EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.2.2026

COM(2026) 82 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Sporočilo o vzhodnih regijah EU, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino


















Močne regije za varno Evropo

„Prejšnji teden sem se med obiskom držav članic, ki so najbližje vojni, o tem lahko prepričala na lastne oči. Te države najbolje razumejo rusko grožnjo. Neizpodbitno dejstvo je, da naše vzhodno krilo ščiti celotno Evropo.“ Ursula von der Leyen, govor o stanju v Uniji 2025.

Ker se obsežna vojna agresija Rusije proti Ukrajini nadaljuje že peto leto, je naša skupna varnost neposredno povezana z močjo, odpornostjo in stabilnostjo vzhodnih regij, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino 1   2 . Rusija in Belorusija sta vir številnih izzivov, vključno s hibridnimi grožnjami, instrumentalizacijo migracij, kršitvami zračnega prostora z droni in bojnimi letali, radiofrekvenčnimi motnjami, zlasti motenjem in slepljenjem globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS), kibernetskimi napadi ter sabotažami zračnega prometa ter kopenske in podmorske infrastrukture, kot kaže ponavljajoča se škoda na podvodnih kablih 3 , tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem ter sovražno retoriko.

Poleg tega se te vzhodne regije soočajo z nekaterimi najhujšimi demografskimi pritiski v EU, saj so nekatere med njimi v zadnjem desetletju izgubile več kot 17 % prebivalstva. Na splošno se je prebivalstvo vzhodnih obmejnih regij med letoma 2016 in 2025 v povprečju zmanjšalo za 2,6 % v primerjavi z 1,2-odstotno rastjo prebivalstva v EU kot celoti. Nizka rodnost, staranje prebivalstva in izseljevanje, ki so ga okrepila povečana varnostna tveganja, upad gospodarske rasti in negotovost, so pospešili odhod mladih, izobraženih in usposobljenih ljudi. To je še povečalo demografski upad in privedlo do pomanjkanja delovne sile, oslabljenih javnih financ in ukinitve ali krčenja osnovnih storitev. Če depopulacija ne bo obravnavana, bi lahko postala dolgoročna in nepovratna, s tem pa bi se zmanjšala odpornost regij in držav članic pri odzivanju na krize in varnostne grožnje.

Vendar se te regije zaradi teh groženj in pritiskov prilagajajo in strukturne ranljivosti spreminjajo v strateška sredstva ter tako postajajo močan vir navdiha za preostalo Evropo. Kažejo, da lahko inovacije uspevajo, solidarnost se lahko poglobi, sodelovanje in odločnost pa lahko tudi v težkih časih spodbudita napredek in enotnost.

Regije, ki so najbolj prizadete zaradi vse slabših varnostnih razmer in povečanega tveganja konvencionalnih vojaških akcij, so regije na zunanji meji z Rusijo in Belorusijo (glej zgornji zemljevid, ki predstavlja regije na ravni NUTS 2). Ruska vojna agresija proti Ukrajini ter sovražno ravnanje Rusije in Belorusije sta privedla do omejitev na mejah in zaustavila čezmejne dejavnosti. Posledično so bili čezmejna trgovina, promet in ključne gospodarske izmenjave skoraj popolnoma prekinjeni, kar je močno vplivalo na lokalne skupnosti in zadevne države članice na splošno. Varnostne razmere so se poslabšale in so še posebej kritične v državah članicah, ki mejijo na Rusijo, ki nadaljuje nezakonito invazijo v Ukrajini, čezmejni projekti z Rusijo in Belorusijo, ki jih financira EU, pa so bili začasno ustavljeni zaradi prekinitve odnosov. Nedavna uporaba vremenskih balonov za nezakonit prevoz cigaret iz Belorusije v Litvo 4 ali na Poljsko kaže, kako se kriminalne združbe prilagajajo, da bi ohranile svoje nezakonite dejavnosti.

Tudi regije, ki mejijo na Ukrajino, se soočajo s pomembnimi gospodarskimi in socialnimi izzivi, vključno s pritokom razseljenih oseb, motnjami v trgovini, tihotapljenjem trošarinskega blaga, zlasti tobačnih izdelkov, ter vse slabšim stanovanjskim fondom, zdravstvenimi in socialnimi storitvami. Poleg tega se je zaradi preusmerjenega tovornega prometa povečal pritisk na regionalno logistično omrežje. Nameščanje min v Črnem morju je povzročilo višje stroške prevoza in motnje v lokalnem ribištvu v regijah EU, ki mejijo nanj. Solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino so se izkazali kot bistveni za ublažitev posledic blokiranih ukrajinskih črnomorskih izvoznih poti, saj ohranjajo trgovinske tokove in omogočajo naložbe v infrastrukturo, ki jih podpira EU. Poleg tega bo nadaljnja podpora EU in njenih držav članic skupaj s pričakovanim prihodnjim pristopom Ukrajine prispevala k stabilizaciji in krepitvi regij EU vzdolž te meje.

Najnovejše analize kažejo, da je bila rast BDP v državah članicah na vzhodni zunanji meji počasnejša, inflacija pa višja zaradi gospodarskih posledic ruske vojne agresije. Mediana harmoniziranega indeksa stopnje inflacije cen življenjskih potrebščin v državah članicah ob vzhodni meji je bila vsaj 3,7 odstotne točke višja od povprečja EU, letna povprečna rast BDP v obdobju 2022–2023 pa je bila za 1,9 odstotne točke nižja od projekcije za EU 5 . Te razmere so še poslabšali višji stroški izposojanja, šibkejše naložbe in potrošnja, hkrati pa so se povečali obrambni izdatki. Pred vojno je Rusija predstavljala več kot 30 % litovskega izvoza strojev, več kot 40 % latvijskega izvoza predelanih živil in približno 50 % finskega uvoza lesa. Vse od začetka konflikta trgovino ovirajo strožji mejni nadzor in sankcije, kar močno vpliva na gospodarstva vzhodnih obmejnih regij. Poleg tega se je število nočitev tujih turistov v najbolj prizadetih državah članicah zmanjšalo za približno 10–35 %, obseg železniškega tovornega prometa pa celo za 75–80 %. Ker imajo te države večjo energetsko intenzivnost in so bolj odvisne od ruskega plina in nafte, se je še povečal šok zaradi skokovitega porasta cen energije in hrane, kar je inflacijo dvignilo na ravni, kakršnih ni bilo že desetletja. Ti učinki so bili opazni tudi v državah članicah EU s črnomorsko obalo, kot je Bolgarija, z gospodarskimi posledicami, ki so prispevale k počasnejši rasti na splošno in višji inflaciji.

Hkrati imajo vzhodne obmejne regije pomembne prednosti, ne le v smislu uveljavljenih industrij, kmetijstva, gozdarstva, nastajajočih tehnoloških vozlišč, izobraževalnih ustanov in edinstvenih naravnih virov, temveč tudi v smislu odpornosti njihovega prebivalstva.

To sporočilo potrjuje zavezanost Komisije podpori vzhodnim obmejnim regijam glede na njihov pomen in pomembnost za kolektivno varnost in blaginjo EU. V njem je predstavljen začetni sklop ukrepov, ki jih namerava uvesti Komisija, da bi tem regijam pomagala pri reševanju specifičnih izzivov brez primere, s katerimi se soočajo. Sporočilo temelji na trdnih temeljih: priznavanju pomena zadevnih regij v govoru o stanju v Uniji, pozivu k predložitvi dokazov 6 ter tesnem sodelovanju z nacionalnimi upravami, regijami, občinami ter javnim in zasebnim sektorjem. Temelji tudi na več pobudah, namenjenih tem regijam, zlasti na vključujočih in participativnih procesih programov Interreg, delu, ki ga je opravilo Združenje evropskih obmejnih regij, ter pobudah, izvedenih v sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Skupino Svetovne banke.

Med pripravljalnim terenskim delom in pozivom k predložitvi dokazov so deležniki iz teh regij izpostavili akutne izzive, s katerimi se soočajo, pri čemer so poudarili potrebo po ciljno usmerjeni podpori, vključno s finančno pomočjo, in usklajenem odzivu. Zato je potreben celovit sklop ukrepov na vseh ravneh, od lokalne do evropske 7   8   9 .

Komisija bo pri izvajanju pobud, opisanih v tem sporočilu, upoštevala zavezanost zadevnih držav članic skupnim vrednotam EU, zlasti pravni državi.

Tekoča prizadevanja in podpora

EU od začetka vojne agresije proti Ukrajini zagotavlja politično, tehnično in finančno pomoč vzhodnim obmejnim regijam, zlasti prek kohezijske politike in skupne kmetijske politike (SKP). Ti politiki imata ključno vlogo pri krepitvi infrastrukture, krepitvi gospodarske odpornosti, spodbujanju razvoja spretnosti, podpiranju zaposlovanja in socialne vključenosti, zagotavljanju trajnostnega kmetovanja ter izboljšanju pripravljenosti in odzivanja na krize. V korist nekaterih vzhodnih obmejnih regij je bila na primer uporabljena kmetijska rezerva.

V vmesnem pregledu kohezijske politike 10 , ki se je začel v okviru tekočih prizadevanj za prilagoditev naložb EU spreminjajočim se izzivom, so bile opredeljene ključne prednostne naloge, ki so neposredno pomembne za vzhodne obmejne regije: obrambna in civilna pripravljenost, konkurenčnost, energija, cenovno dostopna stanovanja in odpornost v zvezi z vodo. Njihov specifičen položaj je bil priznan s ciljno usmerjenimi ukrepi, vključno z 9,5-odstotnim povečanjem predhodnega financiranja in višjo 10-odstotno stopnjo sofinanciranja za programe v teh regijah.

Sklad za pravični prehod (SPP) namenja približno 19,3 milijarde EUR za regije, ki jih bo prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel. 10,1 milijarde EUR (več kot polovica teh dodeljenih sredstev) je namenjenih devetim državam, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo ali Ukrajino, kar neposredno podpira več regij ob vzhodni meji.

Programi Interreg izboljšujejo čezmejno varnostno sodelovanje in izmenjavo dobrih praks na področju odpornosti ter povezujejo industrijo in akademske kroge, da bi odpravili vrzeli v spretnostih na področju kibernetske varnosti ali obrambe. Komisija je na začetku ruske vojne agresije nemudoma začasno prekinila programe Interreg z Rusijo in Belorusijo, kar je privedlo do prerazporeditve 150 milijonov EUR v programe notranjega sodelovanja in 160 milijonov EUR v programe zunanjega sodelovanja z Ukrajino in Moldavijo. Izvedeni so bili tudi ciljno usmerjeni razpisi in namenska podpora za potencialne upravičence iz teh regij. Čeprav so deležniki menili, da so ti ukrepi zelo koristni, pa niso v celoti izravnali negativnih učinkov, ki so posledica začasne ustavitve določenih programov Interreg.

Podpora je bila zagotovljena tudi prek številnih drugih instrumentov in programov. Mehanizem za okrevanje in odpornost prispeva h krepitvi obrambnih zmogljivosti, izgradnji infrastrukture za povezljivost, ustvarjanju zaposlitvenih možnosti in lajšanju gospodarskega prehoda vzdolž vzhodne meje EU. V načrtih za okrevanje in odpornost zadevnih držav članic je bilo za naložbe na teh področjih dodeljenih približno 14,5 milijarde EUR. Te naložbe spremljajo ustrezne reforme, ki dodatno prispevajo h gospodarski rasti.

Dodatnih 170 milijonov EUR v okviru Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko podpira države članice, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo, pri nadgradnji nadzornih sistemov, telekomunikacij in protidronskih zmogljivosti. Poleg teh prizadevanj zagotavljata programa EU za vesolje in varno povezljivost varne in odporne vesoljske storitve, ki lahko učinkovito delujejo v običajnih in poslabšanih razmerah. EU z napredno satelitsko povezljivostjo, naprednimi storitvami Galileo, ki podpirajo natančno določanje položaja, navigacijo in časovno sinhronizacijo, ter zmogljivostmi za opazovanje Zemlje zagotavlja stalne in natančne operacije, ki krepijo avtonomijo in situacijsko zavedanje, hkrati pa zagotavljajo dragocene podatke za lokalne in regionalne potrebe.

SKP podpira kmetijstvo, proizvodnjo hrane, gozdarstvo in skupnosti v teh pretežno podeželskih regijah, kar ohranja dohodek kmetij, spodbuja trajnostne prakse in krepi razvoj podeželja. Program LEADER in evropska partnerstva za inovacije spodbujajo inovacije od spodaj navzgor, s čimer se izboljšujejo produktivnost in dobavne verige. Za ublažitev negativnega vpliva vojne v Ukrajini na sektor ribištva, akvakulture in predelave so bili v okviru Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo uvedeni tudi specifični ukrepi finančne podpore za primer krize.

Program Obzorje Evropa financira raziskave na številnih področjih, vključno z energijo, prometom, agroekologijo, odpornostjo v zvezi z vodo, prehranskimi sistemi in biogospodarstvom, hkrati pa prispeva h krepitvi regionalnih inovacijskih ekosistemov.

Instrument za tehnično podporo in pobuda za dohajanje regij zagotavljata dodatno pomoč pri krepitvi upravnih zmogljivosti in odpravljanju ozkih grl za rast.

Digitalno preobrazbo v teh regijah podpira evropska mreža kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave, ki zagotavlja tehnično pomoč in omogoča izmenjevanje dobrih praks za krepitev digitalne infrastrukture in premostitev digitalnega razkoraka. H krepitvi vzhodnega krila EU in podpori Ukrajini prispevajo tudi evropska vozlišča za digitalne inovacije.

Komisija v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje krepi tudi odpornost proti dezinformacijam. EU z nedavno sprejetim evropskim ščitom za demokracijo 11 povečuje svoja prizadevanja za krepitev zmogljivosti in podporo usklajenemu ukrepanju za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter dezinformacijskim kampanjam. Te dejavnosti bo olajšal novi evropski center za demokratično odpornost.

Poleg tega evropska opazovalnica digitalnih medijev (EDMO) ter njena nacionalna in regionalna vozlišča spodbujajo preverjanje dejstev in medijsko pismenost na vzhodni meji. Vzpostavljeno je bilo novo vozlišče evropske opazovalnice digitalnih medijev – FACT (boj proti zarotam in trolom) – za podporo Ukrajini in Moldaviji ter državam članicam, ki so najbolj izpostavljene ruskemu manipuliranju z informacijami. Programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa razvijata projekte digitalne pismenosti, državljanskega udejstvovanja in kulturnega sodelovanja.

V okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) za promet je bilo mobiliziranih 9,1 milijarde EUR za podporo vzhodnim obmejnim regijam s strateškimi naložbami v povezljivost in varnost. To vključuje pospešeno vzpostavljanje čezmejnih povezav vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) vzdolž koridorja Baltsko morje-Črno morje-Egejsko morje in koridorja Severno morje-Baltik, vključno z 800 milijoni EUR za infrastrukturo za dvojno rabo. Naložbe na Finskem in v baltskih državah podpirajo tudi razvoj evropske standardne tirne širine za izboljšanje vojaške mobilnosti in krepitev gospodarskega povezovanja. Ker so se povezave z Rusijo in Belorusijo poslabšale, je EU okrepila povezljivost in povezovanje vzhodnih obmejnih regij znotraj Evrope ter izboljšala čezmejno povezljivost z Ukrajino in Moldavijo, pri čemer je regijam, ki mejijo na ti državi kandidatki, zagotovila 1,36 milijarde EUR.

V okviru navedene podpore so programi kohezijske politike skupaj z IPE na področju prometa prispevali tudi k pobudi EU za solidarnostne pasove, ki so življenjskega pomena za ukrajinsko gospodarstvo, in sicer s podporo ključni infrastrukturi v državah članicah EU v višini skoraj 2 milijardi EUR za krepitev čezmejne cestne in železniške povezljivosti, vključno s plovnostjo Donave in večjo zmogljivostjo na ključnih mejnih prehodih in v pristaniščih, kot je Constanța. Poleg tega koridor Baltik-Črno morje-Egejsko morje pomeni strateško razširitev omrežja TEN-T proti Ukrajini in Moldaviji, kar podpira njuno postopno vključevanje v prometni in logistični sistem Unije.

Na področju energije je IPE od leta 2014 države članice na vzhodni meji 12 podprl s 3 milijardami EUR. IPE je s podporo 57 projektom skupnega interesa znatno prispeval k izboljšanju povezljivosti vzhodnih obmejnih regij.

Program EU za zdravje podpira odpornost vzhodnih obmejnih regij, med drugim z izboljšanjem zdravstvenega varstva za razseljeno ukrajinsko prebivalstvo ter spodbujanjem pripravljenosti na izredne zdravstvene razmere in odzivanja na čezmejne grožnje.

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite, zlasti prek Centra za usklajevanje nujnega odziva, podpira in dopolnjuje prizadevanja držav članic v celotnem ciklu obvladovanja tveganja nesreč (preprečevanje, pripravljenost in odzivanje) v primeru naravnih kriz in kriz, ki jih povzroči človek.

Okrepitev naše podpore vzhodnim obmejnim regijam

Ta prizadevanja so postavila pomembne temelje, vendar je glede na razvoj razmer še vedno bistveno nadaljnje in odločnejše ukrepanje za zagotavljanje stabilnosti in blaginje naših regij ob vzhodni meji.

Nadaljnji ukrepi so potrebni na petih ključnih področjih: (i) varnost in obramba, (ii) zagotavljanje naložb, (iii) izkoriščanje lokalnih prednosti regij, (iv) izboljšanje povezljivosti in (v) osredotočanje na ljudi, saj je odpornost vsake regije premo sorazmerna z močjo njenih skupnosti.

1. Varnost in odpornost – za zaščito, odvračanje in pomiritev

Naraščajoče število sovražnih incidentov na ozemlju EU kaže na vztrajnost hibridnih groženj in varnostnih vrzeli. Zaradi vse pogostejših incidentov, ki vplivajo na kritično infrastrukturo, vključno s škodljivim motenjem, ki vpliva na GNSS in radijski spekter, je treba zagotoviti njeno varovanje in hitro popravilo, hkrati pa pri zasnovi nove infrastrukture vključiti zahteve glede odpornosti. V zvezi s tem so v skupnem sporočilu Ohranjanje miru – načrt za obrambno pripravljenost do leta 2030 13 določeni jasni cilji in mejniki za doseganje obrambne pripravljenosti do leta 2030, kot je navedeno v beli knjigi o evropski obrambi.

Dve od vodilnih pobud iz sporočila – varovanje vzhodnega krila in evropska pobuda za obrambo pred droni – sta namenjeni povezovanju zračne obrambe, protidronskih sistemov, kopenskih in pomorskih varnostnih ukrepov ter situacijskega zavedanja za vzpostavitev celovite evropske zmogljivosti za obrambo meja, ki združuje civilno-vojaška orodja v tesnem sodelovanju z Natom. Varovanje vzhodnega krila bo vključevalo nadzor v vesolju v realnem času za odkrivanje premikov sovražnih sil ter evropsko pobudo za obrambo pred droni in evropski zračni ščit za zaščito evropskega neba, kar bo neposredno koristilo varnosti vzhodnih obmejnih regij in celotne Unije.

 Poleg tega akcijski načrt za drone in protidronsko obrambo obravnava grožnje, ki jih predstavljajo droni – leteči (vključno z baloni), plavajoči, podvodni ali kopenski –, ki predstavljajo velike izzive za varovanje zunanjih meja, kritične infrastrukture in javnih prostorov. Njegov cilj je okrepiti prihodnje zmogljivosti organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, specializirano usposabljanje za obrambo pred droni, platformo za incidente z droni ter združevanje in souporabo virov. Akcijski načrt vključuje tudi več možnosti financiranja za dronske in protidronske zmogljivosti ter poseben poudarek na obrambni pripravljenosti.

Zainteresiranim državam članicam je bilo v okviru finančnega instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE) danih na voljo 150 milijard EUR posojil. Zanimanje je izrazilo 19 držav članic, ki so predložile s tem povezane naložbene načrte. Med njimi je vseh devet držav članic ob vzhodni meji EU, ki jim je bilo okvirno dodeljenih več kot 65 % skupnega zneska. Glede na pomen regij ob vzhodni meji za varnost EU bi jim bilo treba dati prednost pri razvoju odpornega regionalnega obrambnoindustrijskega ekosistema, ki bo sposoben povečati proizvodnjo in zmogljivosti v odziv na spreminjajoče se varnostne potrebe.

Predlagani sveženj o vojaški mobilnosti 14 bo izboljšal prometno infrastrukturo za dvojno rabo ter racionaliziral pravila za prevoz vojaške opreme in postopke prehajanja meja po vsej Evropi. S temi ukrepi bi se podprlo hitrejše premikanje vojaške pomoči proti vzhodnim obmejnim regijam Unije in naprej. Ta prizadevanja bodo pomagala okrepiti odpornost vzhodnih obmejnih regij in izboljšati njihove povezave ter okrepiti evropsko varnost in obrambo. Skupaj z državami članicami EU bodo opredeljena kritična ozka grla („žariščne točke“) vzdolž koridorjev EU za vojaško mobilnost, ki jim bodo namenjene prednostne kratkoročne naložbe. V sklopu za vojaško mobilnost Instrumenta za povezovanje Evrope je v večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 15 predlagano desetkratno povečanje za podporo naložbam z dvojno rabo in digitalni infrastrukturi za vojaški prevoz.

Poleg tega se je v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 trikrat povečalo tudi predlagano financiranje za migracije, upravljanje meja in notranjo varnost. To povečanje odraža edinstvene izzive, s katerimi se soočajo države članice, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo, pri upravljanju migracijskih tokov in varovanju zunanjih meja EU.

Poleg navedenega je treba glede na vse večje grožnje pripraviti celovit načrt za preprečevanje in zatiranje stopnjevanja ruskega hibridnega vojskovanja proti EU na kopenskem, zračnem, pomorskem in digitalnem področju. Vsi ti cilji in varnostna vprašanja so enako pomembni v regiji Baltskega morja in črnomorski regiji saj sta njuni blaginja in varnost odvisni od istih elementov, kot so izpostavljeni v novi strategiji za stabilno in varno črnomorsko regijo 16 . Regija Baltskega morja je strateško in ključno območje za varnost in obrambo EU. Je bistven del strukture kolektivne obrambe Nata in ima ključno vlogo kot pomorski, energetski in infrastrukturni koridor. Regija Baltskega morja je še vedno zlasti izpostavljena ruskim dejavnostim hibridnega vojskovanja, ki zahtevajo večjo odpornost in usklajene odzive EU.

Komisija bo:

·podprla države članice pri razvoju varovanja vzhodnega krila, evropske pobude za obrambo pred droni, evropskega zračnega ščita in evropskega vesoljskega ščita, kar bo neposredno koristilo varnosti vzhodnih obmejnih regij, da bi se dosegli ambiciozni mejniki, določeni v načrtu za obrambno pripravljenost;

·pripravila akcijski načrt ukrepov za preprečevanje stopnjevanja ruskega hibridnega vojskovanja proti EU na kopenskem, zračnem, pomorskem in digitalnem področju ter obrambo proti njemu, tudi z uporabo potenciala zadevnih programov financiranja na teh področjih;

·osredotočila svojo pozornost na izboljšanje vojaške mobilnosti v EU, tudi v vzhodnih obmejnih regijah, s podpiranjem razvoja infrastrukture za dvojno rabo;

·ocenila možnost višje stopnje podpore EU in stopenj predhodnega financiranja za vzhodne obmejne regije za namene vojaške mobilnosti;

·v tesnem sodelovanju z državami članicami opredelila ciljno usmerjene kratkoročne naložbe („žariščne točke“), ki jih bodo države članice prednostno izvajale vzdolž koridorjev za vojaško mobilnost EU, ki so ključnega pomena na vzhodnih zunanjih mejah in v vzhodnih obmejnih regijah;

·tesno sodelovala z državami članicami, da bi zagotovila učinkovito uporabo povečanega financiranja za migracije, usklajene carinske kontrole, upravljanje meja in notranjo varnost, s posebnim poudarkom na državah članicah, ki se soočajo z edinstvenimi varnostnimi izzivi, in ocenila, ali to povečano financiranje ustrezno obravnava specifične potrebe vzhodnih obmejnih regij;

·v skladu s strategijo EU za unijo pripravljenosti 17 okrepila pripravljenost na krize v vzhodnih obmejnih regijah, da se zaščitijo prebivalstvo, gospodarstva in industrija ter zagotovita odpornost in funkcionalnost kritične in obrambne infrastrukture ter infrastrukture za dvojno rabo, tudi v zdravstvenih sistemih. V pobude za vzhodne obmejne regije EU bi bilo treba vključiti vidike odpornosti, pri čemer bi bilo treba uporabiti načelo „vgrajene pripravljenosti“;

·skupaj z državami članicami okrepila prizadevanja za boj proti nezakonitemu uvozu tobaka in s tobakom povezanih izdelkov iz tretjih držav.

V zvezi s tem:

·bo Komisija podpirala čezmejna območja pri oblikovanju grozdov odpornosti, ki lahko združujejo vire, izmenjujejo najboljše prakse in sodelujejo pri pripravljenosti na nesreče, kriznem upravljanju in dolgoročni odpornosti;

·je Komisija pripravljena v najbolj prizadete vzhodne obmejne regije prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite napotiti odzivne zmogljivosti, vključno z rescEU;

·Komisija vzhodne obmejne regije poziva, naj naložbe usmerijo v vzpostavitev zemeljske infrastrukture za navigacijo, da bi okrepile odpornost na motnje, in vzpostavitev optičnih omrežij za povezavo z vseevropskimi storitvami, kritično infrastrukturo in industrijo v regiji;

·Komisija države članice poziva, naj uporabijo zmogljivosti, tudi tiste, ki jih financira EU, za preprečevanje hibridnih groženj in obrambo pred njimi, vključno z evropskim centrom odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj, ki vključuje rezultate mreže EU-HYBNET, ki jo financira EU;

·bo Komisija z naložbami Unije v sistem EU IRIS2 olajšala razvoj strateških vozlišč za razširjene regionalne vesoljske storitve v vzhodnih obmejnih regijah;

·je Komisija pripravljena okrepiti varno povezljivost prek infrastrukture za odpornost, medsebojno povezljivost in varnost prek satelita (IRIS2), vključno s povečanjem pokritosti Arktike, in pospešiti storitev EU za opazovanje Zemlje za državne potrebe, da bi zagotovili geoobveščevalne podatke iz vesolja, vključno z namenskimi evropskimi zmogljivostmi ter združevanjem in souporabo nacionalnih zmogljivosti;

·je Komisija pripravljena podpreti vzpostavitev črnomorskega varnostnega vozlišča EU, namenjenega kratkoročni in dolgoročni krepitvi varnosti in odpornosti regije.

2. Rast in regionalna blaginja – spodbujanje dostopa do financiranja, inovacij, tehnologije in razvoja MSP

Regije ob vzhodnih mejah EU se poleg obstoječih izzivov gospodarskega razvoja soočajo z vse večjimi gospodarskimi pritiski 18 . Spoprijemajo se z znatno zmanjšanimi čezmejnimi trgovinskimi in turističnimi tokovi, motnjami v dobavnih verigah in vse manjšim naložbenim zaupanjem. Poleg tega se soočajo z večjim pritiskom, da več sredstev usmerijo v varnost in obrambo kot drugi deli Evrope. Nosilci dejavnosti te regije dojemajo kot regije z visokim tveganjem, zaradi česar so posojila in naložbe dražji. Poleg tega imajo številne občine omejena finančna sredstva, kar otežuje financiranje razvojnih projektov in celo zagotavljanje osnovnih storitev. Kot potrjujejo odgovori na poziv k predložitvi dokazov, je bil dostop do financiranja opredeljen kot eden od izzivov, ki jih je treba čim prej rešiti.

Kljub tem izzivom imajo vzhodne obmejne regije velik potencial za rast. Kot vratarji na vzhodni meji EU lahko gostijo kritično logistično in obrambno infrastrukturo, hkrati pa izkoriščajo naravne vire in usposobljeno delovno silo. Z osredotočanjem na obrambno tehnologijo in inovacije, energijo iz obnovljivih virov in biogospodarstvo lahko pritegnejo ciljno usmerjene naložbe, turizem, kultura ter ustvarjalni sektorji in panoge pa lahko pripomorejo k preoblikovanju in diverzifikaciji lokalnih gospodarstev. Pravna država in visokokakovostno upravljanje sta predpogoja za nastanek teh priložnosti in zagotavljanje trajnostne rasti.

Spreminjajoče se varnostno okolje je ustvarilo nove priložnosti, na primer za naložbe v blago z dvojno rabo. Panoge, ki se osredotočajo na kibernetsko varnost, tehnologijo za nadzor, energetsko varnost in prometno infrastrukturo, vse bolj veljajo za strateške sektorje za regionalni razvoj 19 .

Pri tej rasti ima lahko ključno vlogo zlasti industrija dronov, in sicer z njihovo uporabo pri varovanju meja, operacijah iskanja in reševanja ter monitoringu okolja. Poleg tega lahko razvoj protidronskih tehnologij zagotovi novo priložnost za inovacije in podjetništvo.

Močnejše povezave med akademskimi krogi, podjetji in civilno družbo so bistvene za čim večji izkoristek tega potenciala. Regionalni akterji bi morali sodelovati pri oblikovanju strategij pametne specializacije, ki združujejo njihove edinstvene konkurenčne prednosti z novimi nastajajočimi področji biogospodarstva, trajnostnega kmetijstva, digitalnih tehnologij in ekološkega turizma, hkrati pa izkoristiti partnerstva s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem.

Načrti za nacionalna in regionalna partnerstva (načrti za NRP) 20 bodo okviru svežnja večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 zagotavljali celovito in povezano podporo državam članicam in regijam, ki se soočajo z dvojnim izzivom krepitve varnosti ter podpiranja svojih gospodarstev in ljudi. Države članice bodo ob predložitvi načrtov za NRP dokazale, kako prispevajo k zmanjšanju gospodarskih, socialnih in teritorialnih razlik, tudi z osredotočanjem na specifične potrebe in izzive svojih vzhodnih obmejnih regij, zlasti na področju varnosti, upravljanja meja in gospodarskega razvoja 21 . Poleg tega bodo morale določiti teritorialne kode, ki bodo omogočale spremljanje naložb v teh regijah.

Komisija bo dala prednost naložbam v vzhodne obmejne regije z:

·vzpostavitvijo instrumenta EastInvest, namenske finančne platforme za vzhodne obmejne regije, ki bo združeval skupino EIB, mednarodne finančne institucije ter več nacionalnih in regionalnih spodbujevalnih bank zadevnih držav članic. Instrument bo obravnaval naložbene potrebe, opredeljene v razvojnih strategijah teh regij, s ciljno usmerjeno posojilno podporo sodelujočih institucij, vključno s skupino EIB, Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), Nordijsko investicijsko banko (NIB) in Razvojno banko Sveta Evrope (CEB), ki se lahko zagotovi pod ugodnejšimi pogoji, na primer če je v kombinaciji z instrumenti financiranja kohezijske politike. Vzpostavitev namenske platforme bo omogočila boljše usklajevanje ustreznih vlagateljev ter zagotovila visoko dopolnjevanje in sinergije njihovih posredovanj v prizadetih vzhodnih obmejnih regijah, hkrati pa omogočila spoštovanje pooblastil in primerjalne prednosti vključenih akterjev. V ta namen si skupina EIB, EBRD, CEB in NIB prizadevajo v obdobju 2026–2027 zagotoviti vsaj 28 milijard EUR zasebnih in javnih naložb v prizadetih državah članicah, kar bi spodbudilo dodatno zasebno financiranje. Instrument EastInvest bo prav tako usklajeval posojanje in svetovalno podporo, tudi lokalnim javnim organom, v vzhodnih obmejnih regijah;

·oceno – v okviru pregleda uredbe o splošnih skupinskih izjemah leta 2026 –, ali so potrebne spremembe pravil o državni pomoči za obravnavanje specifičnih izzivov, s katerimi se soočajo vzhodne obmejne regije;

·preučitvijo v okviru smernic o regionalni pomoči, ali je treba po letu 2027 ohraniti obstoječo prožnost za tehnologije STEP, ki so ključne za krepitev odpornosti;

·pregledom, kako lahko vzhodne obmejne regije najbolje izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja prihodnji Evropski sklad za konkurenčnost 22 , da bi tem regijam približali inovacije in industrijsko preobrazbo, zlasti na področju kmetijstva, biogospodarstva, obrambne industrije in odpornosti dobavnih verig;

·zagotavljanjem v okviru prihodnjega Evropskega sklada za konkurenčnost in na podlagi svetovalnega vozlišča InvestEU ciljno usmerjene svetovalne podpore javnim in zasebnim subjektom v vzhodnih obmejnih regijah, tudi nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom, da se olajša dostop do financiranja in podpre razvoj nabora naložbenih projektov;

·sodelovanjem z državami članicami v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira za vzpostavitev poenostavljenih oblik povračila (kot so kuponi ali druge oblike možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov), da se mikro in malim podjetjem v vzhodnih obmejnih regijah olajša dostop do financiranja. Poleg tega se bodo v okviru dialogov o izvajanju preučili dodatni ukrepi za poenostavitev v korist teh regij;

·promoviranjem oblikovanja grozdov v vzhodnih obmejnih regijah, tudi prek evropske platforme za sodelovanje grozdov 23 , za spodbujanje lokalnih inovacijskih ekosistemov, sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji ter dostopa do možnosti financiranja EU;

·povečanjem sodelovanja s Skupino Svetovne banke v okviru pobude za dohajanje regij v baltskih državah, da se občinam zagotovita strokovno znanje in pomoč pri razvoju projektov za ohranjanje in širitev poslovanja, razvoj človeškega kapitala ter krepitev zmogljivosti v tesnem sodelovanju z lokalnimi deležniki. Ta ciljno usmerjena pomoč bo razširjena na najbolj prizadete vzhodne obmejne regije na Poljskem in Finskem, da se podprejo gospodarska diverzifikacija, razširitev dostopa do trga za lokalna podjetja, izpopolnjevanje delovne sile in neposredne tuje naložbe;

·zagotavljanjem, da se izzivi in potrebe vzhodnih obmejnih regij v zvezi z naložbami in reformami vključijo v referenčne okvire politike prihodnjih načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva v okviru novega večletnega finančnega okvira. Poleg tega bo Komisija pri pripravi smernic o načelu, da se ne škoduje bistveno, za naslednji večletni finančni okvir upoštevala teritorialne posebnosti in izzive vzhodnih obmejnih regij ter zagotovila, da se to načelo uporablja sorazmerno. Ob tem bo glede na povečana varnostna tveganja v vzhodnih obmejnih regijah, vključno s povečanim tveganjem konvencionalnih vojaških groženj, v smernicah podrobneje opredeljeno področje uporabe izjem pri varnosti in obrambi, zlasti v zvezi s projekti za dvojno rabo in projekti z razsežnostjo civilne pripravljenosti.

Poleg tega Komisija poziva države članice, naj:

·uporabijo finančne instrumente v okviru svojih sredstev za kohezijsko politiko, da bi ustvarile ugodnejše posojilne pogoje v vzhodnih obmejnih regijah in prispevale k zmanjšanju tveganja pri zasebnem financiranju;

·zagotovijo, da se pri pripravi programov v okviru prihodnjih načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva ustrezno upoštevajo izzivi in priložnosti vzhodnih obmejnih regij;

·povečajo spodbude za gospodarsko dejavnost v teh regijah, kot so ciljno usmerjeni davčni ukrepi in subvencije, ki spoštujejo pravila o državni pomoči, za že ustanovljena podjetja ali za spodbujanje novih naložb v vzhodnih obmejnih regijah;

·preučijo morebitne koristi vzpostavitve novih posebnih ekonomskih con v vzhodnih obmejnih regijah in razširitve seznama objektov v okviru obstoječih, za katere veljajo pravila o državni pomoči.

3. Izkoriščanje lokalnih prednosti – biogospodarstvo, energija, okolje, kmetijstvo in spretnosti

Vzhodne obmejne regije so bogate z neizkoriščenimi naravnimi viri, vključno z lesom, biomaso in kovinami redke zemlje, ki imajo velik potencial za rast industrije na biološki osnovi, razvoj energije iz obnovljivih virov ter rudarski in predelovalni sektor.

Gozdarski sektor lahko s trajnostno uporabo trenutno neizkoriščenih virov razvije konkurenčne tržne vrednostne verige za zajemanje ogljika ali inovativne materiale na biološki osnovi (npr. plastiko in polimere na biološki osnovi, embalažo na osnovi vlaken ter tekstilne izdelke, kemikalije in gradbene proizvode na biološki osnovi). Te rešitve lahko zmanjšajo emisije, spodbudijo inovacije, ustvarijo zelena delovna mesta in oživijo podeželska območja.

Finska je z znatnimi zalogami litija, kobalta in niklja že ključni akter v prizadevanjih EU za zagotovitev oskrbe za baterije in tehnologije za energijo iz obnovljivih virov. Tudi Estonija lahko znatno prispeva k ciljem EU glede kritičnih surovin, saj je že odprla tovarno trajnih magnetov. Poljska, ki je pomembna proizvajalka bakra in ima potencial za predelavo kovin redke zemlje, širi svoje raziskovanje v zvezi z litijem, Romunija pa ima obetavna nahajališča magnezija in bakra. V vzhodni regiji Slovaške predstavlja jeklo poleg številnih drugih mineralov, kot so antimon, zlato, srebro, uran, molibden in magnezit, več kot polovico industrijske proizvodnje. Zgoraj navedene države se vse bolj osredotočajo tudi na trajnostne rudarske prakse in se uveljavljajo kot okoljsko ozaveščene dobaviteljice ključnih surovin.

Ohranjanje potenciala kmetijske, ribiške in akvakulturne proizvodnje vzdolž vzhodne meje ter zagotavljanje njene kontinuitete z generacijsko pomladitvijo in dodatno podporo podeželskim območjem sta ključna za vitalnost teh regij. Zagotavljanje gozdarske in kmetijske proizvodnje prispeva tudi k prehranski varnosti in zagotavlja stabilno oskrbo podjetij na tem območju s surovinami. Za razvoj teh pobud lahko kmetje v vzhodnih obmejnih regijah prejmejo večjo vezano dohodkovno podporo 24 .

Okoljsko trajnostnost v obmejnih regijah EU je mogoče okrepiti s sodelovanjem v prizadevanjih za zaščito naravnih virov in spodbujanje krožnega gospodarstva, da se zagotovita dolgoročna odpornost in ekološko ravnovesje v različnih krajinah. Naložbe v učinkovite in krožne vodne sisteme ter sodobno čiščenje odpadnih voda lahko podpirajo tudi industrijo in kmetijstvo ter povečajo neprekinjeno delovanje med krizami.

Krepitev energetskih sistemov in sprostitev potenciala energije iz obnovljivih virov v vzhodnih obmejnih regijah sta ključna elementa energetske varnosti Evrope. Pomanjkanje zanesljivega omrežja v številnih vzhodnih obmejnih regijah zmanjšuje energetsko varnost in ovira industrijski razvoj. Za zagotovitev, da se lahko projekti na področju energije iz obnovljivih virov v celoti vključijo v električno omrežje, bodo potrebne strateške naložbe v omrežja v vzhodnih obmejnih regijah, na primer v baltskih državah in na Finskem. Po sinhronizaciji elektroenergetskih sistemov baltskih držav z evropskim omrežjem so potrebna nadaljnja prizadevanja za njihovo popolno vključitev na trg električne energije EU. To zajema krepitev odpornosti in nadgradnjo obstoječe infrastrukture, izboljšanje prožnosti omrežja in izboljšanje povezljivosti s sosednjimi državami. Poleg tega so potrebna dodatna skladišča plina, zmogljivosti povratnega toka, nadgradnje omrežja in infrastrukture, povezovalni daljnovodi in vključevanje obnovljivih virov energije, da se zagotovi odpornost na motnje v oskrbi z energijo in hibridne grožnje. S pospešitvijo uvajanja energije iz obnovljivih virov z racionaliziranimi in pospešenimi postopki izdaje dovoljenj se lahko izkoristi ogromen potencial vzhodnih obmejnih regij 25 . Lokalno energetsko odpornost je mogoče povečati tudi z razširitvijo energetskih skupnosti. Te skupnosti lahko združijo lokalne vire za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in tako zmanjšajo odvisnost od zunanjih virov ter vzpostavijo mikroomrežja in sisteme za shranjevanje energije, ki zagotavljajo zasilno napajanje med motnjami.

Vzhodne obmejne regije imajo tudi velik potencial za oskrbo biogospodarstva EU z biomaso, hkrati pa valorizirajo ostanke ter povečujejo lokalno krožnost in odpornost. Podpirajo lahko strategiji ReFuelEU za letalstvo in FuelEU za pomorstvo z zagotavljanjem surovin za proizvodnjo naprednih biogoriv na podlagi vodilnih tehnologij, kot so biorafinerije, fermentacija in biogeni viri.

Kmetje lahko z naložbami v obrate za pridobivanje bioplina na kmetijah ali v zadrugah reciklirajo gnoj, odpadke in ostanke poljščin v dragoceno bioenergijo in digestat, ki ju je mogoče nadalje predelati v gnojila na biološki osnovi. To pomaga nadomestiti draga in v veliki meri uvožena kemična gnojila na osnovi fosilnih goriv, hkrati pa prispeva k trajnostnosti, energetski varnosti in cenovni dostopnosti energije. 

Komisija bo:

·pospešila povezovanje elektroenergetskih sistemov baltskih držav z evropskimi omrežji, vključno s krepitvijo odpornosti infrastrukture in priobalnih omrežij, ter razvoj čezmejne vodikove infrastrukture, kot je nordijsko-baltski koridor za vodik, prek skupine na visoki ravni za načrt povezovanja baltskega energetskega trga;

·še naprej podpirala izvajanje prednostnih čezmejnih infrastrukturnih projektov v regiji, kar se odraža tudi v energetskih avtocestah, opredeljenih v okviru svežnja za evropska omrežja, tudi prek skupine na visoki ravni za energetsko povezanost Srednje in Jugovzhodne Evrope;

·še naprej podpirala projekte skupnega interesa in projekte vzajemnega interesa s tretjimi državami, tudi prek IPE;

·podpirala pobude za krožno industrijo, vključno z dolinami industrijske simbioze in regionalnimi vozlišči za biogospodarstvo v vzhodnih obmejnih regijah, na podlagi strategije za biogospodarstvo;

·podpirala proizvodnjo bioplina in biometana v skladu s cilji REPowerEU in vodilnim trgom za gnojila na biološki osnovi, opisanim v strategiji za biogospodarstvo, na katerem se kmetijski in gozdarski ostanki ter lokalni organski odpadki reciklirajo v digestat in gnojila na biološki osnovi;

·podpirala strateške projekte v okviru akta o kritičnih surovinah na podlagi akcijskega načrta RESourceEU in potenciala regije za oskrbo s kritičnimi surovinami prek razpisov sklada za inovacije in kohezijskih naložb prek platforme STEP;

·v okviru pakta za podeželje spodbujala specifične dejavnosti v vzhodnih obmejnih regijah, kot sta mreženje in krepitev zmogljivosti, da bi obravnavali edinstvene izzive, s katerimi se soočajo te regije;

·spodbujala sodelovanje mladih v kmetijstvu v vzhodnih obmejnih regijah prek strategije EU za generacijsko pomladitev v kmetijstvu 26 in še naprej podpirala razvoj podeželja in kmetijstva prek prihodnjih načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva;

·obravnavala ključne izzive, s katerimi se sooča turizem v vzhodnih obmejnih regijah, v prihodnji strategiji EU za trajnostni turizem, kar bo pripomoglo k sprejemanju trajnostnih modelov, krepitvi odpornosti in povrnitvi mednarodnega zaupanja s ciljno usmerjenimi promocijskimi prizadevanji.

Komisija države članice poziva, naj:

·izboljšajo energetsko načrtovanje z vzpostavitvijo okvira za boljše usklajevanje nabora naložb za pospešitev zelenega prehoda, odpornosti in povezovanja omrežij v vzhodnih obmejnih regijah;

·še dodatno okrepijo energetsko varnost s prednostno obravnavo povezovalnih daljnovodov, zmogljivosti za utekočinjeni zemeljski plin/bioplin, odpornosti elektroenergetskega omrežja in shranjevanja energije, vključno z vzpostavitvijo strateških rezervoarjev za gorivo v vzhodnih obmejnih regijah, ter te naložbe vključijo v prihodnjo revizijo nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic;

·izvajajo projekte na področju energije iz obnovljivih virov in posodobijo daljinsko ogrevanje v vzhodnih obmejnih regijah;

·v svoj Socialni sklad za podnebje vključijo naložbene ukrepe za zmanjšanje energetske revščine, tudi v vzhodnih obmejnih regijah, v korist ranljivih gospodinjstev in mikropodjetij.

4. Povezljivost – za povezovanje ljudi in podpiranje rasti

Ruska vojna agresija proti Ukrajini je povzročila strateško ločitev prometnih povezav z Rusijo in Belorusijo, tudi z zaprtjem zračnih prostorov sosednjih držav, kar neposredno vpliva na vzhodne obmejne regije. Rusija in Belorusija sta bili odstranjeni z zemljevidov TEN-T, čezmejne povezave s tema državama pa so se poslabšale. Sprememba trgovinske dinamike po zaprtju meja in gospodarskih sankcijah je izpostavila pomen zagotovitve močnih povezav z mednarodnimi trgi, zlasti po alternativnih kopenskih, železniških in pomorskih poteh. 

EU je sprejela odločne ukrepe za prilagoditev in okrepitev koridorjev TEN-T, pri čemer je dala prednost popolni vključitvi vzhodnih obmejnih regij v okvir notranjega trga in varnosti EU. Povezljivost v vzhodnih obmejnih regijah znotraj EU je bila znatno okrepljena z uvedbo novih prilagoditev koridorjev, da bi se izboljšalo njihovo vključevanje na prometni trg EU ter okrepila čezmejna povezljivost z Ukrajino in Moldavijo.

Vključitev vzhodnih obmejnih regij v omrežja EU z odpravo ovir in razvojem infrastrukture z evropsko standardno tirno širino v baltskih državah in na Finskem je strateška naložba v kohezijo, gospodarsko odpornost in varnostno pripravljenost EU. Hkrati ostaja krepitev gospodarske in varnostne odpornosti Donave/Črnega morja in Egejskega morja enako pomembna za splošno varnost Evrope na vzhodnem krilu.

Na lokalni ravni je potreben ustrezen dostop do javnega prevoza in prevoznih storitev na zahtevo, da se ljudem zagotovi dostop do delovnih mest in javnih storitev v vzhodnih obmejnih regijah.

Komisija bo:

·okrepila sodelovanje na področju infrastrukturnih omrežij, ki vključuje ustrezne nacionalne uprave, v skladu z evropskimi prometnimi koridorji vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), vključno z razširitvami na Ukrajino in Moldavijo, ter povečala zmogljivosti baltskih pristanišč in podprla razvoj koridorja Rail Baltic/TEN-T in vojaške mobilnosti sever-jug;

·podprla in omogočila lažje povezovanje železniških sistemov vzhodnih obmejnih regij v okvirih sodelovanja TEN-T in IPE tako s preostalo EU kot z Ukrajino in Moldavijo, da bi izboljšali vojaško mobilnost in varnost ter ustvarili dodatne gospodarske priložnosti.

Komisija države članice poziva, naj:

·nadgradijo infrastrukturo za povečanje regionalne konkurenčnosti in varnosti, pri čemer naj dajo prednost kakovostnim cestnim in železniškim povezavam z večjimi mestnimi središči, tudi tam, kjer se lahko uporabljajo za namene dvojne rabe, pri čemer naj dajo prednost koridorjem TEN-T;

·omogočijo lažje izvajanje ključnih tekočih velikih čezmejnih projektov, kot je Rail Baltica, ki so bistveni za povezljivost in varnost vzhodnih obmejnih regij;

·zagotovijo pravočasno izvajanje skupnega akcijskega načrta za okrepljeno sodelovanje v okviru koridorja Baltsko morje-Črno morje-Egejsko morje 27 ;

·izkoristijo prihodnje načrte za nacionalna in regionalna partnerstva, Instrument za povezovanje Evrope in Evropski sklad za konkurenčnost, da bi zagotovile pravočasno vzpostavitev koridorjev TEN-T in koridorjev za vojaško mobilnost v EU;

·uporabijo sredstva Socialnega sklada za podnebje za zmanjšanje mobilnostne revščine v vzhodnih obmejnih regijah, npr. z naložbami v trajnostni javni prevoz, socialni zakup električnih vozil, javni prevoz, skupno mobilnost in prevoz na zahtevo.

Digitalna povezljivost med vzhodnimi obmejnimi regijami in preostalo EU je ključna za gospodarsko povezovanje, čezmejno trgovino, komunikacije in inovacije, pa tudi za kibernetsko varnost in zaščito pred hibridnimi napadi. Vendar vzhodne obmejne regije še vedno močno zaostajajo za preostalo EU, saj so zanje značilne vrzeli v pokritosti s širokopasovnimi povezavami, počasna internetna hitrost, omejeno zagotavljanje digitalnih javnih storitev in omejene digitalne spretnosti. Te pomanjkljivosti ovirajo lokalna podjetja, omejujejo dostop do izobraževanja, usposabljanja in zdravstvenega varstva ter slabijo čezmejno usklajevanje. S ciljno usmerjenimi ukrepi bi se morale zagotoviti razpoložljivost gigabitnih širokopasovnih povezav in pokritost z omrežjem 5G, tudi v podeželskih skupnostih in vzdolž mejnih koridorjev, ter kritične infrastrukture, kot so hrbtenična omrežja.

Komisija bo:

·zagotovila financiranje na konkurenčni osnovi v okviru drugega delovnega programa digitalnega dela Instrumenta za povezovanje Evrope za obdobje 2024–2027 za podporo digitalni povezljivosti 5G v EU ter med EU in tretjimi državami, s poudarkom na hrbteničnih omrežjih;

·olajšala tehnično pomoč javnim organom prek mreže evropskih kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave za podporo uvajanju optičnih omrežij in omrežij 5G ter tehnično pomoč podjetjem prek evropskih vozlišč za digitalne inovacije za izboljšanje uvajanja digitalnih tehnologij.

Komisija države članice poziva, naj:

·vključijo specifične okoliščine vzhodnih obmejnih regij v svoje nacionalne strateške časovne načrte za digitalno desetletje in zagotovijo, da bodo prihodnje prilagoditve 28 osredotočene na edinstvene izzive in prednostne naloge regij. To vključuje izboljšanje širokopasovne pokritosti in pokritosti z omrežjem 5G, varno čezmejno povezljivost in dostop do digitalnih javnih storitev;

·v celoti izkoristijo mehanizem za okrevanje in odpornost ter programe kohezijske politike za odpravo digitalnega razkoraka, da bi pomagale ustvariti nove priložnosti, okrepiti gospodarsko odpornost in izboljšati kakovost življenja v vzhodnih obmejnih regijah.

Čezmejno sodelovanje je že dolgo ključno orodje za spodbujanje regionalnega razvoja in gospodarske rasti v obmejnih regijah. Vendar je prekinitev odnosov z Rusijo in Belorusijo povzročila motnje v teh okvirih sodelovanja. Zato je treba preučiti alternativne pobude za teritorialno sodelovanje, ki tem regijam omogočajo ohranjanje in diverzifikacijo povezav, iskanje novih partnerjev in ustvarjanje novih priložnosti za sodelovanje.

Komisija je v okviru predloga večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 uvedla nov specifični cilj Interreg za „odpornejše regije, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino“ 29 . Cilj tega predloga je zadevnim državam članicam in njihovim regijam omogočiti popolno prožnost pri izkoriščanju teritorialnega sodelovanja za reševanje njihovih najbolj perečih izzivov, vključno z varnostjo in civilno pripravljenostjo, odseljevanjem in dezinformacijami. Hkrati bodo regije, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo ter so po ukinitvi programov s tema sovražnima sosedama izgubile čezmejne priložnosti, bolje opremljene za preusmeritev svojih prizadevanj za sodelovanje proti zahodu. Za regije, ki mejijo na Ukrajino, bo novi specifični cilj omogočil večji poudarek na obravnavanju zahtevnih razmer, ki trenutno prevladujejo. Novi specifični cilj bo tudi omogočil, da bo del financiranja prihodnjih prostorov transnacionalnega sodelovanja namenjen sodelovanju z Ukrajino in Moldavijo.

Komisija bo:

·podpirala zadevne države članice pri pripravi njihovih prihodnjih poglavij Interreg za obdobje 2028–2034, ki upoštevajo tudi sodelovanje med severom in jugom. To bi bilo lahko v obliki specifičnega poglavja načrta Interreg, namenjenega uporabi novega specifičnega cilja za spodbujanje večjega sodelovanja in priložnosti za učenje med regijami, ki se soočajo s podobnimi izzivi, če se bodo tako odločile države članice, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo.

Komisija države članice poziva, naj:

·v celoti izkoristijo nedavno sprejeto uredbo o instrumentu obmejnih regij za razvoj in rast v EU (BRIDGEforEU) 30 za pomoč pri odpravljanju čezmejnih ovir med regijami na vzhodnem krilu.

5. Ljudje – regije so tako močne, kot so močne njihove skupnosti

Prebivalstvo vzhodnih obmejnih regij je v težkih razmerah pokazalo izjemno moč in prilagodljivost. Njegova nadaljnja odpornost je odvisna od kohezije skupnosti in pripravljenosti za blaženje pretresov. Odseljevanje, staranje in nizka gostota prebivalstva predstavljajo velike izzive.

Poleg tega stanovanjski trgi stagnirajo, nizke vrednosti zavarovanja s premoženjem pa ovirajo dostop do hipotek. To bi lahko sprožilo negativen cikel odseljevanja in upadanja privlačnosti, kar ogroža odpornost vzhodne meje EU (kot je razvidno iz študij, ki so jih izvedli ESPON, OECD in Interreg Europe).

Države članice bi morale za boj proti tem trendom okrepiti lokalno oblikovanje politik in upravljanje na več ravneh ter opolnomočiti regionalne in lokalne organe ter civilno družbo, hkrati pa ohraniti dobro upravljanje in pravno državo.

Zagotavljanje osnovnih in socialnih storitev je ključnega pomena za blaginjo skupnosti v obmejnih regijah. Vendar se te regije zaradi omejene finančne zmogljivosti lokalnih oblasti soočajo s kroničnim pomanjkanjem strokovnjakov na področju izobraževanja, usposabljanja in oskrbe ter šibkejšo infrastrukturo. To se še dodatno poslabšuje zaradi staranja prebivalstva in delovne sile. Razmere zahtevajo ciljno usmerjene naložbe za zagotovitev dostopnih in cenovno ugodnih socialnih in zdravstvenih storitev ter storitev in infrastrukture na področju otroškega varstva in vzgoje ter dolgotrajne oskrbe. Zaradi stopnjevanja geopolitičnih napetosti je duševno zdravje postalo zaskrbljujoče, pri čemer predstavljajo velike izzive naraščajoče ravni negotovosti, stresa in simptomov depresije. Novi pristopi, kot so telemedicina, vozlišča za digitalno posvetovanje in mobilne storitve, imajo velik potencial za pomoč pri premagovanju ovir zaradi oddaljenosti, saj zagotavljajo dostop do oddaljenih območij. Tudi socialno podjetništvo lahko oživi gospodarstvo in izboljša socialno kohezijo 31   32 .

Poleg tega v številnih obmejnih regijah živijo različne manjšinske skupine; spodbujanje njihovega vključevanja in integracije je ključnega pomena za krepitev teh območij.

Komisija bo:

·podpirala oblikovanje skupnosti strokovnjakov iz vzhodnih obmejnih regij za izmenjavo dobrih praks in rešitev za pripravljenost med občinami;

·skupaj z državami članicami preučila, kako občinam olajšati dostop do kritične opreme, tudi s skupnim javnim naročanjem, na primer do komunikacijskih in radiodifuzijskih sistemov za nujne primere, rezerv agroživilskih proizvodov, energetskih projektov skupnosti in energetskih rešitev, ločenih od omrežja;

·spodbujala pobude za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, vključno s pobudo LEADER, pri čemer bo prebivalstvo vključila v lokalno odločanje in iskanje rešitev, prilagojenih specifičnim regionalnim potrebam, vključno z zadržanjem mladih in dostopom do kakovostnih storitev za vse.

Usposobljena in prilagodljiva delovna sila je bistvena za uspešnost vzhodnih obmejnih regij. Vendar je pomanjkanje delovne sile in spretnosti še vedno veliko. To vključuje ključne sektorje, kot so zdravstvo in dolgotrajna oskrba, zelene industrije in digitalno gospodarstvo. Hkrati vzhodne obmejne regije poročajo tudi o velikem številu mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali se ne usposabljajo.

Za reševanje teh izzivov morata biti izobraževanje in usposabljanje bolje usklajena s potrebami lokalnega trga dela ter podprta s partnerstvi s podjetji in močnejšim izobraževanjem na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Zagotavljanje nemotenega prehoda iz šolanja v zaposlitev, prožnih možnosti učenja in celovitega izvajanja jamstva za mlade bo pomagalo zadržati mlade talente.

Komisija države članice poziva, naj:

·okrepijo poklicno izobraževanje in usposabljanje ter preusposabljanje/izpopolnjevanje, tudi prek Evropskega socialnega sklada plus in z zavezanostjo evropskemu paktu za spretnosti;

·vzpostavljajo močnejše povezave med izobraževanjem in zaposlitvijo prek centrov poklicne odličnosti Erasmus+, vajeništev evropske koalicije, izpopolnjevanja učiteljev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter raziskav/inovacij;

·dajo prednost zadržanju mladih v vzhodnih obmejnih regijah s potmi za prehod iz izobraževanja v zaposlitev in vzpostavitvijo shem za prve kupce stanovanj v okviru programov kohezijske politike, ki mladim strokovnjakom ponujajo posojila z nizkimi obrestnimi merami 33 ;

·podprejo mesta in mestna območja v vzhodnih obmejnih regijah pri prijavi na prihodnji razpis evropske pobude za mesta, namenjen izvajanju nedavno sprejete agende za mesta;

·spodbujajo sodelovanje med občinami, tudi z združevanjem razpoložljivih virov ter zagotavljanjem osnovnih in socialnih storitev za njihove skupnosti;

·krepijo državljansko udeležbo, izobraževanje, prostovoljstvo, medijsko in finančno pismenost, pripravljenost in lokalne pobude za krepitev lokalne odpornosti, medsebojnega zaupanja in socialne vključenosti;

·spodbujajo socialno-ekonomsko vključevanje državljanov tretjih držav in manjšin v vzhodnih obmejnih regijah, tako da se v celoti izkoristijo možnosti financiranja EU.

Kultura spodbuja zaupanje v demokratične institucije in kohezijo ter bi morala ostati visoko na političnem dnevnem redu vzhodnih obmejnih regij. Udeležbo mladih pri odločanju bi bilo treba formalizirati, šole in javne kampanje, namenjene vsem segmentom prebivalstva, pa bi morale krepiti kritično razmišljanje in medijsko pismenost.

Komisija bo:

·podpirala gospodarsko odpornost medijskega sektorja prek programa za odpornost medijev;

·spodbujala uporabo nepovratnih sredstev nižje vrednosti za podporo lokalnim nevladnim organizacijam pri ohranjanju digitalne in medijske pismenosti ter za podporo pobudam na področju umetnosti in obrti;

·razvila projekt vrstniškega učenja za krepitev državljanskega udejstvovanja in občutka demokratičnega državljanstva med učenci prek kulture tako v šoli kot zunaj nje;

·okrepila prizadevanja za izboljšanje komunikacije, osredotočene na državljane, in obravnavanje tveganj, ki jih predstavljata tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, ki so še posebej velika v vzhodnih obmejnih regijah, in sicer tudi prek nacionalnih ali regionalnih vozlišč evropske opazovalnice digitalnih medijev, nove evropske mreže preverjevalcev dejstev in mreže SKP za podeželske skupnosti;

·podpirala organizacije za preverjanje dejstev in lokalne medije, da se okrepi informacijski prostor o vprašanjih, ki so še posebej pomembna za podeželske skupnosti v vzhodnih obmejnih regijah 34 .

Nadaljnji koraki

Vzhodne obmejne regije EU niso le varuhinje naše varnosti, temveč so tudi ključne vstopne točke za povezljivost in vir gospodarskih priložnosti. Krepitev njihove odpornosti in privlačnosti ni le vprašanje solidarnosti, ampak je ključna strateška naložba v varnost, prihodnjo stabilnost, konkurenčnost in kohezijo Evrope.

Varnost in odpornost sta bistveni za dolgoročno stabilnost vzhodnih obmejnih regij. Strateške naložbe in usklajeno upravljanje lahko pomagajo spremeniti varnostne izzive v priložnosti in blaginjo ter zagotoviti trajnostni regionalni razvoj.

EU lahko s ciljno usmerjenimi politikami EU in nacionalnimi politikami, dodatnimi in integriranimi naložbami ter okrepljenim lokalnim upravljanjem svoje obmejne regije spremeni v odporne pogonske sile trajnostne rasti ter evropske enotnosti in varnosti.

Potrebe vzhodnih obmejnih regij in njihove razmere so edinstvene. Vključene bodo v ustrezne prihodnje politike in naložbe ter se bodo odražale v prednostnih nalogah financiranja na vseh ravneh – regionalni, nacionalni in evropski. To bi moralo vključevati ciljno usmerjene razpise za zbiranje predlogov in prednostno obravnavo vzhodnih obmejnih regij.

Komisija bo še naprej tesno sodelovala z nacionalnimi upravami in regijami, da bi še dodatno spodbujala lokalne pristope in upravljanje na več ravneh, ki zagotavljajo prilagojene in učinkovite rešitve za te regije, pri čemer bo čim bolje izkoristila obstoječe in prihodnje strukture za izvajanje skladov EU ter zagotovila dosledno obravnavo njihovih edinstvenih potreb.

Države članice, katerih regije so najbolj prizadete zaradi trenutnih varnostnih razmer, se spodbuja, naj priznajo poseben status teh območij v svojih nacionalnih in regionalnih razvojnih strategijah in načrtovanju, vključno s teritorialnim sodelovanjem. V zvezi s tem bi bilo treba vzhodnim obmejnim regijam izrecno dodeliti namenska finančna sredstva za spodbujanje njihovega gospodarskega razvoja in odpornosti.

To sporočilo je izhodišče, ki postavlja temelje za nadaljnjo solidarnost in prizadevanja, ki bodo prilagojeni spreminjajočim se izzivom in priložnostim.

Za učinkovito obravnavanje teh izzivov in priložnosti bo potreben stalen dialog za usklajevanje politik EU ter nacionalnih in regionalnih politik. Komisija za zagotovitev sistematičnega nadaljnjega ukrepanja predlaga vzpostavitev letnega političnega dialoga na visoki ravni za razpravo o politikah EU in njihovem prispevku k razvoju in varnosti vzhodnih obmejnih regij. Prvi dialog na visoki ravni bo potekal 26. februarja 2026.

(1)

 „Meje vzhodnih obmejnih regij niso nacionalne, ampak evropske meje. Naše ukrepanje v teh regijah ima ključno vlogo pri obrambi naših skupnih evropskih vrednot. Dolžni smo zagotoviti, da se ljudje v teh regijah počutijo varne, zaščitene in podprte s priložnostmi za dobra delovna mesta ter kakovostno izobraževanje in storitve.“ Rafaelle Fitto na konferenci na visoki ravni o vzhodnih obmejnih regijah EU junija 2025 v Białowieżi na Poljskem.

(2)

V tem sporočilu so vzhodne obmejne regije opredeljene kot regije, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo ali Ukrajino.

(3)

Akcijski načrt EU za kabelsko varnost, JOIN(2025) 9 final.

(4)

Litovski organi so leta 2025 prestregli 600 tihotapskih balonov, izstreljenih iz Belorusije.

(5)

Evropska napoved gospodarskih gibanj – jesen 2025.

(6)

249 odgovorov, prejetih med 7. avgustom in 18. septembrom 2025, na voljo na portalu Komisije Povejte svoje mnenje: Poziv k predložitvi dokazov .

(7)

Resolucija Evropskega parlamenta o razrešnici za leto 2023: splošni proračun EU – Komisija, izvajalske agencije in Evropski razvojni skladi, priporočilo 40.

(8)

  POROČILO o krepitvi podeželskih območij v EU s pomočjo kohezijske politike| A10-0092/2025 | Evropski parlament .

(9)

Govor izvršnega podpredsednika Fitta na konferenci na visoki ravni o vzhodnih obmejnih regijah EU v Białowieżi na Poljskem.

(10)

Uredba (EU) 2025/1914; Uredba (EU) 2025/1913.

(11)

JOIN(2025) 791.

(12)

Finska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija.

(13)

  JOIN(2025) 27 final .

(14)

  JOIN(2025) 846 final .

(15)

  COM(2025) 547 final .

(16)

JOIN(2025) 135 final.

(17)

  JOIN(2025) 130 final .

(18)

 BDP na prebivalca v vzhodnih obmejnih regijah je za 12 do 21 % nižji kot v drugih delih iste države (brez regije glavnega mesta).

(19)

 ResilEast je na primer pilotni projekt, v katerem je predlagana pobuda za regionalni razvoj, namenjena krepitvi odpornosti, varnosti in gospodarske vitalnosti vzhodnih obmejnih regij EU s celostnim pristopom, ki združuje energetsko infrastrukturo, obrambno pripravljenost in trajnostno gospodarsko rast. Zasnovan je kot pilotni projekt za širši koncept RESIL EU, v okviru katerega evropske obmejne regije delujejo kot pionirji pri ustvarjanju novih virov rasti in konkurenčnosti po vsej celini.

(20)

  COM(2025) 565 final/2 .

(21)

Člen 22 predloga o načrtih za nacionalna in regionalna partnerstva (COM(2025) 565 final).

(22)

  COM(2025) 555 final .

(23)

  https://www.clustercollaboration.eu .

(24)

V skladu s predlogom večletnega finančnega okvira za SKP imajo države članice možnost, da svoja dodeljena finančna sredstva za vezano dohodkovno podporo, ki je običajno omejena na 20 % prispevka Unije za specifične intervencije, povečajo za do 5 %, če so ta dodatna dodeljena finančna sredstva namenjena specifičnim prednostnim nalogam, zlasti za kmete v vzhodnih obmejnih regijah.

(25)

  Neizkoriščen potencial za energijo iz obnovljivih virov, kot so vetrna, sončna in vodna energija .

(26)

Strategija za generacijsko pomladitev v kmetijstvu ( COM/2025/872 final ).

(27)

 Memorandum o soglasju o okrepljenem čezmejnem sodelovanju v okviru platforme za koridor Črno morje-Egejsko morje (december 2025).

(28)

Države članice morajo decembra 2026 predložiti prilagoditve svojih nacionalnih strateških časovnih načrtov za digitalno desetletje (na podlagi člena 8 Sklepa (EU) 2022/2481 o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030).

(29)

 COM(2025) 552 final.

(30)

Uredba (EU) 2025/925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2025 o instrumentu obmejnih regij za razvoj in rast ( BRIDGEforEU ).

(31)

„Baltics CuRI Forum: Social Enterprise for Regional Resilience“ (Forum v okviru pobude za dohajanje regij v Baltskih državah: Socialno podjetništvo za regionalno odpornost), ki sta ga 17. in 18. septembra v Anykščiaiju v Litvi organizirali Skupina Svetovne banke in Komisija.

(32)

Razvit je bil v okviru pobude za dohajanje regij na Slovaškem v regiji Prešov za povečanje znanja in ozaveščenosti o socialni ekonomiji kot instrumentu za reševanje lokalnih izzivov ter njenem prispevku k razvoju in vključujoči rasti.

(33)

  Model za finančne instrumente in nepovratna sredstva s sofinanciranjem skupine EIB in drugih institucij za cenovno dostopna stanovanja .

(34)

  Program ukrepov za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (IMCAP) .