državami članicami EU in med njimi. Dodatno bo izpopolnila kartiranje naložb in ukrepov EU in držav članic na področju globalnega zdravja ter ga redno in celovito posodabljala, da bi izboljšala skladnost, preglednost in odgovornost ter olajšala sinergije in dopolnjevanje med donatorji.
2.Podpora odpornim zdravstvenim sistemom, ki jih upravljajo države
Zdravstveni sistemi, ki jih upravljajo države in ki zagotavljajo dostopne in kakovostne osnovne storitve ter varujejo zdravje ljudi, so hrbtenica globalne zdravstvene odpornosti. Zagotavljanje kontinuitete integriranih storitev primarnega zdravstvenega varstva, vključno s storitvami za matere in dojenčke ter storitvami na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, je ključnega pomena za preprečevanje izogibljive obolevnosti in umrljivosti ter ohranjanje odpornosti sistemov med krizami in pretresi. Za to so potrebni primarno zdravstveno varstvo in zdravstveni sistemi, ki upoštevajo vidik spola in so sposobni obravnavati ključne izzive na področju javnega zdravja, kot so s cepljenjem preprečljive bolezni, slaba prehranjenost, spolno prenosljive okužbe, duševno zdravje in nenalezljive bolezni. Digitalizacija in inovacije so ključni dejavniki za zdravstveno suverenost, saj državam omogočajo, da zagotovijo pravičnejši dostop ter učinkovitejše, interoperabilne, nadgradljive in stroškovno učinkovite zdravstvene storitve, tudi prek podatkovnih sistemov, telemedicine in orodij, podprtih z umetno inteligenco, kadar so varni in zaupanja vredni. Zdravstvene politike morajo s celostnim pristopom „eno zdravje“ upoštevati temeljne vzroke slabega zdravja, kot so revščina in socialne neenakosti, ter okoljske vzroke.
Krepitev zdravstvenih sistemov je zlasti ključna v nestabilnih kontekstih in pri naprednejših sistemih, kadar se ti srečujejo z zdravstvenimi krizami velikega obsega, kot so večje epidemije ali pandemije. Posebno pozornost je treba nameniti ranljivim skupinam prebivalstva in humanitarnim kontekstom. Zaradi svetovnega razseljevanja, neustrezne prehranske varnosti, podnebnih sprememb in nevarnosti skrajnih naravnih nesreč, pomanjkanja čiste in cenovno dostopne energije, nasilja in konfliktov, socialnih neenakosti in ponavljajočih se izbruhov epidemij se je v številnih svetovnih državah, ki jih pestijo nestabilne razmere, konflikti ali krize, še dodatno zmanjšala zmogljivost že tako obremenjenih nacionalnih zdravstvenih sistemov. Posledica tega je zmanjšana razpoložljivost osnovnih storitev primarnega zdravstvenega varstva in omejen napredek pri doseganju cilja splošnega zdravstvenega varstva.
Za zdravstveno suverenost je potrebno zadostno in učinkovito domače financiranje zdravstva. Samoplačništvo je glavni vir financiranja v 30 državah z nizkimi dohodki 13 , zaradi česar so milijoni ljudi potisnjeni v revščino. Poleg tega zunanja pomoč v nekaterih gospodarstvih po ocenah predstavlja 30–45 % skupne porabe za zdravstvo 14 . Na dolgi rok bi lahko odvisnost od zunanjega financiranja ogrozila lastno odgovornost držav in zmožnost posameznih držav, da zagotavljajo rezultate na področju zdravja. Glede na trend upadanja uradne razvojne pomoči bi moral učinkovitejši in uspešnejši pristop k nestabilnih razmeram vključevati usklajeno sodelovanje med humanitarno pomočjo, razvojno pomočjo in nacionalnimi zmogljivostmi. Za izboljšanje rezultatov na področju zdravja in zagotovitev trajnostnega dolgoročnega financiranja zdravstva so potrebni zanesljivo upravljanje javnih financ, gospodarske politike, ki podpirajo dolgoročno rast, in trdne domače institucije. Navsezadnje lahko spremembe dosežejo le države same, in sicer z odgovornostjo, dostojanstveno oskrbo, dostopnostjo in nacionalno odgovornostjo, ki jih dopolnjuje mednarodna podpora na svetovni in regionalni ravni, tudi prek skupin G7 in G20.
Izkušnje EU z odpornostjo zdravstvenih sistemov
EU se lahko opre na izkušnje držav članic pri razvoju vključujočih in odpornih zdravstvenih sistemov. Države članice EU imajo precej različne zdravstvene sisteme ter se soočajo z različnimi izzivi in imajo različne ravni sredstev. Vendar so vse močno zavezane splošnemu zdravstvenemu varstvu ter zagotavljanju storitev primarnega zdravstvenega varstva in naprednejših zdravstvenih storitev. Zanašajo se tudi na dinamične raziskave in inovacije, regulativno varnost, meddržavno sodelovanje ter močno zdravstveno industrijo in poslovni sektor.
Poleg tega ima EU edinstveno zmogljivost, da deluje kot okvir naprednega regionalnega povezovanja. EU je sprejela modele za preprečevanje najpogostejših nenalezljivih bolezni, pa tudi redkih bolezni, bolezni z nizko prevalenco in kompleksnih bolezni, ter za boj proti njim 15 .
EU je predlagala in razvila močne regulativne okvire za boljši dostop do zdravil in medicinskih pripomočkov, za večjo zanesljivost dobave in za reševanje javnozdravstvenih izzivov, kot je antimikrobična odpornost, in sicer s pobudami, kot so Evropska strategija za zdravila 16 , predlagani akt o kritičnih zdravilih 17 in Priporočilo Sveta o okrepitvi ukrepov EU v boju proti antimikrobični odpornosti v okviru pristopa „eno zdravje“ 18 , ki spodbuja preudarno rabo antimikrobikov s konkretnimi cilji za njeno zmanjšanje, močnejše nacionalne akcijske načrte, boljše spremljanje in večjo ozaveščenost.
Evropski zdravstveni podatkovni prostor, ki bo izkoristil moč digitalizacije, pacientom omogoča boljši nadzor in izmenjavo njihovih zdravstvenih podatkov ter izboljšuje izvajanje zdravstvenega varstva. Omogoča varno in zaupanja vredno ponovno uporabo zdravstvenih podatkov za raziskave, inovacije in oblikovanje politik. Okviri EU poudarjajo odprtost, etično uporabo in skupne standarde ter zagotavljajo, da digitalna preobrazba prinaša koristi vsem deležnikom na pošten in pravičen način.
Poleg tega so trdni sistemi socialne zaščite ključni pri blaženju socialno-ekonomskih posledic pretresov.
Kolektivna podpora razvoju zdravstvenih sistemov v učinkovitejši, odpornejši in dostopnejši model v vseh njihovih temeljnih gradnikih 19 je ključna prednostna naloga globalne zdravstvene strategije EU in bo še naprej temelj ukrepov EU na področju globalnega zdravja.
Na splošno so EU s svojimi državami članicami in evropske finančne institucije v okviru pristopa Ekipe Evropa med največjimi donatorji globalnega zdravja. EU in njene države članice na primer skupaj prispevajo največji delež financiranja za SZO 20 .
Komisija je v obdobju 2021–2025 za globalno zdravje namenila približno 6 milijard EUR uradne razvojne pomoči. Približno polovica teh prispevkov je bila namenjena regionalnim institucijam in državam, druga polovica pa ukrepom na globalni ravni 21 . Navedeni znesek dopolnjujejo dodatni tokovi financiranja EU, ki v okviru raziskovalnih, inovacijskih in naložbenih instrumentov podpirajo cilje na področju globalnega zdravja.
Na regionalni ravni je Komisija spodbujala partnerstva s ključnimi regionalnimi institucijami, kot so centri Afrike za obvladovanje in preprečevanje bolezni, Afriška agencija za zdravila, Panameriška zdravstvena organizacija in Karibska agencija za javno zdravje, pri čemer je spodbujala medsebojno izmenjavo strokovnega znanja in informacij na področju krepitve zdravstvenih sistemov. Komisija bo okrepila to sodelovanje na področjih vzajemnega interesa, pri čemer bo upoštevala ključno vlogo, ki jo imajo te regionalne institucije pri podpiranju držav, in se oprla na strokovno znanje agencij EU, kot so Evropska agencija za zdravila, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropska agencija za varnost hrane, če je to ustrezno in v skladu z njihovim mandatom v EU.
Posebna pozornost bo namenjena Ukrajini in sosedstvu EU, pri čemer se bo nadgrajevalo obsežno delo, ki je bilo opravljeno za pomoč partnericam v pripravah na pristop. Skupna prizadevanja, nadaljnje naložbe in reforme so ključnega pomena za doseganje standardov EU na področju javnega zdravja in zaščito prebivalstva EU v razširjeni Uniji. Zato Komisija podpira države kandidatke na njihovi pristopni poti z zagotavljanjem strokovnega znanja in tehnične pomoči, da se zagotovita uskladitev s pravnim redom EU na področju javnega zdravja in učinkovito izvajanje na vseh ravneh. Komisija na primer prek SZO podpira okrevanje in preoblikovanje zdravstvenega sistema v Ukrajini. To poleg drugih bistvenih delov zdravstvenega sistema vključuje vzpostavljanje nacionalnih organov, laboratorijev in podatkovnih zbirk ter zagotavljanje potrebnega osebja in celovitega usposabljanja. EU zagotavlja financiranje za zagotovitev nadaljnje oprijemljive podpore na področjih zdravstvene varnosti, obvladovanja nalezljivih bolezni, boja proti antimikrobični odpornosti in usposabljanja strokovnjakov iz pristojnih organov. V okviru procesa postopnega vključevanja se poleg tega s sodelovanjem držav kandidatk v vlogi opazovalk v delovnih skupinah Evropske agencije za zdravila in mrežah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni krepijo njihove zmogljivosti na področju zdravja in tehnično strokovno znanje. Prav tako se lahko državam kandidatkam, ko bodo izpolnjevale pravila EU o varstvu podatkov, odobri dostop do sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja v zvezi z resnimi čezmejnimi grožnjami za zdravje, s čimer se bo zagotovilo, da so z dnem širitve vzpostavljeni visoki standardi kakovosti in varnosti na področju zdravja.
EU prek večpartnerskega skrbniškega sklada proti antimikrobični odpornosti skupaj z več državami članicami podpira države z nizkimi in srednje visokimi dohodki pri izvajanju nacionalnih akcijskih načrtov za boj proti antimikrobični odpornosti in krepitev spremljanja s pristopom „eno zdravje“.
Komisija si bo prizadevala spodbujati vzajemno koristne naložbe evropskega zasebnega sektorja v globalno zdravje na podlagi strategije Global Gateway, naložbenega vozlišča te strategije in uvedbe inovativnih finančnih instrumentov, kot so jamstva (npr. Pospeševalec človekovega razvoja) in kombinirano financiranje.
ØVodilna pobuda 2. Podpiranje prehoda partnerskih držav na zdravstveno suverenost z zagotavljanjem trajnostnega financiranja in izmenjavo strokovnega znanja
Komisija bo na podlagi obstoječe podpore EU sodelovala s partnerskimi državami pri pospeševanju njihovega prehoda na zdravstveno suverenost in doseganju splošnega zdravstvenega varstva, pri čemer bo obravnavala razlike med spoloma pri dostopu, cenovni dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe, s posebnim poudarkom na primarnem zdravstvenem varstvu in v skladu s pristopom „eno zdravje“. Poleg pristopov za posamezne bolezni bo Komisija predlagala celovito ponudbo, ki lahko vključuje: a) podporo oblikovanju trdnih zdravstvenih politik in celovitih strategij, b) okrepljeno mobilizacijo domačih virov in upravljanje javnega financiranja za sprostitev fiskalnega manevrskega prostora za zdravstvene politike in politike socialne zaščite, c) inovativne finančne instrumente, ki se odzivajo na potrebe javnega sektorja, hkrati pa podpirajo uvajanje ustreznih rešitev zasebnega sektorja EU na podlagi prostovoljnih in medsebojno dogovorjenih pogojev, tudi na področju digitalnega zdravja, v okviru strategije Global Gateway. Delegacije EU bodo imele osrednjo vlogo pri izvajanju, saj bodo zagotavljale usklajevanje z državami članicami EU, usklajenost s prednostnimi nalogami držav in učinkovito koordinirano izvajanje.
Spodbujalo se bo sodelovanje med agencijami EU in regionalnimi agencijami, kjer je to ustrezno in ob upoštevanju mandatov agencij EU znotraj EU, v državah sosedstva ter med mrežami EU in javnozdravstvenimi ustanovami v partnerskih državah in regijah, da bi se izmenjale številne izkušnje EU pri reševanju izzivov na področju javnega zdravja. EU bo posebno pozornost namenila Ukrajini in partnerjem v našem sosedstvu ter si prizadevala za nova partnerstva s podobno mislečimi regijami.
3.Krepitev preprečevanja groženj za globalno zdravje in zdravstvenih kriz ter pripravljenosti in odzivanja nanje
Svet se sooča z velikimi grožnjami za globalno zdravje in širjenjem nalezljivih bolezni, pri čemer so gripa in bolezni dihal še vedno med najbolj problematičnimi. Ob trenutnih geopolitičnih spremembah se globalne zdravstvene mreže vse bolj soočajo z vrzelmi v osnovnih sistemih kliničnega in epidemiološkega spremljanja, z nezadostnimi laboratorijskimi zmogljivostmi in zmogljivostmi zdravljenja ter z vrzelmi v razpoložljivosti zdravstvenih protiukrepov in pripravljenosti zdravstvenega osebja na izredne razmere. Zato so potrebni celostni ukrepi na globalni, regionalni in državni ravni, ki bodo prispevali k učinkovitim globalnim mrežam in jih podpirali ter pomagali zapolniti vrzeli v strokovnem znanju, virih in izmenjavi informacij. V zvezi s tem bi bilo treba ustrezno pozornost nameniti državam in regionalnim organizacijam, ki mejijo na najbolj oddaljene regije EU.
Obenem je mogoče sodobne tehnologije, kot so sekvenciranje ali sistemi, podprti z umetno inteligenco, nadalje razvijati in uporabljati za zapolnitev vrzeli ter zagotavljanje večjega spremljanja v realnem času ter hitrejšega prepoznavanja groženj in določanja odzivov. Poleg tega bi bilo treba okrepiti zmogljivosti za spremljanje odpadnih voda in okoljski nadzor, saj lahko zaznajo patogenske signale, preden jih zaznajo sistemi kliničnega poročanja.
Pri odzivu na izbruh bolezni je hitrost odločilnega pomena 22 . Sistemi zgodnjega opozarjanja morajo vključevati zaupanja vredne lokalne mreže. Izbruh opičjih koz leta 2024 na afriški celini je pokazal, kako se lahko z usklajenim ukrepanjem pospešijo razvoj, odobritev in uporaba medicinskega strokovnega znanja in protiukrepov. Razkril pa je tudi vrzeli pri odkrivanju groženj, ki jih je treba zapolniti, če želimo zajeziti prihodnje izbruhe. Patogensko agnostične platforme, ki so vgrajene v sisteme rutinskega spremljanja, ponujajo obetavno pot naprej. Z vključitvijo pripravljenosti za hitro širjenje kapacitet v vsakodnevno infrastrukturo so lahko države v boljšem položaju, da se ob pojavu naslednje grožnje hitro odzovejo.
Podatke o spremljanju, vključno s podatki o patogenih, bi bilo treba nemudoma vnesti v globalno dostopne sisteme, s čimer bi omogočili hiter razvoj zdravstvenih protiukrepov v duhu globalne odgovornosti in solidarnosti ter na podlagi večstranskih in mednarodnih dosežkov. V zvezi s tem je vloga SZO in sklada za pandemije temeljnega pomena.
Za globalno zdravstveno odpornost so potrebne zdravstvene storitve, ki lahko preprečijo pretrese ter se nanje pripravijo in odzovejo, obenem pa ohranijo svojo zmogljivost za zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva za prebivalstvo. Za to so potrebne trajne naložbe v zmogljivosti za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje, zlasti v državah z nizkimi in srednje visokimi dohodki, ki so pogosto najbolj izpostavljene grožnjam za globalno zdravje, kot so pandemije.
Učinkovit odziv na pandemijo je med drugim odvisen od razpoložljivosti zdravstvenih protiukrepov in dostopa do njih, tudi za najbolj ogrožene skupine prebivalstva in skupine, ki se soočajo z ovirami, povezanimi s spolom. Na mednarodni ravni je EU spodbujala partnerstva na področju zdravstvenih protiukrepov s centri Afrike za obvladovanje in preprečevanje bolezni, Panameriško zdravstveno organizacijo, Kanado, Japonsko in Republiko Korejo. V prihodnosti si bo Komisija prizadevala okrepiti sodelovanje na področju zdravstvenih protiukrepov tudi z drugimi ustreznimi regionalnimi organi, kot je Združenje držav jugovzhodne Azije.
|
Okvir zdravstvene varnosti EU Okvir EU za zdravstveno varnost, ki je bil okrepljen po pandemiji COVID-19, je trdna podlaga za naše sodelovanje s partnerji in naš prispevek h globalni zdravstveni varnosti. Temelji na okrepljeni uredbi, ki zajema preprečevanje resnih čezmejnih groženj za zdravje ter pripravljenost in odzivanje nanje 23 . V skladu s to uredbo so v načrtu Unije za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje 24 opisani učinkoviti mehanizmi upravljanja in usklajevanja v EU, njenih agencijah, organih in državah članicah ter z mednarodnimi organizacijami, kot je SZO, in drugimi mednarodnimi partnerji, ki so ključni za učinkovito pripravljenost in odzivanje na resne čezmejne grožnje za zdravje. Poleg tega uredba EU o izrednih razmerah v javnem zdravju 25 vzpostavlja okvir za zagotavljanje v krizi pomembnih zdravstvenih protiukrepov v izrednih javnozdravstvenih razmerah na ravni Unije. Novi okvir predvideva tudi večjo vlogo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropske agencije za zdravila. Leta 2021 je Komisija ustanovila namenski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere s poudarkom na zdravstvenih protiukrepih. V zvezi s tem posebnim vidikom strategija za zdravstvene protiukrepe 26 določa, da bo Komisija še naprej sodelovala z mednarodnimi partnerji, da bi se okrepile sinergije in usklajenost med pobudami EU in globalnimi pobudami za razvoj zdravstvenih protiukrepov. Ta okvir zagotavlja tudi okrepljeno mednarodno sodelovanje na področju informacij o grožnjah za zdravje in vnašanje relevantnih podatkov v svetovne sisteme spremljanja. Močno je odvisen od zmogljivosti držav članic EU, sosednjih držav in držav EGP, da prispevajo podatke na regionalni in svetovni ravni. Uredba (EU) 2022/2371 velja za države EGP, ki jo v celoti izvajajo. Poleg tega je bil s Švico podpisan sporazum o zdravstveni varnosti. Z državami Efte, ki so del EGP, potekajo pogajanja o mednarodnem sporazumu o pridružitvi Islandije, Lihtenštajna in Norveške izrednim zdravstvenim ukrepom Unije na področju zdravstvenih protiukrepov, da bi se dodatno povečala globalna zdravstvena odpornost. Komisija v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite omogoča hitro usklajevanje medsebojne pomoči za napotitev zdravstvenih ekip, opreme in nujne pomoči v države, ki se soočajo z izrednimi zdravstvenimi razmerami večjih razsežnosti. RescEU, ki dopolnjuje navedeni mehanizem, zagotavlja centralno upravljano evropsko rezervo kritičnih zmogljivosti (kot so zaloge medicinske opreme, poljske bolnišnice in sredstva za medicinsko evakuacijo), da se zagotovi hitra podpora, kadar so nacionalni viri preobremenjeni. Komisija se na izredne humanitarne razmere odziva tudi z mobilizacijo sredstev ali zagotavljanjem življenjsko pomembne medicinske opreme, logistike ter pomoči in strokovnega znanja prek zmogljivost za evropski humanitarni odziv (ReliefEU). |
ØVodilna pobuda 3. Krepitev globalnih mrež za boljše odkrivanje, pripravljenost in odzivanje
Komisija bo pomagala pri zgodnjem odkrivanju nevarnosti epidemij in pandemij, tako da bo okrepila globalne mreže za spremljanje in laboratorijske mreže. Zlasti se bodo s sodelovanjem s SZO ter drugimi svetovnimi in regionalnimi partnerji pridobili dodatni viri epidemioloških podatkov, med drugim iz okoljskega nadzora 27 . Poleg tega bo Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni okrepil usposabljanje strokovnjakov za spremljanje in laboratorijsko delo, tudi v okviru sodelovanja z referenčnimi laboratoriji EU. Komisija bo podprla boljšo infrastrukturo za spremljanje in laboratorijsko infrastrukturo v državah z nizkimi dohodki in prioritetnih državah s srednje visokimi dohodki prek sklada za pandemije in namenskih podpornih ukrepov s SZO ali drugimi ustreznimi svetovnimi in regionalnimi partnerji, pri čemer se bo izogibala podvajanju in vzporednim mrežam.
Komisija bo razširila sodelovanje Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni z nacionalnimi in regionalnimi centri za obvladovanje bolezni, da se olajša pretok informacij o patogenih, ter s svetovno mrežo SZO za opozarjanje in odzivanje na izbruhe, da se podpre hitro mednarodno posredovanje.
Komisija bo tudi pomagala okrepiti preventivo z izvajanjem učinkovitejših kampanj cepljenja in pripravljenosti v EU in sosednjih regijah.
ØVodilna pobuda 4. Razpoložljivost zdravstvenih protiukrepov kot podlaga za večje zmogljivosti za odzivanje
Terapevtiki: Komisija bo podprla vzpostavitev globalne koalicije za razvoj terapevtikov in vzpostavila evropsko vozlišče terapevtikov, s katerim bo obravnavala kronično nezadostno razvit nabor terapevtikov. Poleg tega bo Komisija mobilizirala inovativne finančne instrumente za podporo razvoju novih terapevtikov, zlasti širokega spektra.
Cepiva: da bi uresničili ambicije glede varnega in učinkovitega cepiva v 100 dneh po razglasitvi pandemije za vse prednostne družine virusov in neznane patogene (scenarij bolezni X) 28 , bo Komisija okrepila svojo zavezanost koaliciji za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije in zagotovila stalne naložbe v evropsko vozlišče za cepiva, da bi se podprl razvoj novih cepiv.
Diagnostika: Komisija bo podprla vzpostavitev diagnostičnega vozlišča EU, ki bo spodbujalo razvoj in tržno uvajanje novih diagnostičnih testov in tehnologij, ki jih je ob izbruhu pandemije mogoče zlahka prilagoditi za nov namen in/ali proizvajati v večjem obsegu. Komisija pričakuje, da bo z izkoriščanjem obstoječih in novih tehnologij za testiranje prispevala k širšemu in pravičnejšemu dostopu do diagnostike na splošno, zlasti pa za ranljive ali manjšinske skupine prebivalstva, v sodelovanju z drugimi obstoječimi pobudami.
ØVodilna pobuda 5. Podpora sledilniku globalnega zdravja in odpornosti
Cilj sledilnika globalnega zdravja in odpornosti je zagotoviti dosleden pristop k rednemu spremljanju globalnih odhodkov za zdravje in dopolniti tekoča prizadevanja za okrepitev podatkov o nacionalnem financiranju, da se zagotovi skladnejše in učinkovitejše financiranje. Sledilnik bo razvit v sodelovanju z OECD, SZO in Svetovno banko.
Sprva bo osredotočen na pripravljenost na pandemije, njihovo preprečevanje in odzivanje nanje ter bo kartiral domačo porabo partnerjev in mednarodno podporo, ki jo prejmejo na tem področju, da bi se izognili podvajanju ter povečali preglednost, odgovornost in učinkovitost financiranja globalne zdravstvene varnosti. Kadar bodo podatki to omogočali, bo sledilnik spodbujal uporabo kazalnikov odhodkov in rezultatov, razčlenjenih po spolu, in po potrebi ob upoštevanju vidika spola. Postopoma bi bilo treba vključiti dodatna področja globalnih odhodkov za zdravje, da bi zajeli širše globalne prioritete na področju zdravja.
4.Diverzifikacija svetovnih dobavnih verig ter podpora razvoju in proizvodnji ključnih zdravstvenih proizvodov v partnerskih državah na podlagi vzajemnih interesov
Sodelovanje z industrijo EU je sestavni del ponudbe EU v globalnih partnerstvih za zdravje, pri čemer se z naložbami EU spodbujajo vzajemni interesi, povečujejo zmogljivosti EU in širi proizvodna baza za dopolnilne zdravstvene proizvode, kar vodi k bolj raznolikim in varnim globalnim dobavnim verigam na področju zdravja. Zato je bistveno, da EU ohrani in dodatno okrepi trdno farmacevtsko industrijsko bazo, ki bo podpirala strateško avtonomijo in konkurenčnost EU ter pomembno prispevala k svetovni proizvodni zmogljivosti.
Motnje v globalnih dobavnih verigah lahko vplivajo na strateško avtonomijo EU in naših partnerskih držav. Zaradi vse večjega števila svetovnih pretresov, kot so pandemije in geopolitične napetosti, so te motnje vse pogostejše in resnejše. Njihov učinek razkriva skupne ranljivosti in soodvisnosti 29 . Obenem se, kadar je svetovna baza dobaviteljev ključnih zdravstvenih proizvodov, kot so cepiva, aktivne farmacevtske sestavine in antibiotiki, skoncentrirana na omejeno število proizvajalcev, lokacij in geografskih območij, povečuje izpostavljenost zunanjim pretresom in ozkim grlom pri dobavi.
Zato diverzificirane in dobro povezane svetovne dobavne verige prispevajo k povečanju zdravstvene odpornosti na pretrese in na geopolitično negotovost, saj delujejo v odprtih, na pravilih temelječih mednarodnih trgovinskih in partnerskih okvirih, ki zagotavljajo, da nobena regija ni strukturno izključena iz dostopa do sredstev lastne zdravstvene varnosti.
Podobno imajo lahko podjetja EU koristi od lažjega dostopa do novih, rastočih in na pravilih temelječih trgov, ki podpirajo pravno varnost in inovacije, in sicer prek partnerstev z lokalnimi podjetji in organi, po potrebi podprtih s prostovoljnimi prenosi tehnologije po medsebojno dogovorjenih pogojih in s ciljno usmerjenimi naložbami. To lahko podjetjem EU ponudi dopolnilno pot do trga poleg samega izvoza. To velja zlasti za proizvode, namenjene obravnavanju trajnih, neizpolnjenih ali slabo zadovoljenih zdravstvenih potreb, vključno z rakom, spolnim in reproduktivnim zdravjem, malarijo, HIV, tuberkulozo ter boleznimi z epidemičnim potencialom, kot so respiratorni virusi, opičje koze ali vektorske bolezni.
Model proizvodnje in inovacij v EU
Regulativna zrelost spodbuja hiter dostop do kakovostnih zdravil in cepiv, zanesljivo farmakovigilanco, postopke odobritve v izrednih razmerah in predvidljive tržne pogoje za trajnostno proizvodnjo. Pravila za povečanje zanesljivosti preskrbe s farmacevtskimi izdelki, kritičnimi zdravili in medicinskimi pripomočki ter dostopa do njih 30 lahko zagotovijo koristne elemente za odpornost zdravstvenih sistemov partnerjev.
EU prinaša regulativno varnost ter močne farmacevtske sisteme in proizvodne zmogljivosti. Opira se na strokovno znanje Evropske agencije za zdravila, ki je odgovorna za znanstveno vrednotenje, nadzor in spremljanje varnosti zdravil ter lahko svoje strokovno znanje deli z enakovrednimi organi v drugih regijah sveta.
EU spodbuja tudi raziskave in inovacije s številnimi pobudami, vključno s partnerstvom evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja (EDCTP) 31 , v okviru katerega se iz programa Obzorje Evropa porabi do 910 milijonov EUR, pri čemer se najmanj enak znesek mobilizira od evropskih, afriških in mednarodnih partnerjev za podporo kliničnim raziskavam za pospešitev razvoja novih ali izboljšanih zdravil, cepiv, mikrobicidov in diagnostike za nalezljive bolezni, povezane z revščino, in porajajoče se nalezljive bolezni, s poudarkom na podsaharski Afriki. EU financira večdržavna klinična preskušanja in implementacijske raziskave, hkrati pa v tesnem partnerstvu z afriškimi institucijami krepi nacionalne raziskovalne zmogljivosti, etično presojo in regulativne sisteme.
EU se je maja 2021 odzvala na poziv afriških voditeljev in začela izvajati pobudo Ekipe Evropa za proizvodnjo cepiv, zdravil in zdravstvenih tehnologij v Afriki ter dostop do njih, znano kot MAV+ 32 . Doslej sta bili v okviru pobude MAV+ vloženi približno 2 milijardi EUR, zlasti v Južni Afriki, Senegalu, Gani, Nigeriji, Ruandi in Egiptu, na celinski ravni pa je potekalo sodelovanje s centri Afrike za obvladovanje in preprečevanje bolezni, Afriško agencijo za zdravila in Razvojno agencijo Afriške unije – Partnerstvo za razvoj Afrike ter SZO. Okvir MAV+ na dopolnjujoč način obravnava ponudbo, povpraševanje in spodbudno okolje 33 .
Komisija bo okrepila prizadevanja za diverzifikacijo svetovnih dobavnih verig in povečanje proizvodnih zmogljivosti za ključne zdravstvene proizvode, podprla zanesljivost oskrbe na področjih vzajemnega interesa za EU in njene partnerske države ter obenem zagotovila nadaljnjo konkurenčnost industrije EU. To lahko vključuje ključne ranljivosti v dobavnih verigah (kot so posamezna cepiva, antibiotiki, aktivne farmacevtske sestavine in drugi ključni zdravstveni proizvodi, za katere bi bilo treba izboljšati dostop za prebivalstvo v stiski, kot so proizvodi za zdravje mater in reproduktivno zdravje), pri katerih se zaradi koncentracije proizvodnje in omejene geografske razpršenosti ali drugih ozkih grl, kot je razdrobljeno povpraševanje, pojavljajo sistemska tveganja.
ØVodilna pobuda 6. Okrepitev podpore EU diverzifikaciji svetovnih dobavnih verig ter razvoju in proizvodnji ključnih zdravstvenih proizvodov na podlagi vzajemnega interesa
Komisija bo pospešila uporabo naložbenih orodij EU, kot so jamstva (npr. Pospeševalec človekovega razvoja 34 ) ali kombiniranje nepovratnih sredstev in posojil, ter si prizadevala za spodbujanje sodelovanja s finančnim sektorjem in človekoljubnimi organizacijami ter zasebnim sektorjem na podlagi vzajemnih interesov, da bi se podprle skupne naložbe EU in lokalnih podjetij v partnerskih državah.
Da bi Komisija zagotovila učinkovitost in trajnostnost teh naložb, bo še naprej krepila ugodno okolje za industrijski razvoj, tudi s podporo raziskavam, znanjem in spretnostim, ki upoštevajo vidik spola, ter razvoju delovne sile, inovacijam in trgom brez ovir. Komisija bo po potrebi mobilizirala svojo mrežo akademskih institucij EU in javno-zasebnih partnerstev. Prav tako bo tudi v prihodnje mobilizirala Evropsko agencijo za zdravila in mrežo nacionalnih regulativnih organov EU, da bi podprla sodelovalne regulativne poti.
ØVodilna pobuda 7. Spodbujanje globalnega partnerstva za izmenjavo znanja o zdravstvenih protiukrepih in zmogljivostih za obvladovanje povečanih potreb
Za okrepitev povpraševanja namerava Komisija okrepiti sodelovanje s partnerskimi regijami, pobudami na področju globalnega zdravja in mednarodnimi finančnimi institucijami pri okvirih javnega naročanja in vnaprejšnjih zavezah za nakup, da bi upravičila trajne naložbe raznolikih proizvajalcev. V ta namen bi bilo treba preučiti možnost skupnega in združenega javnega naročanja 35 , hkrati pa okrepiti partnerstva, ki temeljijo na vzajemnih koristih. V prihodnosti si bo Komisija prizadevala tudi za nova partnerstva s podobno mislečimi regijami. Skupaj s SZO bo okrepila sodelovanje, da bi se z regionalnimi partnerji v Afriki, Latinski Ameriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu dogovorili o skupnih načelih na področju javnih naročil.
Komisija bo na podlagi uspeha projekta EU FAB 36 svoje strokovno znanje o razvoju zmogljivosti za obvladovanje povečanih potreb delila z mednarodnimi partnerji, ki ga bodo nato lahko prilagodili svojim okoliščinam.
ØVodilna pobuda 8. Podpora mrežam za klinične raziskave za celoten proces kliničnega razvoja zdravstvenih proizvodov
Komisija namerava razširiti svojo podporo izvedbi celotnega procesa kliničnih raziskav in večnacionalnih kliničnih preskušanj ob zanesljivih zaščitnih ukrepih za varstvo podatkov 37 prek namenskih mrež, pri čemer se bo opirala na izkušnje iz partnerstva za klinična preskušanja z Afriko v okviru Skupnega podjetja za svetovno zdravje EDCTP3.
5.Krepitev družbene odpornosti s spodbujanjem zaupanja v znanost ter bojem proti dezinformacijam, napačnim informacijam ter tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju
Reševanje skupnih zdravstvenih izzivov pomeni, da se raziskovalcem in strokovnjakom po vsem svetu omogoči nemoteno sodelovanje: zagotavljanje, da znanje ne pozna meja, je gonilo znanstvenega napredka in iskanja rešitev za nekatera najbolj pereča vprašanja na svetu, tudi na področju javnega zdravja. V zvezi s tem so odprte podatkovne zbirke demokratizirale dostop do znanja, povečale prepoznavnost raziskav in olajšale interdisciplinarno sodelovanje ter so ključne za razvoj orodij umetne inteligence ter zdravil in medicinskih tehnologij.
Vse večje širjenje dezinformacij in napačnih informacij o zdravju 38 ter tujega manipuliranja s temi informacijami in vmešavanja predstavlja velike izzive za zdravstvene raziskave in globalno zdravstveno odpornost, saj spodkopava zaupanje v javnozdravstvene organe, znanost in medicino ter ovira zmožnost ljudi za sprejemanje informiranih odločitev. Med večjimi zdravstvenimi krizami obstaja večje tveganje dezinformacij in napačnih informacij v zvezi z zdravjem ter tujega manipuliranja s temi informacijami in vmešavanja. Zlonamerni akterji, ki so med pandemijo COVID-19 razširjali napačno razumljene ali lažne zdravstvene informacije, so nazoren primer instrumentalizacije znanosti z resnimi posledicami, kot sta oklevanje pri cepljenju ali odpor javnosti do potrebnih javnozdravstvenih ukrepov (npr. uporabe mask in omejevanja socialnih stikov). S tem se spodkopava učinkovitost obveščanja o tveganjih za javno zdravje, sodelovanja skupnosti in drugih ukrepov. Prav tako se slabi sposobnost preprečevanja izrednih zdravstvenih razmer po vsem svetu ter priprave in odzivanja nanje. Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, o katerih se je poročalo med pandemijo, sta vključevala tudi spodbujanje in organiziranje fizičnih groženj ter ustrahovanje raziskovalcev in strokovnih delavcev, vključenih v odziv. Poleg tega, da je to neposredno oviralo javnozdravstvene ukrepe, je imelo tudi zastraševalni in polarizacijski učinek na splošno 39 .
Za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju, dezinformacijam in napačnim informacijam na področju zdravja so potrebni večje spremljanje, hitro sodelovanje skupnosti ter proaktivne in stvarne informacije, prilagojene posamezni kulturi in okoliščinam. Zaradi vse večje uporabe orodij umetne inteligence v zdravstvenem prostoru so digitalna in medijska pismenost ter dostopna digitalna orodja bistvenega pomena, saj posameznikom omogočajo, da kritično ocenijo spletne vsebine ter razumejo, kako so ustvarjene in ciljno usmerjene. Za zagotovitev učinkovitega komuniciranja na področju javnega zdravja bi morali organi sodelovati z zdravstvenimi delavci, lokalnimi skupnostmi in deležniki, vključno z zaupanja vrednimi posredniki, kot so strokovne mreže, vodje skupnosti in verske organizacije. V zvezi s tem so delegacije EU ključne za mobilizacijo Ekipe Evropa na terenu in podporo organom v partnerskih državah.
Obenem je treba okrepiti boj proti ponarejenim in podstandardnim zdravilom, pri čemer se je treba opreti na izkušnje in strokovno znanje EU v tem sektorju ter izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije. Obravnavanje tveganj, ki jih predstavljajo taka zdravila, je bistveno za zagotovitev visokih svetovnih standardov in obravnavanje posebnih groženj, kot je vse večja antimikrobična odpornost.
Pristop EU za zagotovitev zaupanja v znanost ter boj proti dezinformacijam in napačnim informacijam v zvezi z zdravjem ter tujemu manipuliranju s temi informacijami in vmešavanju
Zaupanje javnosti v znanstvene raziskave je predpogoj za sprejemanje in uporabo znanstvenih in tehnoloških inovacij, ki lahko izboljšajo javno zdravje ter povečajo blaginjo posameznikov in družbe. EU zagotavlja vrhunske priložnosti za raziskave in izobraževanje ter je trdno zavezana akademski svobodi, raznolikosti in vključevanju, kot je poudarjeno v pobudi Izberi Evropo. Program Erasmus+ s svojo mednarodno razsežnostjo, ki je usklajena s prednostnimi nalogami strategije Global Gateway, krepi odpornost proti dezinformacijam v partnerskih državah s krepitvijo izobraževalnih sistemov s področja zdravja. Svetovne zdravstvene raziskave, ki jih podpira EU, vključno z medsebojnimi strokovnimi pregledi, izpolnjujejo najvišje znanstvene standarde in so v skladu z novimi smernicami SZO za dobre prakse v kliničnih preskušanjih 40 .
Komisija si trenutno prizadeva za razvoj in zagotavljanje smernic državam članicam EU glede preprečevanja in odkrivanja napačnih informacij in dezinformacij na področju zdravstvenih protiukrepov ter odzivanja nanje. Akt o digitalnih storitvah zagotavlja varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje v EU, z njim povezani kodeks ravnanja glede dezinformacij pa določa celovit nabor zavez in ukrepov za obravnavanje pojava dezinformacij na spletu, tudi na področju javnega zdravja. Evropska opazovalnica digitalnih medijev spremlja širjenje dezinformacij in napačnih informacij ter tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja v EU, tudi na področju zdravja. EU podpira ključno delo organizacij za preverjanje dejstev (začela je na primer delovati evropska mreža preverjevalcev dejstev). Ukrepi, napovedani v okviru evropskega ščita za demokracijo, prispevajo k zaščiti celovitosti informacijskega prostora, saj pomagajo krepiti družbeno odpornost proti dezinformacijam in napačnim informacijam v zvezi z zdravjem ter tujemu manipuliranju s temi informacijami in vmešavanju.
Zbirka orodij EU za preprečevanje tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, ki določa sklop možnih odzivov EU na dejavnosti tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, se lahko uporabi tudi za podporo prizadevanjem delegacij EU za boj proti manipulativnemu diskurzu in njegovo razkrivanje, kot se je zgodilo med izbruhom opičjih koz leta 2024 na afriški celini.
ØVodilna pobuda 9. Zagotavljanje globalnega dostopa do ključnih zdravstvenih spoznanj s področja zdravja, genoma in repozitorijev biopodatkov ter krepitev mednarodnega sodelovanja
Za boj proti napačnim informacijam je potreben tudi dostop do zanesljivih znanstvenih podatkov. Komisija bo zagotovila odprt dostop do repozitorijev in ključnih podatkovnih zbirk s področja znanosti, genoma in biopodatkov, ki jih gosti EU ter so ključni za raziskave in razvoj zdravil in medicinskih tehnologij 41 .
Komisija si bo ob podpori delegacij EU prizadevala okrepiti sodelovanje s partnerskimi državami pri regulativnih in znanstvenih vidikih, pri čemer bo gradila na repozitoriju dobrih praks za odgovorne raziskave in inovacije ter znanstveno komuniciranje.
Zaključek
EU je še naprej neomajno odločena, da bo v hitro spreminjajočih se geopolitičnih razmerah načelna, zanesljiva in v prihodnost usmerjena partnerica na področju globalnega zdravja. Zaradi svojih edinstvenih prednosti prinaša preizkušen, vključujoč in na pravicah temelječ zdravstveni model, ki zagotavlja splošno zdravstveno varstvo in pravičen dostop do zdravstvenega varstva, skupaj z vrhunskimi raziskavami, inovacijami, regulativno zmogljivostjo in industrijsko močjo. To podpirajo edinstvene izkušnje, ki jih ima EU kot projekt regionalnega povezovanja, ki podpira partnerstva znotraj regij in med njimi, ter močna podpora EU večstranskemu sodelovanju.
Komisija vabi druge institucije EU in države članice, naj se združijo v okviru okrepljenega pristopa Ekipe Evropa, da bi v partnerstvu z državami, regijami in večstranskimi institucijami dosegli naš cilj povečanja globalne zdravstvene odpornosti ter naše lastne odpornosti, konkurenčnosti in gospodarske varnosti. Skupaj moramo premostiti vrzel med humanitarnim odzivom in dolgoročno odpornostjo, okrepiti lokalne in regionalne zdravstvene sisteme ter doseči merljiv učinek, saj je naša kolektivna varnost odvisna od zdravja vseh ljudi. Nihče ni varen, dokler nismo varni vsi.