EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.12.2025

COM(2025) 989 final

2025/0419(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2023/956 glede razširitve njenega področja uporabe na blago nižje v vrednostni verigi in ukrepov proti izogibanju

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2025) 989 final} - {SWD(2025) 987 final} - {SWD(2025) 988 final} - {SWD(2025) 989 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Uredba (EU) 2023/956 o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (v nadaljnjem besedilu: uredba o CBAM) 1 je začela veljati 1. oktobra 2023. CBAM zagotavlja, da podnebne ambicije EU niso ogrožene zaradi selitve virov CO2, do katere pride, ko podjetja s sedežem v EU preselijo proizvodnjo ogljično intenzivnega blaga v tretje države z manj strogimi podnebnimi politikami. Do nje lahko pride tudi, kadar proizvode EU nadomesti cenejši, vendar ogljično intenzivnejši uvoz. Selitev virov CO2 tako povzroči selitev emisij iz EU v tretje države, namesto da bi privedla do načrtovanega zmanjšanja svetovnih emisij ogljika. CBAM to tveganje odpravlja tako, da za ogljično intenzivno blago, uvoženo v EU, velja enaka cena ogljika kot za domače proizvajalce v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) 2 . Po prehodnem obdobju, ki se uporablja od oktobra 2023, se naslednja faza CBAM začne januarja 2026 s postopnim uvajanjem oblikovanja cen ogljika za uvožene vgrajene emisije.

Splošni cilj zakonodajnega predloga je okrepiti učinkovitost CBAM ter tako zmanjšati emisije toplogrednih plinov in se boriti proti podnebnim spremembam na svetovni ravni.

Za zagotovitev učinkovitega izvajanja CBAM se bo s predlogom spremenila uredba o CBAM, da bi se obravnavala tri glavna vprašanja. Prvič, s predlogom se bo razširilo področje uporabe CBAM, da bi se obravnavalo tveganje selitve virov CO2 za proizvode nižje v vrednostni verigi proizvodov iz jekla in aluminija, ki trenutno spadajo na področje uporabe CBAM. Drugič, s predlogom se bodo obravnavali poskusi izogibanja izpolnjevanju obveznosti CBAM. Tretjič, s predlog bodo izboljšala tehnična pravila za pripisovanje emisij električni energiji, da bi se spodbudilo razogljičenje uvoza električne energije. Po potrebi bo predlog zagotovil tudi številne manjše poenostavitve in izboljšave pri uporabi mehanizma ter omogočil integrirano območje CBAM z državami Efte, ki so del EGP.

CBAM se trenutno uporablja za omejen nabor blaga, ki zajema osnovne materiale in je navedeno v Prilogi I k uredbi o CBAM (aluminij, cement, električna energija, gnojila, vodik ter železo in jeklo). Ti osnovni materiali se pogosto uporabljajo kot vmesni vhodni materiali v proizvodnji blaga nižje v vrednostni verigi (proizvodi nižje v vrednostni verigi). Proizvajalci teh proizvodov nižje v vrednostni verigi v EU se soočajo z dvojnim pritiskom stroškov, kar bi spodbudilo selitev proizvodnje, s tem pa „izvoz“ emisij EU v tujino in izničenje učinkovitosti podnebne politike EU. Prvič, zaradi večjih podnebnih ambicij EU in postopnega opuščanja brezplačnih pravic v okviru EU ETS se bodo predvidoma povečale cene osnovnih materialov iz domačih virov 3 . Drugič, zaradi postopnega uvajanja CBAM se bodo predvidoma povečale cene uvoženih osnovnih materialov, zajetih v CBAM. Zaradi tega dvojnega pritiska stroškov se povečuje vrzel med skupnimi stroški ogljika, s katerimi se soočajo domači proizvajalci nižje v vrednostni verigi, in stroški ogljika, s katerimi se soočajo proizvajalci v tretjih državah. To povzroča znatno tveganje selitve virov CO2 za nekatere proizvode nižje v vrednostni verigi.

Ob priznavanju tega tveganja mora Komisija v skladu s členom 30(3) uredbe o CBAM opredeliti proizvode nižje v vrednostni verigi, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2, da jih po potrebi vključi v CBAM. V evropskem akcijskem načrtu za jeklo in kovine 4 , ki ga je pripravila Komisija, so določeni cilji razširitve področja uporabe CBAM s poudarkom na proizvodih nižje v vrednostni verigi, za katere se intenzivno uporabljata jeklo in aluminij. V skladu s tem ciljem in na podlagi ocene, v kateri so opredeljeni proizvodi nižje v vrednostni verigi, pri katerih je tveganje selitve virov CO2 največje in ki vsebujejo znaten delež blaga CBAM, se bo s tem predlogom področje uporabe CBAM razširilo na izbrane proizvode nižje v vrednostni verigi, za katere se intenzivno uporabljata jeklo in aluminij. Morebitna razširitev na proizvode nižje v vrednostni verigi v drugih sektorjih CBAM, in sicer tiste, ki so povezani s cementom, gnojili in vodikom, je obravnavana v poročilu Komisije o pregledu, določenem v členu 30(2) uredbe o CBAM. O razširitvi na to blago se bo razmislilo pri prihodnji reviziji zakonodaje.

V evropskem akcijskem načrtu za jeklo in kovine je bil poudarjen tudi pomen obravnavanja tveganja izogibanja CBAM, ki bi lahko ogrozilo učinkovitost CBAM pri preprečevanju tveganja selitve virov CO2. Sedanji okvir za izvrševanje CBAM že zdaj zagotavlja več zaščitnih ukrepov proti izogibanju, tudi za obravnavanje tveganj napačne razvrstitve in neustrezne prijave blaga. Vendar so v prehodnem obdobju različni deležniki (vključno s pristojnimi nacionalnimi organi, carinskimi organi, poslovnimi združenji in posameznimi podjetji) izrazili pomisleke, da uredba o CBAM ne vsebuje zadostnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje tveganja napačne prijave intenzivnosti emisij in tveganju zlorab. Predlog vsebuje določbe, namenjene obravnavanju teh tveganj.

Izkušnje, pridobljene z izvajanjem CBAM v prehodnem obdobju, in povratne informacije deležnikov so pokazale, da so pravila za uvoz električne energije preveč toga. Sedanji okvir ne upošteva v zadostni meri napredka, ki so ga proizvajalci električne energije v tretjih državah dosegli pri razogljičenju njihove proizvodnje električne energije, s čimer odvrača od trgovanja nizkoogljične električne energije in proizvajalcev električne energije v tretjih državah ne spodbuja dovolj k zmanjšanju emisij. Razlog za te pomanjkljivosti sta zlasti dve težavi. Prvič, v skladu z uredbo o CBAM privzete vrednosti emisij 5 za uvoz električne energije odražajo le proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Zato je možno, da se s temi privzetimi vrednostmi vsebnost ogljika v električni energiji iz tretjih držav, ki v EU izvažajo razmeroma čisto energijo, previsoko ocenjuje. Drugič, izkazalo se je, da je pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za prijavo dejanskih emisij električne energije, v praksi zelo težko izpolniti. Predlog vsebuje določbe, namenjene obravnavanju teh težav.

Predlog pa bo tudi nekoliko izboljšal uporabo mehanizma, med drugim z razširitvijo možnosti, da pristojni nacionalni organi zahtevajo jamstvo, s pojasnitvijo, da si lahko upravljavci med seboj izmenjujejo preverjene podatke o emisijah, in s poenostavitvijo obveznosti pooblaščenih deklarantov CBAM glede vodenja evidenc.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Komisija je opravila tudi obsežen pregled CBAM v skladu s členom 30(2) uredbe o CBAM. V tem pregledu je bilo ocenjeno dosedanje delovanje mehanizma, ocenjeni so bili odnosi z državami v razvoju, vključno z najmanj razvitimi državami 8 , in učinki nanje, obravnavani pa so bili tudi možni naslednji koraki. V pregledu je bila obravnavana tudi možnost prihodnje razširitve CBAM na druge sektorje EU ETS, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2, ter na proizvode nižje v vrednostni verigi v drugih sektorjih (cement, gnojila in vodik) 9 . Evropska komisija hkrati sprejema vrsto izvedbenih in delegiranih aktov, v katerih bodo določena tehnična pravila za delovanje CBAM v sedanjem področju uporabe 10 .

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

S CBAM je vzpostavljen enoten skupni okvir za zagotovitev izenačenja med politiko oblikovanja cen ogljika, ki se uporablja na notranjem trgu EU, in politiko oblikovanja cen ogljika, ki se bo uporabljala za uvoz. Enotna uporaba CBAM je ključna, da se prepreči, da bi CBAM veljal za kakršno koli blago, sproščeno v prosti promet v Uniji. Učinkovitost CBAM je odvisna od enotnega signala cene ogljika, ki se dosledno uporablja za ustrezne sektorje v vseh državah članicah EU. Tako enotno uporabo zahtevajo tudi predlagane spremembe uredbe o CBAM.

•Sorazmernost

Cilj predloga je izboljšati učinkovitost uredbe o CBAM, da bi ohranili učinkovitost in celovitost podnebnih politik EU. Hkrati so bile oblikovane možne politike za čim manjši vpliv na upravno breme podjetij, organov in drugih deležnikov.

Predlagana razširitev področja uporabe CBAM na proizvode nižje v vrednostni verigi, za katere se intenzivno uporabljata jeklo in aluminij, temelji na logiki sedanje uredbe o CBAM in EU ETS, s poudarkom na proizvodih in sektorjih, v katerih so vgrajene emisije in tveganje selitve virov CO2 najvišji. Poleg tega so bile možnosti politike, kot je opisano v oddelku 8.1 ocene učinka, ki je priložena predlogu, ocenjene glede na njihov morebitni učinek v smislu zapletenosti in upravnega bremena. To je bilo ocenjeno z uporabo sklopa kazalnikov učinkovitosti in sorazmernosti, vključno s skupnimi proizvodnimi in uvoznimi emisijami po oznaki KN ter kazalnikom, ki zajema materialno sestavo proizvodov nižje v vrednostni verigi. V proizvodih z večjim deležem osnovnih materialov po teži je v primerjavi s skupno težo proizvoda več vgrajenih emisij, zato so zato običajno najbolj izpostavljeni tveganju selitve virov CO2. Poleg tega so bili uporabljeni kazalniki za zagotovitev, da se pri izbiri blaga upošteva tudi kompleksnost dobavnih verig. Predlog na podlagi tega razširja področje uporabe CBAM na proizvode nižje v vrednostni verigi, za katere se intenzivno uporabljata jeklo in aluminij, izbrane tako, da se čim bolj povečajo okoljske koristi z zajetjem dodatnih emisij, hkrati pa čim bolj omejita upravno breme in zapletenost za uvoznike in gospodarske subjekte v tretjih državah.

Predlog v zvezi s tveganjem izogibanja uravnotežuje potrebe po zagotovitvi učinkovitosti CBAM ter po omejitvi zapletenosti in upravnega bremena mehanizma. Uporabljen je prožen in ciljno usmerjen pristop z izvedbenimi in delegiranimi akti za opredelitev uvoza, pri katerem obstaja tveganje izogibanja ali drugih praks, namenjenih izogibanju obveznostim CBAM, za katerega bi morali za uporabo dejanskih emisij veljati dodatni pogoji.

S predlogom o uvozu električne energije se bodo poenostavili pogoji za prijavo dejanskih vrednosti emisij. S tem se bo izboljšala učinkovitost CBAM pri spodbujanju razogljičenja v tretjih državah, hkrati pa bo uporaba dejanskih vrednosti emisij bolj izvedljiva za vse deležnike. Spremembe pristopa pri privzetih vrednostih za uvoz električne energije ne pomeni dodatne zapletenosti za uvoznike ali upravljavce v tretjih državah.

•Izbira instrumenta

Predlog zahteva spremembo uredbe o CBAM. V njem so določena posebna pravila, potrebna za uporabo uredbe o CBAM. Poleg tega ta uredba zahteva enotno in dosledno uporabo in izvrševanje po vsej Uniji, da bi se dosegli cilji iz člena 32 (glede skupnega pristopa v zunanji politiki) in člena 207 PDEU (glede skupne trgovinske in trgovinske politike).

Zato se lahko cilji tega predloga najbolje uresničijo z uredbo. Tako bo zagotovljena neposredna veljavnost njenih določb.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene / preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

Od 1. oktobra 2023, ko se je CBAM začel prehodno uporabljati, se službe Komisije prek več komunikacijskih kanalov stalno posvetujejo z deležniki v Uniji in tretjih državah. Med 1. julijem in 26. avgustom 2025 sta bila izvedena poziv k predložitvi dokazov in javno posvetovanje o razširitvi področja uporabe na proizvode nižje v vrednostni verigi, tveganju izogibanja in praksah, ki bi lahko ogrozile cilje CBAM, ter električni energiji. Na podlagi rezultatov javnega posvetovanja večina deležnikov nižje v vrednostni verigi meni, da zaradi CBAM v sektorjih nižje v vrednostni verigi obstaja tveganje selitve virov CO2. V veliki meri se strinjajo, da bi z razširitvijo CBAM na proizvode nižje v vrednostni verigi zmanjšali tveganje selitve virov CO2, okrepili podnebno politiko EU ter spodbujali nizkoogljične inovacije, potrošnjo nizkoogljičnih proizvodov v EU in svetovna prizadevanja za oblikovanje cen ogljika. Večina anketirancev je navedla, da pri sedanjem CBAM obstaja tveganje izogibanja, ki bi lahko ogrozilo njegovo učinkovitost. Večina anketirancev je navedla tudi, da sedanja metodologija za izračun privzetih vrednosti za električno energijo ni ustrezna, ker ne upošteva električne energije, proizvedene iz nefosilnih goriv. Poleg tega je večina anketirancev navedla, da je treba poenostaviti pogoje za uporabo dejanskih vgrajenih emisij v uvoženi električni energiji.

Poleg tega so službe Komisije opravile obsežna posvetovanja z javnimi organi v EU in tretjih državah ter predstavniki industrije, predstavniki civilne družbe in mednarodnimi ali medvladnimi organizacijami. Potekala so v obliki dvostranskih srečanj, razprav v strokovni skupini CBAM, razgovorov v okviru študij o razširitvi področja uporabe na proizvode nižje v vrednostni verigi in električno energijo ter anket med pristojnimi nacionalnimi organi in carinskimi organi v zvezi z okvirom obvladovanjem tveganja CBAM.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

V oceni učinka so opisane obravnavane možnosti politike, kar zadeva razširitev na izdelke nižje v vrednostni verigi, dodatne zaščitne ukrepe proti izogibanju in praksam, ki bi lahko ogrozile cilje CBAM, ter revidirana pravila o pogojih za uporabo dejanskih vgrajenih emisij v uvoženi električni energiji. V njej so ocenjene vse možnosti in njihova učinkovitost pri obravnavanju zadevnih vprašanj. Poleg tega je pred odločitvijo, katera je prednostna možna politika, v oceni opisan tudi učinek možnosti politike na gospodarske in socialne kazalnike ter na upravno breme. Možnosti politike so primerjane z izhodiščnim scenarijem, ki odraža trenutno uzakonjeni CBAM. Izhodišči scenarij vključuje tudi izvajanje svežnja podnebnih ukrepov EU Pripravljeni na 55, vključno s postopnim opuščanjem brezplačnih pravic v okviru EU ETS. Poleg tega se v izhodiščnem scenariju predpostavlja izvajanje poenostavitve CBAM, kot je bila sprejeta oktobra 2025, vključno z masnim pragom de minimis na uvoznika na leto v višini 50 ton blaga CBAM (za štiri kategorije blaga CBAM).

V zvezi s praksami izogibanja, ki bi lahko ogrozile cilje CBAM, sta bili obravnavani dve možnosti politike, ki vključujeta skupen sklop ukrepov.

Kot prvo skupni sklop ukrepov vključuje pooblastitev Komisije za podrobnejšo opredelitev oznak KN, da bi se bolje zajela specifična sestava različnih proizvodov, ki spadajo pod določeno oznako KN, zajeto v CBAM. S takšnim pooblastilom bo mogoče zajeti ustrezne sestave proizvodov pod isto oznako KN. Kot drugo vključuje pooblastitev Komisije, da v primeru velikega tveganja zlorab določi dodatne pogoje za uporabo dejanskih emisij za nekatere oznake KN / naprave v tretjih državah. To bo omogočilo uvedbo dodatnih pogojev, ki jih bo treba izpolniti za uporabo dejanskih preverjenih vrednosti v zvezi s posebnimi primeri blaga, ter dokazov o odsotnosti zlorab. Ti pogoji in dokazi bi morali biti zasnovani tako, da bodo sorazmerni in ne bodo po nepotrebnem obremenjevali upravljavcev in uvoznikov.

V okviru možnosti 1 se predlaga vključitev predpotrošniškega odpadnega aluminija in jekla kot vhodnih materialov, s čimer se omogoči pripisovanje emisij odpadnim kovinam kot vhodnim materialom. Poleg tega se Komisijo pooblašča, da zahteva dodatne dokaze o kraju proizvodnje, s čimer se obravnava tveganje napačnega deklariranja intenzivnosti emisij zaradi pomanjkljive sledljivosti. Zahteva po predložitvi dodatnih dokazov bi bila usmerjena na uvoz pod določenimi oznakami KN in iz določenih držav porekla, saj največje tveganje izogibanja ukrepom izhaja iz napačne prijave intenzivnosti emisij.

Možnost 2 temelji na možnosti 1, vendar dodatno razširja področje uporabe ukrepov politike. Poleg predpotrošniških odpadnih kovin bi ta možnost kot vhodne materiale CBAM vključevala tudi popotrošniške. Zahteva po predložitvi dokazila o kraju proizvodnje bi veljala za vse oznake KN in vsa porekla. Zato bi zadevala vse deklaracije CBAM, ki temeljijo na dejanskih vrednostih za emisije.

Prednostna možnost je možnost 1 zaradi njenega uravnoteženega in sorazmernega pristopa, ki omogoča učinkovito obravnavanje tveganj izogibanja.

Obravnavane so bile štiri možnosti za odpravo pomanjkljivosti pri obravnavi uvoza električne energije. Te možnosti se razlikujejo glede metodologije, uporabljene za izračun faktorja emisije, in pogojev za prijavo dejanskih vrednosti. Zajemajo različne kombinacije dveh glavnih izbir politike: (i) ohranitve sedanjega pristopa k emisijskemu faktorju CO2 na podlagi fosilnih gorivih v državi izvoznici ali prehod na povprečni emisijski faktor omrežja v državi izvoznici; (ii) spremembe merila v zvezi s prezasedenostjo z navedbo odsotnosti strukturne prezasedenosti ali popolne odprave merila. Poleg tega vse možnosti vključujejo dva dodatna elementa. Prvič, spremenjeno merilo, ki pojasnjuje, da pogodbe o nakupu električne energije zajemajo samo fizične pogodbe o nakupu električne energije, hkrati pa omogoča uporabo posrednih pogodb o nakupu električne energije. Drugič, pogoj v zvezi z nominacijo zmogljivosti se spremeni, da se uporablja le v primeru eksplicitne dodelitve zmogljivosti.

Prednostna možna politika za uvoz električne energije je prehod na povprečni emisijski faktor omrežja za države izvoznice in odprava merila za uporabo vrednosti dejanskih emisij, povezanih s prezasedenostjo. Povprečni emisijski faktor omrežja bo bolje odražal trend razogljičenja države porekla, saj se bo upoštevala tudi električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov. Skupaj s spremembami pogojev v zvezi s pogodbami o nakupu električne energije in nominacijo zmogljivosti se bo z odpravo pogoja, da omrežje ne sme biti prezasedeno, dodatno olajšalo sporočanje dejanskih vrednostih.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Za razširitev področja uporabe CBAM na proizvode nižje v vrednostni verigi, za katere se intenzivno uporabljata jeklo in aluminij, je koristna bila poenostavitev mehanizma, kot je bila sprejeta oktobra 2025 13 . Na podlagi praga de minimis v višini 50 ton uvoženega blaga CBAM je iz področja uporabe sedanjega CBAM izključuje približno 182 000 uvoznikov, s čimer se upravni stroški za uvoznike po ocenah zmanjšajo za 1 123 milijonov EUR na leto 14 . Prag de minimis je v korist tudi uvoznikom nižje v vrednostni verigi, saj je več kot 90 % uvoznikov, dejavnih v sektorjih, zajetih v razširitvi na podlagi tega predloga, izključenih iz obveznosti CBAM, hkrati pa ostaja zajetih več kot 99 % emisij.

Učinek vseh obravnavanih možnosti politike (kot so opisane v oddelku Ocena učinka) je bil skrbno ocenjen glede na njihov učinek na upravno breme. Paket ukrepov, vključen v tem predlogu, je bil izbran s tehtanjem okoljskih koristi s potrebo po omejitvi dodatnega upravnega bremena in preprečevanju, da bi CBAM postal bolj zapleten. To je opisano tudi v oddelku o sorazmernosti in povzetku ocene učinka v tem memorandumu.

Razširitev CBAM nižje v vrednostni verigi zmerno vpliva na število uvoznikov, ki so MSP (in proizvajalcev, ki so MSP v tretjih državah), vključenih v področje uporabe CBAM, in sicer je približno polovica uvoznikov, na novo vključenih na področje uporabe CBAM, MSP. To pomeni, da se bo s CBAM skupno soočalo približno 3 800 do 3 3900 dodatnih MSP.

•Temeljne pravice

Predlog je v skladu s temeljnimi pravicami in načeli, priznanimi zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Zlasti prispeva k cilju visoke ravni varstva okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja, kot je določeno v členu 37 Listine.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Razširitev nižje v vrednostni verigi ni namenjena ustvarjanju prihodkov, temveč krepitvi podnebne učinkovitosti CBAM pri preprečevanju selitve virov CO2. Oceno učinka kaže, da naj bi predlog do leta 2030 ustvaril približno 0,58 milijarde EUR letnih prihodkov. Ker se brezplačne dodelitve v okviru EU ETS postopno ukinjajo, CBAM pa uvaja, bi naj bi se po letu 2030 prihodki še naprej povečevali in do leta 2035 po ocenah dosegli 0,69 milijarde EUR. Učinek na proračun EU je v predlogu Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2028–2034 v povprečju ocenjen na 0,2 milijarde EUR na leto v obdobju 2028–2034.

Ukrepi, sprejeti za obravnavanje tveganj izogibanja, bodo prispevali k zagotavljanju, da se predvideni prihodki uresničijo v praksi.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Prehodno obdobje CBAM se uporablja do konca leta 2025, dokončna faza pa se začne leta 2026.

Komisija mora pred koncem prehodnega obdobja v skladu s členom 30(2) uredbe o CBAM Evropskemu parlamentu in Svetu v celovitem poročilu o pregledu poročati o izkušnjah, pridobljenih v prehodnem obdobju. V tem poročilu bodo opisani tudi morebitni prihodnji koraki za nadaljnje revizije in razširitve področja uporabe. Poleg tega Evropska komisija pripravlja sprejetje vrste izvedbenih in delegiranih aktov, v katerih bodo določena tehnična pravila za delovanje CBAM v sedanjem področju uporabe.

Komisija bo še naprej spremljala in ocenjevala izvajanje CBAM ter o tem poročala v skladu z zahtevami uredbe o CBAM.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Ta uredba zajema naslednje spremembe Uredbe (EU) 2023/956:

Člen 1(1) pojasnjuje uporabo Uredbe (EU) 2023/956 ob njeni vključitvi v Sporazum EGP in Komisijo pooblašča za sprejemanje izvedbenih aktov za ustrezno spremembo Priloge III k navedeni uredbi.

Člen 1(1), točki (c) in (d), določa možnost priznavanja prenosa ustreznega pravnega reda na področju trga električne energije za namene zahteve po povezavi trga z električno energijo tretje države s trgom Unije s spajanjem trgov, in sicer z memorandumom o soglasju med Komisijo in tretjimi državami.

Člen 1(1), točki (e) in (19), določa možnost sprejemanja delegiranih aktov po nujnem postopku za namene dodajanja tretje države ali ozemlja na seznam izvzetih tretjih držav ali ozemelj iz Priloge III k Uredbi (EU) 2023/956.

Člen 1(1), točka (e), določa možnost, da Unija sklene sporazume s tretjimi državami za upoštevanje mehanizem za oblikovanje cen ogljika in vzajemno priznavanje akreditacijskih organov.

Člen 1(3), člen 1(5), točki (a)(2) in (c), ter člen 1(8), točki (b) in (c), na Komisijo prenašajo pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi se v primerih, ko obstaja dovolj dokazov o visokem tveganju zlorab, za podskupino oznak KN in porekel zahteva predložitev dodatnih dokazov o odsotnosti zlorab.

Člen 1(2), člen 1(6), točka (c), in člen 1(21) do (23), točka (b), razširjajo področje uporabe Uredbe (EU) 2023/956 na nekatero blago nižje v vrednostni verigi, za katero se intenzivno uporabljata jeklo in aluminij, ter omogočajo postopno uvedbo pribitka na nekatere vrste tega blaga.

Člen 1(4) dodaja zahtevo, da posredni carinski zastopnik, ki vloži zahtevek za dovoljenje, v svojem zahtevku navede številko EORI ali drugo nacionalno identifikacijsko številko zastopanih uvoznikov.

Člen 1(5), točka (a)(1), in člen 1(8), točka (a), določata registracijo upravljavca v registru CBAM za določanje vgrajenih emisij na podlagi dejanskih preverjenih emisij.

Člen 1(5), točki (b) in (c), zahteva, da mora pooblaščeni deklarant CBAM po potrebi predložiti dokazila o kraju in času proizvodnje blaga, prijavljenega na podlagi dejanskih emisij.

Člen 1(5), točka (b), pojasnjuje, da je Komisija pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi s postopki za pregled deklaracij CBAM.

Člen 1(6), točka (a), in člen 1(24), določata vključitev vhodnih materialov v metodologijo za določanje emisij, vgrajenih v blagu.

Člen 1(6), točka (b), člen 1(8), točka (d), in člen 1(23), upravljavcu omogočajo, da pooblaščenemu deklarantu CBAM razkrije le podsklop podatkovnih elementov, potrebnih za poročanje, izračun in preverjanje dejanskih emisij.

Člen 1(7) pojasnjuje, da je Komisija pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi s pogoji za potrjevanje kvalifikacij neodvisne osebe, odgovorne za certificiranje plačane cene ogljika, vključno s podelitvijo akreditacije s strani nacionalnega akreditacijskega organa.

Člen 1(9), točka (b), pojasnjuje, da je Komisija pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov za obračunavanje cene ogljika, plačane zunaj meja, na podlagi načela enakovrednosti in ob upoštevanju prizadevanj v zvezi z ogljičnimi dobropisi.

Člen 1(8), točka (c), pojasnjuje, da lahko upravljavec informacije v zvezi s preverjanjem emisij, vgrajenih v vhodnih materialih, razkrije drugemu upravljavcu.

Člen 1(9) pristojnim organom omogoča, da v dodatnih primerih zahtevajo predložitev jamstva in ga, kadar pooblaščeni deklarant CBAM ne preda zadostne količine kuponov CBAM, uporabijo za izterjavo vseh neporavnanih finančnih prilagoditev.

Člen 1(10) pojasnjuje, da je Komisija pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določi postopke preverjanja, ki jih uporabljajo preveritelji.

Člen 1(11) pojasnjuje, da lahko Komisija ali pristojni organ v okviru pregleda deklaracije CBAM od pooblaščenega deklaranta CBAM zahteva, da predloži dokaze, da je bilo uvoženo blago proizvedeno v prijavljeni napravi in v prijavljenem obdobju proizvodnje.

Člen 1(12) določa posebno pravilo za izračun cene kuponov CBAM, kadar v dražbenem sistemu poteka samo ena dražba.

Člen 1(13) pojasnjuje, da zahteva, da pooblaščeni deklaranti CBAM zagotovijo, da število kuponov CBAM na njihovem računu v registru CBAM ob koncu vsakega četrtletja znaša vsaj 50 %, temelji na letnem ciklu, zato bi bilo treba iz četrtletnega izračuna izključiti kupone, kupljene v letih, ki niso zadevno koledarsko leto.

Člen 1(14) racionalizira postopek odkupa z odstranitvijo sodelovanja Komisije iz postopka odkupa.

Člen 1(15), točka (a), pojasnjuje vlogo številke računa CBAM pri določanju osebe, odgovorne za prevzem obveznosti CBAM.

Člen 1(15), točki (b) in (c), pristojnim organom omogoča, da zahtevajo preverjanje pravilnosti ustreznih carinskih podatkov in informacij, sporočenih prek registra CBAM.

Člen 1(15), točki (a) in (d), je na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za opredelitev materialne in kemične sestave blaga, carinskim organom pa omogoča, da te informacije sporočijo Komisiji.

Člen 1(16) opredeljuje novo prakso izogibanja, ki vključuje umetno prilagajanje dobavnih verig blaga, za doseganje koristi od nižje privzete vrednosti.

Člen 1(17) na Komisijo prenaša pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za črtanje blaga iz Priloge I v primeru resnih in nepredvidenih okoliščin, iz katerih izhaja resna škoda na notranjem trgu Unije.

Člen 1(18) zaradi sprememb, uvedenih s tem predlogom, spreminja pooblastila, ki sta jih na Komisijo za sprejemanje delegiranih aktov prenesla sozakonodajalca.

Člen 1(20) pojasnjuje, da bi bilo treba v poročilu o oceni delovanja CBAM oceniti učinek CBAM na sektorje, ki bodo zajeti v prihodnosti, in da se lahko poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Člen 1(22) spreminja emisijski faktor za uvoženo električno energijo, da se upošteva električna energija, proizvedena iz vseh virov. Spreminja tudi pogoje za uporabo dejanskih vgrajenih emisij v uvoženi električni energiji, da bi postali prožnejši.

Člen 2 vsebuje določbe o začetku veljavnosti in uporabe predlaganih ukrepov. Da bi omogočili pravočasno predložitev prvih deklaracij CBAM do 30. septembra 2027, se bodo spremembe metode za izračun emisijskega faktorja za uvoženo električno energijo in pogojev za uporabo dejanskih vgrajenih emisij v uvoženi električni energiji uporabljale za uvoz električne energije od 1. januarja 2026. Spremembe, ki zahtevajo izvajanje v registru CBAM ali začetek delovanja z začetkom koledarskega leta, vključno z razširitvijo področja uporabe na proizvode nižje v vrednostni verigi, se bodo začele uporabljati 1. januarja 2028.

2025/0419 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2023/956 glede razširitve njenega področja uporabe na blago nižje v vrednostni verigi in ukrepov proti izogibanju

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 15 ,

po posvetovanju z Odborom regij 16 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta je bila prvotno zasnovana z omejenim področjem uporabe 17 , in sicer je zajela blago, ki je najbolj izpostavljeno tveganju selitve virov CO2 in je ogljično najbolj intenzivno. Področje uporabe navedene uredbe bi bilo treba postopoma razširiti na proizvode nižje v vrednostni verigi blaga iz Priloge I k navedeni uredbi.

(2)Komisija je v svojem sporočilu Evropski akcijski načrt za jeklo in kovine 18 določila cilje razširitve področja uporabe mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) na nekatere proizvode nižje v vrednostni verigi, za katere se intenzivno uporabljata jeklo in aluminij, ter obravnavanja tveganja izogibanja in praks, ki bi lahko ogrozile cilje CBAM, vključno s tem, da bi tretje države na trg Unije preusmerjale blago z nizkimi emisijami, ne da bi si prizadevale za razogljičenje njegove celotne proizvodnje.

(3)Ker je cilj CBAM ustvarjati spodbude za zmanjšanje emisij upravljavcev v tretjih državah, se je Unija zavezala, da bo v okviru zunanje razsežnosti evropskega zelenega dogovora 19 in v skladu s Pariškim sporazumom 20 sodelovala s tretjimi državami z nizkimi in srednjimi dohodki ter jih podpirala pri razogljičenju njihovih predelovalnih industrij. Unija bi morala prek svojega proračuna še naprej podpirati te države, zlasti najmanj razvite države, da bi jim pomagala pri prilagajanju obveznostim na podlagi te uredbe. Unija bi morala v teh državah še naprej podpirati ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, tudi pri njihovih prizadevanjih za razogljičenje in preoblikovanje njihovih predelovalnih industrij, in sicer do zgornje meje večletnega finančnega okvira in finančne podpore, ki jo Unija zagotavlja mednarodnemu podnebnemu financiranju. To je dodatno okrepljeno v globalni podnebni in energetski viziji EU 21 , iz katere izhaja, da bo EU proaktivno sodelovala s partnerji, da bi zagotovila večjo skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami EU. Medtem ko se začenja CBAM postopoma uporabljati, namerava Unija okrepiti partnerstva in podpirati širša prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb, tudi z zagotavljanjem finančne podpore za prizadevanja držav za razogljičenje.

(4)Po vključitvi Uredbe (EU) 2023/956 v Sporazum EGP se države Efte, ki uporabljajo CBAM, za namene te uredbe ne bi smele šteti za tretje države in bi jih bilo treba črtati iz Priloge III k navedeni uredbi. Ustvarilo bi se skupno območje CBAM, na katerem bi se prag iz člena 2a Uredbe (EU) 2023/956 skupno uporabljal za uvoz v Unijo in na carinska območja držav Efte, ki uporabljajo CBAM.

(5)Po vključitvi Uredbe (EU) 2023/956 v Sporazum EGP bi se morala navedena uredba uporabljati za oplemenitene proizvode iz blaga s seznama v Prilogi I s poreklom iz tretje države, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256 Uredbe (EU) št. 952/2013, kadar se ponovno izvozijo na carinsko območje države Efte, ki je vključila CBAM v svojo zakonodajo, pod pogojem, da se uvozijo na eno od navedenih carinskih območij. Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila za določitev podrobnih pogojev za uporabo CBAM za tovrstno blago.

(6)Po vključitvi Uredbe (EU) 2023/956 v Sporazum EGP bi bilo treba pojasniti, da se navedena uredba ne uporablja za blago, ki je bilo predhodno sproščeno v prosti promet na carinskem območju držav Efte, ki so vključile CBAM v svojo zakonodajo, če carinski deklarant v naknadni carinski deklaraciji navede, da je bilo blago predhodno sproščeno v prosti promet na carinskem območju držav Efte.

(7)Po vključitvi Uredbe (EU) 2023/956 v Sporazum EGP se države Efte, ki uporabljajo CBAM, za namene te uredbe ne bi smele šteti za tretje države in bi jih bilo treba črtati iz Priloge III k navedeni uredbi. Ustvarilo bi se skupno območje CBAM, na katerem bi se prag iz člena 2a Uredbe (EU) 2023/956 skupno uporabljal za uvoz v Unijo in na carinska območja držav Efte, ki uporabljajo CBAM.

(8)Tokovi električne energije iz tretjih držav, ki so posledica ukrepov, ki jih operaterji prenosnih sistemov sprejmejo za zagotovitev varnega in zanesljivega delovanja svojih omrežij, vključno z obvladovanjem izrednih razmer in nenačrtovanih tokov, ne bi smeli biti predmet te uredbe.

(9)Ustrezno priznavanje napredka, ki so ga zadevne tretje države dosegle pri spajanju trgov elektroenergetskih sistemov, zagotavlja, da so vsa časovno omejena izvzetja, predvidena v tej uredbi, popolnoma v skladu s strateškimi cilji Unije in specifičnimi dosežki teh tretjih držav. Učinkovita uporaba obstoječe elektroenergetske infrastrukture in povezovanje trgov električne energije tretjih držav z notranjim trgom električne energije Unije sta bistvena za zmanjšanje stroškov za države članice in zadevne tretje države ter za zagotovitev zanesljivosti oskrbe. Takšno priznavanje bi bilo treba predlagati z memorandumom o soglasju med Komisijo in tretjimi državami, ki so v celoti prenesle zadevni pravni red na področju trga električne energije, kar preveri Komisija. V memorandumu o soglasju bi bilo treba določiti časovni okvir za uporabo izvzetja, predvidenega v Uredbi (EU) 2023/956, ob upoštevanju upoštevanja ustreznih tržnih pravil in institucij operaterjev prenosnih sistemov v skladu z Uredbo (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta 22 in Uredbo Komisije (EU) 2015/1222 23 ter napredka, ki so ga zadevne države dosegle pri instrumentih za oblikovanje cen ogljika, ki so na področju proizvodnje električne energije enakovredni EU ETS.

(10)Za zagotovitev, da po razširitvi Uredbe (EU) 2023/956 na proizvode nižje v vrednostni verigi enotni masni prag ne presega 1 % emisij, vgrajenih v uvoženem blagu in oplemenitenih proizvodih, bi bilo treba letno oceno praga v letu 2027 izvesti na podlagi podatkov o uvozu, ki zajemajo blago nižje v vrednostni verigi, zajeto v tej razširitvi.

(11)Namen CBAM je obravnavati tveganje selitve virov CO2 z zagotavljanjem, da za proizvode, ne glede na to, ali so uvoženi ali proizvedeni v Uniji, velja enaka cena ogljika. Vendar dokler ima veliko število mednarodnih partnerjev Unije pristope politik, ki ne dosegajo enake ravni podnebnih ambicij, obstaja tveganje selitve virov CO2, zaradi česar so emisije skupno večje, kot bi bile, če ne bi bilo selitve virov CO2.

(12)Do zlorab lahko pride , kadar akterji izkoristijo možnost uporabe dejanskih emisij, da bi se neupravičeno v celoti ali delno izognili finančni odgovornosti CBAM, kar bi ogrozilo učinkovitost CBAM pri obravnavanju tveganja selitve virov CO2 v Uniji in doseganju ciljev podnebne politike Unije.

(13)Komisija bi morala spremljati učinek CBAM na notranji trg Unije, da bi ocenila tveganje zlorab, ki spodkopavajo učinkovitost CBAM, in morebitni učinek na notranji trg Unije, vključno z analizo carinskih uvoznih deklaracij in deklaracij CBAM ali na podlagi vseh ustreznih virov informacij, tudi iz držav članic prek izmenjav v strokovni skupini za CBAM ali drugih ustreznih izmenjav.

(14)Da se omogoči hiter odziv v primeru dokazov, ki kažejo na veliko tveganje zlorab, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi za uporabo dejanskih emisij za kombinacijo blaga in porekla določi informacije, ki jih je treba navesti, in dokaze o odsotnosti zlorab. Kadar Komisija najde zadostne dokaze, ki kažejo na veliko tveganje zlorab, bi morala z delegiranimi akti ukrepati v treh mesecih po ugotovitvi. Ti pogoji in dokazi bi morali biti zasnovani sorazmerno in ne bi smeli po nepotrebnem obremenjevati upravljavcev in uvoznikov.

(15)Za identifikacijo uvoznikov, ki jih zastopa posredni carinski zastopnik, bi moral zahtevek za pridobitev dovoljenja vključevati registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (EORI) ali katero koli drugo vrsto nacionalne identifikacijske številke zastopanih uvoznikov.

(16)Da bi se obravnavalo tveganje napačne prijave vgrajenih emisij, določenih na podlagi dejanskih emisij, bi morala imeti Komisija in pristojni organ možnost od pooblaščenega deklaranta CBAM zahtevati predložitev dokazov, da je bilo uvoženo blago proizvedeno v prijavljeni napravi in v prijavljenem obdobju proizvodnje. Za nekatero blago, na primer tisto, pri katerem je intenzivnosti emisij bolj heterogena, ali samo v nekaterih primerih, bi se morali dokazi zahtevati v okviru deklaracije CBAM. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za opredelitev blaga, pri katerem bi morali biti taki dokazi zahtevani v okviru deklaracije CBAM, in specifične vrste dokazov, ki jih je treba predložiti.

(17)Da bi olajšali obdelavo informacij o upravljavcih v tretjih državah, zmanjšali upravno breme za upravljavce in pooblaščene deklarante CBAM ter olajšali pregled deklaracij CBAM, bi morala biti registracija upravljavcev nujen korak za določitev vgrajenih emisij na podlagi dejanskih preverjenih emisij.

(18)Za spodbujanje usklajenega pristopa k pregledu deklaracij CBAM bi bilo treba pojasniti, da lahko Komisija v okviru izvedbenega akta v zvezi s standardno obliko deklaracije CBAM določi postopke za pregled deklaracij CBAM.

(19)Za emisije iz proizvodnje predpotrošniških odpadnih kovin v Uniji velja cena ogljika, saj se v okviru EU ETS emisije merijo na ravni naprave. Ker se predpotrošniškemu odpadnemu aluminiju in predpotrošniškemu odpadnemu jeklu v skladu z Uredbo (EU) 2023/956 dodelijo ničelne emisije, za uvoženo blago, za katero se kot vhodni material uporabljata predpotrošniški odpadni aluminij in predpotrošniško odpadno jeklo, velja nižja cena ogljika kot za blago, proizvedeno v Uniji, kar zmanjšuje učinkovitost CBAM za obravnavanje tveganja selitve virov CO2 pri blagu iz Priloge I.

(20)Da bi okrepili učinkovitost CBAM za obravnavanje tveganja selitve virov CO2 pri blagu, bi bilo treba pri izračunu vgrajenih emisij blaga upoštevati emisije predpotrošniškega odpadnega aluminija in predpotrošniškega odpadnega jekla. Ker so predpotrošniške odpadne kovine soproizvod, ki nenamerno nastane v proizvodnem procesu kovinskega blaga in ga je mogoče v proizvodnem procesu takoj ponovno uporabiti, se ne šteje, da pri njih obstaja tveganje selitve virov CO2. Zato bi bilo treba emisije predpotrošniškega odpadnega aluminija in predpotrošniškega odpadnega jekla upoštevati le, kadar se uporabljata kot vhodni material za blago iz Priloge I k tej uredbi. Komisija bi morala zagotoviti, da ne prihaja do izogibanja spremljanju emisij, vgrajenih v predpotrošniških odpadnih kovinah, ki se uporabljajo kot vhodni material, poročanju o njih in njihovem preverjanju, vključno z napačnim poročanjem o predpotrošniških odpadnih kovinah kot popotrošniških odpadnih kovinah, da bi bile določene nižje vgrajene emisije.

(21)Za lažjo uporabo Uredbe (EU) 2023/956 lahko Unija v okviru izvedbene uredbe za obračunavanje cene ogljika, plačane zunaj meja, upošteva ogljične dobropise iz člena 6 Pariškega sporazuma.

(22)Pojasniti bi bilo treba, da se zaradi poslovno občutljive narave nekaterih podatkovnih elementov, zahtevanih za poročanje, izračun in preverjanje dejanskih emisij, upravljavec lahko odloči razkriti le povzetek elementov, ki so potrebni za določitev in preverjanje vgrajenih emisij ter uporabo pogojev za uporabo dejanskih emisij za ustrezne kombinacije blaga in porekla. Od pooblaščenega deklaranta CBAM bi se moralo zahtevati le, da vodi evidenco razkritih informacij.

(23)Posebni izzivi se pojavljajo pri uporabi dejanskih emisij, vgrajenih v blagu nižje v vrednostni verigi, ki je proizvedeno z več vhodnimi materiali, in kadar so ti materiali iz različnih sektorjev CBAM ali sektorjev, ki niso zajeti v področje uporabe te uredbe. To blago ima običajno daljše in kompleksnejše globalne vrednostne verige in se proizvaja v več proizvodnih fazah. Pridobivanje preverjenih informacij o dejanskih emisijah njegovega vhodnega materiala bo z upravnega vidika težavno, kar bi odvračalo od uporabe dejanskih emisij. Za reševanje teh izzivov bi bilo treba uporabo privzetih vrednosti za to specifično blago olajšati z neuporabo pribitka, ne da bi se posegalo v okoljsko celovitost CBAM.

(24)Ker se lahko dokumentacija o ceni ogljika potrdi pred uvozom blaga v Unijo, ni primerno zahtevati, da je oseba, ki potrjuje informacije iz dokumentacije o ceni ogljika, neodvisna od pooblaščenega deklaranta CBAM.

(25)Ker je za odbitek cene ogljika, ki se dejansko plača v tretji državi, zahtevano, da vgrajene emisije temeljijo na dejanskih preverjenih emisijah, in ker mora potrjevanje dokumentacije o ceni ogljika temeljiti na predhodnem preverjanju vgrajenih emisij, sta preverjanje vgrajenih emisij in potrjevanje cene ogljika, plačane za te emisije, tesno povezana in ju lahko po možnosti opravi ista oseba. Poleg tega bi moralo biti potrjevanje cene ogljika predmet podobnih kontrole in nadzora, kot se izvajata za preverjanje emisij. Zato bi bilo treba pojasniti, da je Komisija pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi s pogoji za potrjevanje kvalifikacij osebe, odgovorne za potrjevanje informacij iz dokumentacije o ceni ogljika prek registra CBAM, vključno s podelitvijo akreditacije s strani nacionalnega akreditacijskega organa, ter zajetjem potrebnih postopkov potrjevanja in izmenjave informacij.

(26)Za lažje preverjanje vgrajenih emisij v primeru kompleksnega blaga bi bilo treba pojasniti, da bi moral imeti upravljavec možnost izmenjave informacij z drugimi upravljavci, in sicer tudi o preverjanju emisij, vgrajenih v vhodnih materialih.

(27)Za zagotovitev finančne zmožnosti vložnika ali pooblaščenega deklaranta CBAM bi morali imeti pristojni organi možnost, da zahtevajo predložitev jamstva, razen v primerih, ko vložnik ni obstajal dve poslovni leti pred letom, v katerem je vložen zahtevek. Za zagotavljanje pravilnega pobiranja prihodkov je primerno tudi, da se pristojnim organom omogoči, da predloženo jamstvo uporabijo, kadar pooblaščeni deklarant CBAM ne izpolnjuje svoje obveznosti, da ima ob koncu vsakega četrtletja število kuponov CBAM, ki ustreza 50 % emisij, vgrajenih v blagu, ki ga je od začetka leta uvozil v Unijo.

(28)Pojasniti bi bilo treba, da je treba določiti postopke preverjanja, ki jih morajo uporabljati preveritelji, da se nacionalnim akreditacijskim organom, Komisiji in pristojnim organom omogoči kontrola in spremljanje preveriteljev.

(29)Da bi ohranili učinkovitost cene kuponov CBAM kot ukrepa za preprečevanje selitve virov CO2, jo mora Komisija izračunati na podlagi tedenskih povprečij pravic, prodanih na dražbi v sistemu Unije za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS). Za zagotovitev, da cena kupona CBAM vedno natančno odraža cene v okviru ETS, je primerno določiti posebno pravilo za izračun za koledarske tedne, v katerih v dražbenem sistemu poteka samo ena dražba.

(30)Pooblaščeni deklaranti CBAM, ki presegajo enotni masni prag, morajo od leta 2027 zagotoviti, da število kuponov CBAM na njihovem računu v registru CBAM ob koncu vsakega četrtletja ustreza vsaj 50 % emisij, vgrajenih v blagu, uvoženem od začetka navedenega leta. Ker se pri tem pravilu uporablja letni cikel, na katerem temelji omejitev odkupa kuponov CBAM, je primerno, da se iz števila kuponov CBAM, na katerega se nanaša četrtletni izračun, izključijo kuponi, kupljeni v letih, ki niso zadevno koledarsko leto.

(31)Da bi racionalizirali postopek odkupa, povečali učinkovitost postopka in zmanjšali upravno breme, hkrati pa ohranili varnostno celovitost in zanesljiv nadzor, bi bilo treba dovoliti, da pristojni organ od pooblaščenega deklaranta CBAM neposredno odkupi presežek kuponov CBAM.

(32)Za določeno blago, kot je vsebnost klinkerja v cementu, vsebnost dušika v gnojilih ali legirni elementi jekla, sta materialna in kemična sestava blaga pomemben odločilni dejavnik vgrajenih emisij. Za obravnavanje tveganja napačne prijave vgrajenih emisij, določenih na podlagi dejanskih emisij za določeno blago, pri katerem je intenzivnost emisij bolj heterogena, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za opredelitev materialne in kemične sestave blaga v carinski deklaraciji.

(33)Za zagotovitev, da carinski organi pristojnim organom in Komisiji predložijo vse carinske informacije in podatke, potrebne za izvajanje Uredbe (EU) 2023/956, je treba določiti ustrezna dokazila, informacije in podatke, vključno z obračunom zaključka, ki jih morajo sporočiti carinski organi.

(34)Pojasniti bi bilo treba, da bi bilo treba številko računa CBAM, vključeno ob sprostitvi blaga v prosti promet v carinsko deklaracijo, obračun zaključka, deklaracijo o prejemu ali kateri koli drug ustrezen carinski dokument, uporabiti za določitev osebe, odgovorne za prevzem obveznosti iz te uredbe.

(35)Za zagotovitev točnosti carinskih podatkov in informacij, ki so na voljo pristojnim organom v registru CBAM, bi morali imeti pristojni organi možnost, da od carinskih organov ali Komisije zahtevajo potrditev teh informacij. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, v katerih Komisija opredeli obseg informacij, pogostost, časovni okvir in sredstva komunikacije teh informacij.

(36)Da bi preprečili prakse, ki bi lahko ogrozile doseganje ciljev CBAM, bi morala Komisija na ravni Unije stalno spremljati prakse izogibanja, ki vključujejo umetno prilagajanje dobavne verige blaga za izogibanje obveznostim iz Uredbe (EU) 2023/956.

(37)Da se omogoči hiter odziv, kadar zaradi vključitve blaga v področje uporabe CBAM nastanejo resne in nepredvidljive posledice, ki resno škodujejo notranjemu trgu Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za črtanje blaga s področja uporabe Uredbe (EU) 2023/956.

(38)Za zagotovitev boljše usklajenosti s kombinirano nomenklaturo (KN) iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 24 bi bilo treba pojasniti poimenovanje nekaterih oznak KN v Prilogi I k Uredbi (EU) 2023/956.

(39)S postopnim opuščanjem prehodnega brezplačnega dodeljevanja pravic v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta 25 , s katero je vzpostavljen sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: EU ETS), in postopnim uvajanjem CBAM se bo tveganje selitve virov CO2 verjetno premaknilo s sektorjev višje v vrednostni verigi, ki so trenutno zajeti v CBAM, na proizvode nižje v vrednostni verigi. Da bi cilji CBAM ostali učinkoviti, je zato treba področje uporabe Uredbe (EU) 2023/956 razširiti na proizvode nižje v vrednostni verigi.

(40)V skladu z evropskim akcijskim načrtom za jeklo in kovine bi se morala razširitev področja uporabe Uredbe (EU) 2023/956 osredotočiti na sektorje kovin in kovinsko blago, ki vsebuje znaten delež proizvodov CBAM. Zato bi morala zajemati blago nižje v vrednostni verigi, za katero se intenzivno uporabljata jeklo in aluminij, ki se po številu, vrednosti in količini najbolj uvaža v Unijo in pri katerem je tveganje selitve virov CO2 največje. Poleg tega kaže, da je v sektorju jekla in aluminija največja tehnična izvedljivost za izračun dejanskih emisij, vgrajenih v blagu. 

(41)Izbor blaga nižje v vrednostni verigi, za katero se intenzivno uporabljata jeklo in aluminij, bi moral temeljiti na jasno opredeljenih merilih in pragovih, ki odražajo tveganje selitve virov CO2, povezano s posameznim proizvodom, vključno z njegovim deležem vgrajenih emisij, njihovim pomenom za podnebje in tehnično izvedljivostjo njihove vključitve v področje uporabe Uredbe (EU) 2023/956. Tveganje selitve virov CO2 bi bilo treba oceniti glede na tržljivost proizvoda in primerjavo med ceno ogljika, vgrajeno v vhodnih materialih proizvoda, in skupno dodano vrednostjo proizvoda. Komisija bi morala na podlagi istih meril v prihodnje oceniti razširitev področja uporabe navedene uredbe na dodatno blago nižje v vrednostni verigi ter svoje ugotovitve predstaviti v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu.

(42)V skladu z načeli in metodami izračuna, ki se uporabljajo za drugo blago, bi bilo treba vgrajene emisije v blagu nižje v vrednostni verigi izračunati na podlagi dejanskih emisij, ki jih preveri preveritelj, ali na podlagi privzetih vrednosti, ki jih izračuna in da na voljo Komisija. Ker so meje sistema proizvodnih procesov omejene na meje sistema proizvodnih procesov, zajetih v EU ETS, bi moralo biti pripisovanje emisij, vgrajenih v blagu nižje v vrednosti verigi, omejeno na emisije v vhodnih materialih. Vhodne materiale blaga nižje v vrednostni verigi, ki niso navedeni v Prilogi II k Uredbi (EU) 2023/956, bi bilo treba upoštevati pri izračunu vgrajenih emisij.

(43)Za omejeno število blaga nižje v vrednosti verigi so lahko vgrajene emisije, odvisno od materialne sestave blaga, v celoti zunaj področje uporabe CBAM. Zato je treba določiti, da blago nižje v vrednostni verigi, ki je proizvedeno izključno iz materialov, ki ne spadajo na področje uporabe CBAM, ne bi smelo biti zajeto v področje uporabe Priloge I k Uredbi (EU) 2023/956.

(44)Posebni izzivi se pojavljajo pri uporabi dejanskih emisij, vgrajenih v blagu nižje v vrednostni verigi, ki je proizvedeno z več vhodnimi materiali, in kadar so ti materiali iz različnih sektorjev CBAM ali sektorjev, ki niso zajeti v področje uporabe te uredbe. To blago ima običajno daljše in kompleksnejše globalne vrednostne verige in se proizvaja v več proizvodnih fazah. Pridobivanje preverjenih informacij o dejanskih emisijah njegovega vhodnega materiala bo z upravnega vidika težavno, kar bi odvračalo od uporabe dejanskih emisij. Za reševanje teh izzivov bi bilo treba uporabo privzetih vrednosti za to specifično blago olajšati z neuporabo pribitka, ne da bi se posegalo v okoljsko celovitost CBAM.

(45)Posebni izzivi se pojavljajo pri uporabi dejanskih emisij, vgrajenih v blagu nižje v vrednostni verigi, ki je zajeto v sektorjih „Železo in jeklo“, „Aluminij“ in „Kombinirano kovinsko blago“ iz Priloge I k Uredbi (EU) 2023/956. Zaradi izzivov pri zbiranju podatkov vzdolž dobavne verige nekaterih sestavnih delov tega blaga bi bilo treba specifične vgrajene emisije vsega blaga, zajetega v teh oddelkih, izračunati kot funkcijo vgrajenih emisij vhodnih materialov, ki jih vsebuje blago.

(46)Metodo, uporabljeno za izračun emisijskega faktorja za uvoženo električno energijo, bi bilo treba spremeniti tako, da bi se upoštevala električna energija, proizvedena iz vseh virov, vključno z nefosilnimi viri goriva. Zato bi morala Komisija izračunati in dati na voljo revidirane privzete vrednosti za uvoženo električno energijo.

(47)Za zagotovitev doslednega metodološkega pristopa v zvezi z uporabo privzetih vrednostmi za posredne emisije, bi bilo treba pojasniti, da bi morala alternativna privzeta vrednost za posredne emisije, kadar lahko tretja država ali skupina tretjih držav dokaže, da je nižja od vrednosti, ki jo je določila Komisija, temeljiti na isti metodi izračuna kot privzete vrednosti za posredne emisije, ki jih je določila Komisija.

(48)Za lažjo določitev vgrajenih emisij električne energije na podlagi dejanskih emisij bi morali biti pogoji za uporabo dejanskih vgrajenih emisij v uvoženi električni energiji prožnejši. Pojasniti bi bilo treba, da se lahko uporabijo nekatere pogodbe o nakupu električne energije, sklenjene med posredniki. Poleg tega bi bilo treba glede na praktične težave pri dokazovanju, da omrežje ob uvozu nikjer ni bilo fizično prezasedeno, to merilo in alternativno merilo za dokazovanje neposredne povezave s prenosnim sistemom Unije odpraviti. Nazadnje, ne bi se smelo zahtevati, da se dokaže dokončna nominacija dodeljene povezovalne zmogljivosti, kadar se prenosna zmogljivost dodeljuje z implicitnim dodeljevanjem zmogljivosti.

(49)Zaradi poslovno občutljive narave nekaterih podatkovnih elementov, na katerih temelji preverjanje vgrajenih emisij, bi moralo poročilo o preverjanju vsebovati le informacije, potrebne za določitev vgrajenih emisij blaga. Informacije o emisijah, izpuščenih iz naprave, ali o blagu, ki ni vključeno v področje uporabe te uredbe, preveritelj sicer pregleda, vendar ne bi smele biti vključene v poročilo o preverjanju.

(50)Za spremembo nekaterih nebistvenih elementov Uredbe (EU) 2023/956 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z umikom blaga s področja uporabe Priloge I, kadar je to potrebno zaradi resnih in nepredvidljivih okoliščin, ki resno škodujejo notranjemu trgu Unije, in sicer dokler te resne in nepredvidljive okoliščine ne minejo. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njunim strokovnjakom pa bi se moralo sistematično omogočati udeleževanje sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(51)Ker ciljev te uredbe, in sicer razširitve mehanizma, ki ga je Unija sprejela za preprečevanje selitve virov CO2 in s tem zmanjšanje svetovnih emisij ogljika ter obravnavanje tveganja izogibanja in praks, ki bi lahko ogrozile cilje CBAM, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(52)Uredbo (EU) 2023/956 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(53)Kar zadeva določanje vgrajenih emisij električne energije, da bi se lahko prve deklaracije CBAM predložile do 30. septembra 2027, bi se morale spremembe metode za izračun emisijskega faktorja za uvoženo električno energijo in pogojev za uporabo dejanskih vgrajenih emisij v uvoženi električni energiji uporabljale za uvoz električne energije od 1. januarja 2026. Za zagotovitev zadostne predvidljivosti bi se morala razširitev področja uporabe Priloge I k Uredbi (EU) 2023/956 in na vhodne materiale iz Priloge VIII uporabljati od 1. januarja 2028.

(54)Uredbo (EU) 2023/956 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2023/956

Uredba (EU) 2023/956 se spremeni: 

(1)člen 2 se spremeni: 

(a)vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Po vključitvi v Sporazum EGP se ta uredba uporablja za oplemenitene proizvode iz blaga s seznama v Prilogi I s poreklom iz tretje države, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256 Uredbe (EU) št. 952/2013, kadar se ponovno izvozijo na carinsko območje Norveške ali Islandije, pod pogojem, da se uvozijo v eno od navedenih držav.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev podrobnih pogojev za uporabo CBAM za take proizvode. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2) te uredbe.“;

(b)v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

„Po vključitvi v Sporazum EGP se ta uredba z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 ne uporablja za blago s poreklom iz tretjih držav, ki je bilo predhodno sproščeno v prosti promet na carinskem območju držav Efte, ki so vključile CBAM v svojo zakonodajo, če carinski deklarant v naknadni carinski deklaraciji, vloženi na carinskem območju Unije, navede, da je bilo blago predhodno sproščeno v prosti promet na carinskem območju teh držav Efte, in če carinski deklarant na zahtevo carinskega organa da na voljo dokumentacijo ali informacije, ki dokazujejo, da je bilo blago predhodno sproščeno v prosti promet na carinskem območju zadevnih držav Efte. Carinski deklarant je odgovoren za razpoložljivost tega dokaza ob vložitvi carinske deklaracije.“;

(c)vstavi se naslednji odstavek 7a:

„Kadar tretja država zaprosi za povezavo svojega trga električne energije s trgom Unije s spajanjem trgov na podlagi mednarodnega sporazuma, lahko Komisija ob ugotavljanju, da je zadevna tretja država v celoti prenesla pravni red Unije na področju trga električne energije, s to tretjo državo sklene memorandum o soglasju.

V memorandumu o soglasju iz prvega pododstavka se določita časovnica za uporabo izvzetja, določenega v členu 2(7), in časovnica za izvajanje instrumenta za oblikovanje cen ogljika, enakovrednega EU ETS, kar zadeva proizvodnjo električne energije.“;

(d)odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„Tretja država ali ozemlje, ki izpolnjuje vse pogoje iz odstavka 7, se navede v točki 2 Priloge III. Komisija pri ocenjevanju, ali so pogoji iz odstavka 7 tega člena izpolnjeni, upošteva napredek v skladu s časovnico, določeno v memorandumu o soglasju iz člena 2(7a).“;

(e)odstavka 11 in 12 se nadomestita z naslednjim:

„11. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28 za spremembo seznamov tretjih držav ali ozemelj, navedenih v točki 1 ali 2 Priloge III, tako da se tretja država ali ozemlje doda ali odstrani, odvisno od tega, ali so za zadevno tretjo državo ali ozemlje izpolnjeni pogoji iz odstavka 6, 7 ali 9 tega člena, ali zaradi vključitve CBAM v Sporazum EGP. V primeru vključitve tretje države na seznam tretjih držav ali ozemelj iz točke 2 Priloge III, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem odstavkom, uporabi postopek iz člena 28a, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov.

Unija lahko sklene sporazume s tretjimi državami ali ozemlji, da bi upoštevala mehanizme oblikovanja cen ogljika v teh državah ali ozemljih za namene uporabe člena 9 ter vzajemno priznavanje akreditacijskih organov tretjih držav za akreditacijo pravne osebe kot preveritelja v skladu s členom 18.“;

(2)v členu 2a(3) se doda naslednji pododstavek:

„Komisija za svojo oceno za leto 2027, ki jo mora opraviti do 30. aprila 2027, uporabi podatke o uvozu blaga iz Priloge I k tej uredbi in Priloge I k Uredbi (EU) XX/XX [uredba o spremembi].“;

(3)v členu 3 se doda naslednja točka (35):

„(35) ‚zlorabe‘ pomeni prakse, ki jih akter izvaja za pridobitev koristi z neupravičenim popolnim ali delnim izogibanjem finančni odgovornosti CBAM, kar spodkopava učinkovitost CBAM pri obravnavanju tveganja selitve virov CO2 v EU.“;

(4)v členu 5(5) se točka (h) nadomesti z naslednjim:

„(h) po potrebi številko EORI ali drugo nacionalno identifikacijsko številko, imena in kontaktne informacije oseb, v imenu katerih vložnik deluje.“;

(5)člen 6 se spremeni: 

(a)odstavek 2 se spremeni:

(1)točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„skupne emisije, vgrajene v blago iz točke (a) tega odstavka, izražene v tonah emisij CO2e na megavatno uro električne energije ali, za drugo blago, v tonah emisij CO2e na tono vsake vrste blaga, ki se izračunajo v skladu s členom 7 in se, kadar se vgrajene emisije določijo na podlagi dejanskih emisij, ki jih v skladu s členom 10 prek registra CBAM zagotovi upravljavec, preverijo v skladu s členom 8;“;

(2)dodata se naslednji točki (e) in (f):

„(e) kadar je to ustrezno za obravnavanje tveganja napačne prijave zaradi pomanjkljive sledljivosti dobavne verige, dokaz, da je bilo blago, uvoženo v predhodnem koledarskem letu, proizvedeno v prijavljeni napravi in v dejanskem času proizvodnje, navedenih v deklaraciji CBAM;

(f) kadar se v skladu z delegiranim aktom, sprejetim v skladu z odstavkom 7, vgrajene emisije določijo na podlagi dejanskih emisij za kombinacijo blaga in porekla, pri kateri obstaja veliko tveganje zlorab, dokaze, da se veliko tveganje zlorab ni uresničilo.“;

(b)v odstavku 6 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi s standardno obliko deklaracije CBAM, vključno s podrobnimi informacijami za vsako napravo in državo porekla ali drugo tretjo državo ter vrsto blaga, ki jih je treba sporočiti za potrditev skupnih vrednosti iz odstavka 2 tega člena, zlasti kar zadeva vgrajene emisije, plačano ceno ogljika, privzeto ceno ogljika za namene člena 9(4), postopkom za predložitev deklaracije CBAM prek registra CBAM, vključno s postopki za pregled deklaracij CBAM v skladu s členom 19, ter ureditvami za predajo kuponov CBAM iz odstavka 2, točka (c), tega člena v skladu s členom 22(1), zlasti kar zadeva postopek in izbiro kuponov, ki jih je treba predati, s strani pooblaščenega deklaranta CBAM.“;

(c)vstavita se naslednja odstavka 6a in 7:

„6a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi z identifikacijo blaga ali kombinacije blaga in porekla, pri kateri je treba v skladu z odstavkom 2, točka (e), v deklaracijo CBAM vključiti dokaze, ter posebno vrsto dokazov, ki jih je treba predložiti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

7. Komisija na ravni Unije spremlja vpliv CBAM na notranji trg Unije. Kadar Komisija ob upoštevanju ustreznih informacij, tudi iz carinskih uvoznih deklaracij in deklaracij CBAM, ugotovi, da pri kombinaciji blaga in porekla obstajajo zadostni dokazi o visokem tveganju zlorab, lahko o teh tveganjih obvesti tako uvoznike in pooblaščene deklarante CBAM kot tudi pristojne organe in carinske organe, da povečajo raven nadzora, ter je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28 za dopolnitev te uredbe z določitvijo metod za identifikacijo kombinacije blaga in porekla, informacij, ki jih je treba prijaviti za uporabo dejanskih emisij za to kombinacijo blaga in porekla, ter dokazov o odsotnosti zlorab, ki jih je treba predložiti.

Komisija sprejme delegirane akte iz prvega pododstavka v treh mesecih po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi o visokem tveganju zlorab.“;

(6)člen 7 se spremeni: 

(a)vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Pri določanju emisij, vgrajenih v blagu, se upoštevajo emisije, vgrajene v vhodnih materialih iz Priloge VIII.“;

(b)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Pooblaščeni deklarant CBAM vodi evidenco informacij, razkritih v skladu s členom 10(7), ki so potrebne za izračun vgrajenih emisij, v skladu z zahtevami iz Priloge V. Ta evidenca je dovolj podrobna, da Komisiji in pristojnemu organu omogoča pregled deklaracije CBAM v skladu s členom 19(2).“;

(c)v odstavku 7 se doda naslednji pododstavek:

„Izvedbeni akti iz prvega pododstavka lahko vsebujejo seznam blaga nižje v vrednostni verigi, za katero se zaradi kompleksnosti dobavne verige in brez poseganja v okoljsko celovitost CBAM pribitek ne uporablja.“;

(7)člen 9 se spremeni: 

(a)odstavek 2 se spremeni:

(1)tretji stavek se nadomesti z naslednjim:

„Informacije iz te dokumentacije potrdi oseba, ki je neodvisna od organov tretje države.“;

(2)doda se naslednji pododstavek:

„Neodvisna oseba iz prvega pododstavka je lahko pravna oseba, ki jo akreditira nacionalni akreditacijski organ za ustrezen obseg akreditacije.“;

(b)odstavek 5 se spremeni:

(1)prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov na podlagi načela enakovrednosti v zvezi s pretvorbo letne povprečne dejansko plačane cene ogljika v skladu z odstavkom 1 tega člena in letnih privzetih cen ogljika, določenih v skladu z odstavkom 4 tega člena, v ustrezno zmanjšanje števila kuponov CBAM, ki jih je treba predati. S temi akti se določijo tudi pretvorba cene ogljika, izražene v tuji valuti, v eure po letnem povprečnem menjalnem tečaju, potrebni dokazi o dejanskem plačilu cene ogljika, primeri vseh ustreznih rabatov ali drugih oblik nadomestil iz odstavka 1 tega člena, kvalifikacije neodvisne osebe iz odstavka 2 tega člena ter pogoji za potrjevanje kvalifikacij in neodvisnosti te osebe. Kvalifikacije iz prejšnjega odstavka vključujejo podelitev akreditacije s strani nacionalnega akreditacijskega organa, specifikacijo postopkov potrjevanja in ustrezno izmenjavo informacij med neodvisno osebo, nacionalnimi akreditacijskimi organi, Evropsko komisijo in pristojnimi organi. Komisija je pooblaščena tudi za urejanje pogojev za odbitje ogljičnih dobropisov v skladu s členom 6 Pariškega sporazuma. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).“;

(2)doda se naslednji pododstavek:

„Kvalifikacije iz prvega pododstavka vključujejo podelitev akreditacije s strani nacionalnega akreditacijskega organa, specifikacijo postopkov potrjevanja in ustrezno izmenjavo informacij med neodvisno osebo, nacionalnimi akreditacijskimi organi, Komisijo in pristojnimi organi.“;

(8)člen 10 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Da se omogoči preverjanje vgrajenih emisij na podlagi dejanskih emisij in po potrebi določanje cene ogljika, plačane v tretji državi, Komisija na zahtevo upravljavca naprave v tretji državi registrira informacije o tem upravljavcu in njegovi napravi v registru CBAM iz člena 14.“;

(b)v odstavku 5 se doda naslednja točka (e):

„(e) zagotovi, kadar je ustrezno v skladu s členom 6(7), da so izpolnjeni pogoji, določeni za uporabo dejanskih emisij za ustrezne kombinacije blaga in porekla.“;

(c)v odstavku 7 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Upravljavec lahko pooblaščenemu deklarantu CBAM ali drugemu upravljavcu razkrije informacije o pogojih za uporabo dejanskih emisij za zadevne kombinacije blaga in porekla na podlagi člena 6(7), o preverjanju vgrajenih emisij in o ceni ogljika, plačani v tretji državi, iz odstavka 5 tega člena.“;

(d)v odstavku 7 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Upravljavec lahko pooblaščenemu deklarantu CBAM razkrije le povzetek informacij iz odstavka 5, točke (a), (b), (c) in (e). Pooblaščeni deklarant CBAM ima pravico, da te razkrite informacije uporabi za izpolnitev obveznosti iz člena 8.

Kadar se pooblaščeni deklarant CBAM odloči, da bo deklaracijo CBAM predložil na podlagi teh razkritih informacij, ostaja odgovoren za predajo pravilnega števila kuponov CBAM v skladu s členom 22(1).“;

(9)člen 17 se spremeni:

(a)vstavi se naslednji odstavek 5a:

„5a. Z odstopanjem od odstavka 5 lahko pristojni organ, kadar ugotovi, da vložnik ali pooblaščeni deklarant CBAM ne izkazuje finančne sposobnosti za izpolnjevanje obveznosti na podlagi te uredbe, vključno z neizpolnjevanjem zahteve iz člena 22(2), zahteva predložitev jamstva.

Pristojni organ to jamstvo določi v višini zneska, izračunanega kot skupna vrednost števila kuponov CBAM, ki bi jih moral pooblaščeni deklarant CBAM predati v skladu s členom 22 glede na:

(a)    uvoz blaga, prijavljen v skladu s členom 5(5), točka (g);

(b)    količino uvoženega blaga, prijavljenega v carinski deklaraciji, in druge ustrezne informacije, ki so na voljo pristojnemu organu iz prejšnjih dveh koledarskih let, ali

(c)    oceno, kot da bi bil enotni masni prag presežen v višini povprečja zadevnega sektorja, zajetega s to uredbo.

Predloženo jamstvo je bančno jamstvo, ki ga na prvi poziv plača finančna institucija, ki deluje v Uniji, ali druga oblika jamstva, ki nudi enakovredno zagotovilo.“;

(b)odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Kadar je jamstvo zahtevano v skladu s členom 5, ga pristojni organ sprosti nemudoma po 30. septembru drugega leta, v katerem je pooblaščeni deklarant CBAM v skladu s členom 22 predal kupone CBAM.

Kadar je jamstvo zahtevano v skladu s členom 5a, ga pristojni organ sprosti nemudoma po 30. septembru drugega leta, v katerem je pooblaščeni deklarant CBAM v skladu s členom 22 predal kupone CBAM. Vendar pa se lahko ne glede na navedeno pristojni organ odloči za podaljšanje trajanja jamstva, kadar je tako podaljšanje ustrezno utemeljeno.

Če pooblaščeni deklarant CBAM ne preda zadostne količine kuponov CBAM v skladu s členom 22 in na podlagi odločitve v skladu s členom 19(5), pristojni organ uporabi predloženo jamstvo za izterjavo neporavnane finančne prilagoditve.

Pristojni organ določi znesek, ki se izterja, na podlagi števila certifikatov, ki bi jih bilo treba predati, in cene certifikatov na datum sprejetja odločitve.“;

(10)v členu 18(3) se doda naslednji stavek:

„V teh delegiranih aktih se določijo tudi postopki preverjanja, ki jih uporabljajo preveritelji.“;

(11)v členu 19 se vstavi naslednji odstavek 2a:

„2a. Kadar se vgrajene emisije določijo na podlagi dejanskih emisij, lahko Komisija ali pristojni organ države članice, v kateri ima deklarant CBAM sedež, v okviru pregleda deklaracije CBAM od pooblaščenega deklaranta CBAM zahteva predložitev dokazov, da je bilo uvoženo blago proizvedeno v napravi iz deklaracije CBAM.“;

(12)člen 21 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za koledarske tedne, v katerih v dražbenem sistemu ni dražbe, je cena kuponov CBAM povprečje končnih cen pravic iz EU ETS v zadnjem tednu, v katerem so v dražbenem sistemu potekale dražbe. Za koledarske tedne, v katerih v dražbenem sistemu poteka le ena dražba, je cena kuponov CBAM povprečje končne cene te dražbe in končnih cen v zadnjem tednu, v katerem je v dražbenem sistemu potekalo več dražb.“;

(b)v odstavku 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija ceno kuponov CBAM objavi na svojem spletnem mestu ali na kateri koli drug ustrezen način prvi delovni dan naslednjega koledarskega tedna.“;

(13)v členu 22(2) se doda naslednji pododstavek:

„Od leta 2028 izračun iz prvega pododstavka temelji le na kuponih CBAM, ki jih je pooblaščeni deklarant CBAM kupil v istem letu.“;

(14)v členu 23(1), drugi pododstavek, se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Presežni kuponi CBAM se odkupijo prek skupne osrednje platforme iz člena 20.“;

(15)člen 25 se spremeni:

(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Carinski organi Komisiji redno in samodejno, zlasti prek mehanizma za nadzor, vzpostavljenega na podlagi člena 56(5) Uredbe (EU) št. 952/2013, sporočajo specifične informacije o blagu, prijavljenem za uvoz. Te informacije vključujejo številko EORI ali obliko identifikacije uvoznika ali pooblaščenega deklaranta CBAM, prijavljeno v skladu s členom 6(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, ter številko računa CBAM pooblaščenega deklaranta CBAM, osemmestno oznako KN blaga, količino, državo porekla, datum carinske deklaracije in carinski postopek, poleg tega pa tudi vse druge podatke, pomembne za skladnost s to uredbo, vključno z, kadar je to ustrezno, obračuni zaključka, deklaracijami za ponovni izvoz in ustrezno carinsko dokumentacijo. Kadar uvoznik nima številke EORI, carinski organi Komisiji sporočijo tudi njegovo ime, naslov in, kadar so na voljo, njegove kontaktne informacije.

Pooblaščeni deklarant CBAM, ki prevzame obveznosti iz te uredbe, se določi na podlagi številke računa CBAM, navedene v carinski deklaraciji ali katerem koli drugem ustreznem dokumentu ob prijavi za uvoz blaga iz Priloge I ali oplemenitenih proizvodov, pridobljenih iz takega blaga.“;

(b)v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:

„Kadar pristojni organ meni, da so informacije nepravilne ali netočne, lahko od carinskih organov ali Komisije zahteva, da preverijo njihovo pravilnost ali točnost.“;

(c)v odstavku 6 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, v katerih opredeli obseg informacij, pogostost, časovni okvir in sredstva komunikacije teh informacij na podlagi odstavkov 2 in 3 tega člena.“;

(d)doda se naslednji odstavek 7:

„7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za identifikacijo materialne in kemične sestave blaga, navedenega v Prilogi I. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).“;

(16)v členu 27(2) se doda naslednja točka (c):

„(c) umetno prilagajanje dobavnih verig, da bi za blago veljale nižje privzete vrednosti.“;“

(17)vstavi se naslednji člen 27a:

„Člen 27a

Resne in nepredvidene okoliščine

Komisija spremlja razmere na ravni Unije, da bi spremljala vpliv CBAM na notranji trg Unije. Kadar Komisija ob upoštevanju ustreznih dokazov meni, da vključitev blaga v Prilogo I povzroča resno škodo notranjemu trgu Unije zaradi resnih in nepredvidenih okoliščin, povezanih z vplivom na cene blaga, je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28 za črtanje tega blaga iz Priloge I, dokler te resne in nepredvidljive okoliščine ne minejo.“;

(18)člen 28 se spremeni:

(a)odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(10) in (11), člena 2a (3), člena 6(7), člena 18(3), člena 20(5a) in (6), člena 27(6) ter člena 27a se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 2(10) in (11), člena 2a(3), člena 6(7), člena 18(3), člena 20(5a) in (6), člena 27(6) ter člena 27a lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet.“;

(b) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2(10) in (11), člena 2a(3), člena 6(7), člena 18(3), člena 20(5a) in (6), člena 27(6) in člena 27a začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(19)vstavi se naslednji člen 28a:

„Člen 28

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati brez odlašanja in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz odstavka 7 člena 28. V tem primeru Komisija takoj po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.“;

(20)v členu 30(6) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija pred 1. januarjem 2028 ter nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe in o delovanju CBAM. Poročilu se lahko po potrebi priložijo zakonodajni predlog ali izvedbeni ali delegirani akti, sprejeti na podlagi te uredbe. Poročilo zajema vsaj naslednje:

(a) oceno učinka CBAM na:

(i) selitev virov CO2, tudi kar zadeva izvoz;

(ii) zajete sektorje;

(iii) notranji trg ter gospodarski in teritorialni učinek po vsej Uniji;

(iv) inflacijo in ceno primarnih proizvodov;

(v) učinek na panoge, ki uporabljajo blago, navedeno v Prilogi I;

(vi) mednarodno trgovino, vključno s premeščanjem virov, ter

(vii) najmanj razvite države;

(b) oceno:

(i) sistema upravljanja, vključno z oceno izvajanja in upravljanja jamstev in dovoljenj deklarantov CBAM v različnih državah članicah;

(ii) področje uporabe te uredbe, vključno z možnostjo razširitve področja uporabe te uredbe na dodatno blago, pri katerem obstaja tveganje selitve virov CO2;

(iia) primernost izvedbenih in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe;

(iib) primernost metod za določanje privzetih vrednosti in pribitka na privzete vrednosti;

(iii) praks izogibanja;

(iv) uporabe kazni v državah članicah;

(v) uporabe enotnega masnega praga, vključno z možnostjo zvišanja tega praga in uvedbe dodatnega praga za pošiljke;

(c) rezultate preiskav in naložene kazni;

(d) zbirne podatke o emisijski intenzivnosti za vsako državo porekla za različno blago, navedeno v Prilogi I.“;

(21)Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(22)Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi;

(23)v Prilogi VI se točka 2 spremeni:

(a)točke (g) do (j) se črtajo;

(b)vstavi se naslednja točka (ka):

„(ka) materialno sestavo vsakega blaga nižje v vrednostni verigi;“;

(24)doda se nova Priloga VIII, kakor je določeno v Prilogi III k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točki 1 in 6 Priloge II se uporabljata od 1. januarja 2026.

Člen 1(6), točka (a), člen 1(8), točke (a), (b) in (c), člen 1(21), (23) in (24) ter točka 2 Priloge II pa se uporabljajo od 1. januarja 2028.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 27  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Razčlenitev skupnega števila osebja, vključno z osebjem IT, od leta 2023 do leta 2027 bi bila naslednja:

Zaradi strateškega pomena, obsega in kompleksnosti projekta CBAM IT je treba ustanoviti posebno ekipo CBAM IT za upravljanje splošnega izvajanja projekta in operacij.

Ekipo CBAM IT sestavlja 16 oseb s specializiranimi profili IT, pristojnih za opredelitev in upravljanje sistemske arhitekture in organizacijo projektov CBAM IT ter načrtovanje, dejavnosti v smislu razvoja, uvedbe in organizacije modela storitev, upravljanja operacij ter zagotavljanje podpore gospodarskim subjektom, službam Komisije, podnebnim in carinskim organom tako za prehodni kot dokončni sistem CBAM IT.

Predlagani načrt za izvajanje ekipe CBAM IT je naslednji:

Dodatno zunanje osebje (PXE) bo zaposleno iz proračuna CBAM za IT glede na potrebe.

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

– prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

2UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Zneski v zvezi s programskim obdobjem 2028–2034 so okvirni in ne vplivajo na izid tekočih pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru.

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

* Zneski v zgornji razpredelnici, povezani z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2028–2034, so zgolj okvirni, dokler ne bo znan izid pogajanj, ki ga ni mogoče predvideti.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

* Zneski v zgornji razpredelnici, povezani z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2028–2034, so strogo okvirni, dokler ne bo znan izid pogajanj, ki ga ni mogoče predvideti.

* Zneski v zgornji razpredelnici, povezani z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2028–2034, so zgolj okvirni, dokler ne bo znan izid pogajanj, ki ga ni mogoče predvideti.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

* Zneski v zgornji razpredelnici, povezani z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2028–2034, so zgolj okvirni, dokler ne bo znan izid pogajanj, ki ga ni mogoče predvideti.

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih 

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 32

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

Opis nalog:

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.

Izjemoma, kadar je to potrebno za izvajanje predloga/pobude, je treba odobritve iz razdelka 7 vnesti v za to določeno vrstico.

Odobritve iz razdelkov 1–6 je treba prikazati kot „Odhodke za IT za operativne programe (v okviru politik)“. Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in naložbami, povezanimi z njimi (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov itd.). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

–    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

 
3.3    Ocenjene posledice za prihodke 

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva

–    za druge prihodke

–    Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

4.2Podatki

4.3Digitalne rešitve

4.4Ocena interoperabilnosti

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

(1)    Uredba (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (UL L 130, 16.5.2023, str. 52, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2023/956/oj ).

(2)    Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2003/87/oj ).

(3)    S postopnim opuščanjem brezplačnih pravic EU ETS se bo povečalo povpraševanje po pravicah, ki se prodajajo na dražbi, kar bo predvidoma zvišalo ceno ogljika, plačano v EU.

(4)    Sporočilo o evropskem akcijskem načrtu za jeklo in kovine, COM(2025) 125 final .

(5)    V primeru uvožene električne energije Uredba 2023/956 za izračun vgrajenih emisij zahteva uporabo privzetih vrednosti. Če so izpolnjeni določeni pogoji, se lahko navedejo dejanske emisije, povezane s proizvodnjo električne energije.

(6)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1119/oj ).

(7)    Uredba (EU) 2025/2083 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. oktobra 2025 o spremembi Uredbe (EU) 2023/956 glede poenostavitve in okrepitve mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (UL L, 2025/2083, 17.10.2025, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2025/2083/oj ).

(8)    V navedeni oceni bodo podrobneje predstavljeni učinki sedanjega področja uporabe CBAM za bolj specifičen sklop držav. V tej oceni učinka so v oddelku 6 obravnavani tudi učinki na tretje države.

(9)    Proizvodi nižje v vrednostni verigi električne energije niso obravnavani, saj se električna energija uporablja v proizvodnih procesih skoraj vsega blaga, zaradi česar določitev deleža vložkov in vgrajenih emisij električne energije v vseh vrstah uvoženega blaga ni izvedljiva.

(10)    Ključni obravnavani vidiki vključujejo pravila za spremljanje, izračun in preverjanje emisij blaga, ki spada na področje uporabe mehanizma, pravila za prilagoditev obveznosti CBAM, da se upoštevajo ravni brezplačne dodelitve v sektorjih EU ETS, zajetih v CBAM, ter pravila za obračunavanje cen ogljika, ki se dejansko plačajo v tretjih državah.

(11)    Sporočilo o dogovoru o čisti industriji: skupni načrt za konkurenčnost in razogljičenje, COM(2025) 85 final .

(12)    Izračunana za določen izdelek kot vrednost trgovine (izvoz in uvoz) proizvoda, deljena z vrednostjo celotne potrošnje proizvoda v EU.

(13)    UL L 2025/2083.

(14)    Ocena učinka, priložena predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2023/956 glede poenostavitve in okrepitve mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (COM/2025/87 final).

(15)    UL C, , str. .

(16)    UL C, , str. .

(17)    Uredba (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (UL L 130, 16.5.2023, str. 52, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/956/oj).

(18)    Sporočilo o evropskem akcijskem načrtu za jeklo in kovine, COM/2025/125 final https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:52025DC0125 .

(19)    Sporočilo: Evropski zeleni dogovor COM/2019/640 final .

(20)    UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(21)    Skupno sporočilo: Globalna podnebna in energetska vizija EU: zagotavljanje konkurenčne vloge Evrope na svetovnih trgih in pospeševanje prehoda na čisto energijo, JOIN(2025) 25 final .

(22)    Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (prenovitev) (UL L 158, 14.6.2019, str. 54, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/943/oj ).

(23)    Uredba Komisije (EU) 2015/1222 z dne 24. julija 2015 o določitvi smernic za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti (UL L 197, 25.7.2015, str. 24, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/1222/oj ).

(24)    Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1987/2658/oj ).

(25)    Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2003/87/oj).

(26)    Stopnje selitve so opredeljene kot povečanje emisij v sektorjih nižje v vrednostni verigi zunaj EU v primerjavi z zmanjšanjem emisij v teh sektorjih v EU.

(27)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije.

(28)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(29)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(30)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(31)    Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 Specifični cilji.

(32)    Pod tabelo navedite, koliko ekvivalentov polnega delovnega časa od navedenih je že dodeljenih za upravljanje ukrepa in/ali jih je mogoče prerazporediti znotraj vašega generalnega direktorata ter kakšne so vaše neto potrebe.

(33)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.12.2025

COM(2025) 989 final

PRILOGE

k

Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o spremembi Uredbe (EU) 2023/956 glede razširitve njenega področja uporabe na blago nižje v vrednostni verigi in ukrepov proti izogibanju

{SEC(2025) 989 final} - {SWD(2025) 987 final} - {SWD(2025) 988 final} - {SWD(2025) 989 final}

PRILOGA I

Priloga I se spremeni:

(1)v oddelku 2 se preglednica „Železo in jeklo“ nadomesti z naslednjim:

„[Železo in jeklo

“

(2)doda se naslednja preglednica:

„[Kombinirani kovinski izdelki