EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 3.9.2025

COM(2025) 463 final

2025/0255(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa za pravosodje za obdobje 2028–2034 in razveljavitvi Uredbe (EU) 2021/693

{SEC(2025) 547 final} - {SWD(2025) 550 final} - {SWD(2025) 551 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

V tem predlogu je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2028, pripravljen pa je za Unijo s 25 državami članicami. Za Irsko in Dansko se uporabljajo določbe protokolov št. 21 in št. 22, ki sta priložena Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), kot je pojasnjeno v oddelku o spremenljivi geometriji na strani 8.

·Razlogi in cilji

Člen 3 PEU določa, da „Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice“. Pravica je tesno povezana z vrednotami Unije, kot so zapisane v členu 2 PEU. Te temeljne vrednote pomenijo potrebo po neodvisnih sodstvih, ki delujejo v okviru učinkovitih in visokokakovostnih pravosodnih sistemov, ki so zmožni varovati temeljne pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, zlasti z zagotavljanjem dostopa do pravnega varstva za osumljence, obdolžence, zahtevane osebe v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje in žrtve kaznivih dejanj. Neodvisnost sodstva temelji na ustavnih tradicijah, ki so skupne vsem državam članicam, pravni državi iz člena 2 PEU, obveznosti držav članic, da zagotovijo pravna sredstva, potrebna za učinkovito pravno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo Unije, v skladu s členom 19 PEU ter na temeljni pravici do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem, kot je določena v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Poleg skladnosti z vrednotami Unije je za uspešen notranji trg potrebna dobro delujoča Unija kot območje pravice z učinkovitimi, uspešnimi in odpornimi nacionalnimi pravosodnimi sistemi, ki je tudi pogoj za gospodarsko rast in konkurenčnost.

EU je v preteklih letih združila več instrumentov za vzpostavitev Unije kot območja pravice, ki temelji na medsebojnem zaupanju. Sprejetih in podprtih je bilo več zakonodajnih pobud in pobud politike 1 , tudi zaradi namenskega financiranja EU.

S programom za pravosodje se od začetka njegovega delovanja leta 2014 dejavno podpira vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, in sicer s spodbujanjem pravosodnega sodelovanja, ki temelji na vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb. S tem programom se spodbuja tudi spoštovanje pravne države in temeljnih pravic v državah članicah ter podpira ustrezno delovanje neodvisnih pravosodnih sistemov. To je privedlo do vidnega napredka po vsej EU, saj so na primer nacionalni pravosodni sistemi postali učinkovitejši, delavci v pravni stroki pa so zdaj bolje obveščeni in opremljeni za uporabo ustreznega pravnega reda EU, npr. o uporabi postopkov in mehanizmov čezmejnega pravosodnega sodelovanja. Hkrati se še naprej izboljšuje varstvo pravic otrok in drugih ranljivih skupin (kot so invalidi), vključenih v sodne postopke, v praksi ter njihovo spodbujanje.

Dosežen je bil znaten napredek 2 , vendar doseganje učinkovite, uspešne, dostopne, odporne in digitalizirane Unije kot območja pravice, ki bi temeljilo na pravni državi, ostaja stalen izziv. Za to je potrebno nadaljnje usklajeno ukrepanje EU in njenih držav članic. Predsednica von der Leyen je v političnih usmeritvah Evropske komisije za obdobje 2024–2029 poudarila, da mora biti spoštovanje pravne države še naprej „nujno za pridobitev sredstev EU“ 3 . To poudarja ključno vlogo, ki jo ima financiranje EU pri reševanju trajnih izzivov.

Varstvo in spodbujanje temeljnih pravic sta kljub zavezi EU pravzaprav stalen izziv 4 . Te pravice – kot so pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, zaščita žvižgačev in njihova pravica do svobode izražanja, s tem povezana postopkovna jamstva za osumljene in obdolžene osebe ter zahtevane osebe v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravice žrtev – so ključne za pravosodje in pravno državo. Njihovo učinkovito izvajanje je bistveno za vzpostavitev zaupanja v pravosodni sistem in zagotovitev, da lahko vsi, vključno z najbolj ranljivimi, učinkovito uveljavljajo svoje pravice v EU kot območju pravice. Vendar pa, kot kaže tudi letno poročilo o uporabi Listine za leto 2021, razdrobljena uporaba prava Unije in vrzeli v pravnem varstvu 5 odražajo stalne izzive na tem področju 6 .

Poleg tega je napredek pri digitalizaciji po vsej EU neenakomeren. Rast in konkurenčnost EU sta vse bolj odvisni od digitalizacije, tudi na področju pravosodja. Digitalna orodja in umetna inteligenca (UI) lahko javnim upravam, vključno s sodišči, pomagajo zagotavljati hitrejše, dostopnejše in stroškovno učinkovitejše storitve. Hkrati uporaba kvalificiranih storitev zaupanja, kot so elektronski podpisi in žigi, prinaša koristi v smislu praktičnosti in pravne varnosti v okviru čezmejnih transakcij ter postaja vse pomembnejša za pregledne in zaupanja vredne pravosodne sisteme. Pričakuje se tudi, da se bo s prihodnjo uvedbo okvira EU za digitalno identiteto in prihodnjimi evropskimi podjetniškimi denarnicami dodatno olajšala digitalizacija in okrepilo zaupanje. Učinkoviti in pregledni pravosodni sistemi povečujejo pravno varnost, privabljajo naložbe ter krepijo čezmejno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah. Z digitalizacijo se zmanjšuje breme za pravosodne delavce, izboljšuje dostop do sodnih spisov ter državljanom in podjetjem omogoča sodelovanje s sodišči na daljavo. S tem se povečuje preglednost, prihranijo stroški in podpira gospodarska produktivnost. Poleg tega so digitalni pravosodni sistemi v času kriz odpornejši, kar zagotavlja neprekinjeno delovanje in krepi zaupanje javnosti.

Hitro spreminjajoče se gospodarsko, socialno in geopolitično okolje prinaša negotovosti in izzive, kakršna je obsežna vojna Rusije proti Ukrajini. Med izzivi, ki vplivajo zlasti na Unijo kot območje pravice, so vse večje grožnje pravni državi, več oblik hudih kaznivih dejanj ter ovire za dostop do pravnega varstva in pravosodno sodelovanje. Spoštovanje pravne države je ključni dejavnik predvidljivega poslovnega okolja, ki spodbuja naložbe in inovacije, ter bistveno za podjetja, ki poslujejo čezmejno. Spoštovanje pravne države zagotavlja pravilno delovanje in odpornost notranjega trga, sodelovanje na področju pravosodja, ki temelji na medsebojnem zaupanju in priznavanju, ter je bistveni pogoj za skladnost z načeli dobrega finančnega upravljanja proračuna Unije. Spoštovanje pravne države je potrebno za učinkovito, enotno in pregledno uporabo prava Unije ter za enak dostop do pravnega varstva. Olajšanje sodelovanja pri oblikah hudih kaznivih dejanj, kot so korupcija, terorizem in okoljska kriminaliteta, je bistveno za ohranjanje pravne države in zaupanja v upravljavce javnih institucij.

Drugi izzivi vključujejo trajne ovire za pravosodno sodelovanje in dostop do pravnega varstva. Učinkovit dostop do pravnega varstva, vključno z digitalnimi sredstvi, je pogoj za gospodarsko rast. Če ni učinkovitega dostopa do pravnega varstva, to vpliva tako na državljane kot na razvoj podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij (MSP). Šibki pravosodni sistemi, za katere so značilni neučinkovitost ali visoki stroški, odvračajo od poslovnih dejavnosti in tako ovirajo gospodarsko rast 7 . Ena od glavnih ovir je dejstvo, da komunikacija v čezmejnih sodnih postopkih še vedno zelo pogosto poteka v papirni obliki, kar povzroča nepotrebne zamude in stroške. Eden od razlogov so različne hitrosti digitalizacije nacionalnih pravosodnih sistemov in nezadostna interoperabilnost med nacionalnimi informacijskimi sistemi držav članic ter podobno med nacionalnimi sistemi ter agencijami in organi EU, pristojnimi za pravosodje in notranje zadeve. Poleg tega vidika so še vedno očitne zamude in neučinkovitosti v postopkih čezmejnega pravosodnega sodelovanja. Dostop do pravnega varstva, tj. možnost vsakogar, da poišče in doseže pravično rešitev pravnih težav z vrsto pravnih in pravosodnih storitev na način, ki je v skladu s temeljnimi pravicami, vključno z dostopom do zanesljivih pravnih informacij in učinkovitim uživanjem postopkovnih jamstev, je še vedno problematičen, zlasti v čezmejnih okvirih. To vpliva na posameznike, kot so žrtve in osebe, osumljene ali obdolžene kaznivega dejanja, ter podjetja. Poleg tega obstoječa orodja za zbiranje primerjalnih informacij o kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov držav članic še vedno niso zadostna. Vsi ti dejavniki lahko ogrozijo zaupanje držav članic v pravosodne sisteme drugih držav članic in tako ovirajo pravilno delovanje območja svobode, varnosti in pravice EU.

Raven znanja, spretnosti in ozaveščenosti o pravnem redu EU ter digitalnih orodjih EU je med delavci v pravosodju pogosto nezadostna. Kljub doseženemu napredku 8 se raven sodelovanja pri izobraževanju med državami članicami in med pravosodnimi poklici še vedno precej razlikuje. To negativno vpliva na razvoj skupne evropske pravosodne kulture, saj imajo dobro usposobljeni pravosodni delavci ključno vlogo pri zagotavljanju, da se pravni red EU pravilno in dosledno izvaja po vsej EU. Pravosodni delavci prav tako nimajo potrebnih digitalnih spretnosti ter niso dobro opremljeni za uporabo digitalnih orodij in infrastrukture. Izobraževanje na področju prava Unije je zlasti pomembno zaradi naslednjih dejavnikov: (i) poslabšanja stanja pravne države in napadov na temeljne pravice v nekaterih državah članicah; (ii) potrebe po preprečevanju in boju proti oblikam hudih kaznivih dejanj, vključno s korupcijo; (iii) vse večjega pomena digitalizacije in (iv) dejstva, da vse več posameznikov uveljavlja svojo pravico do življenja in dela v drugi državi članici 9 .

Posledice neobravnave teh izzivov bodo resne, saj ima večina teh vprašanj izrazito nadnacionalno razsežnost in jih države članice same ne morejo ustrezno obravnavati. Vzpostavitev učinkovite Unije kot območja pravice ima globoke posledice za politično, družbeno in gospodarsko življenje EU. Ima tudi oprijemljive koristi za vsakdanje življenje ljudi in poslovanje. S programom za pravosodje za obdobje 2028–2034 se bo podprl nadaljnji razvoj Unije kot območja pravice, ki temelji na vrednotah Unije, pravni državi, vzajemnem priznavanju in zaupanju ter učinkovitih, vključujočih, dostopnih in odpornih pravosodnih sistemih, ki so pogoj za gospodarsko rast in konkurenčnost. Olajšal se bo tudi dostop do pravnega varstva, spodbujalo se bo pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah ter spodbujalo izobraževanje v pravosodju z večjim poudarkom na njegovi digitalizaciji. Področja politike, zajeta s tem zakonodajnim predlogom, so trdno zasidrana v Pogodbah EU, ki zagotavljata pravni podlagi za ukrepe EU prek finančne intervencije. S programom za pravosodje se bo v naslednjem večletnem finančnem okviru (2028–2034) še naprej podpirala odprta, demokratična, pluralistična ter enakopravnejša in bolj vključujoča družba.

·Skladnost z veljavnimi predpisi

V zadnjih letih se je s programom za pravosodje podprlo več zakonodajnih pobud in pobud politike ter neposredno prispevalo k uresničevanju več prednostnih nalog Komisije 10 . V nadaljevanju so navedene prednostne naloge, ki so pomembne za program za pravosodje in bodo v prihodnosti še pomembnejše:

1. Zaščita naše demokracije in ohranjanje naših vrednot. Program za pravosodje bo podpiral pravosodno sodelovanje in dostop do pravnega varstva s krepitvijo pravne države in temeljnih pravic kot demokratičnega temelja EU. Z novo, večjo osredotočenostjo programa na digitalizacijo se bo povečala učinkovitost pravosodnih sistemov, saj bo omogočen hitrejši dostop do pravnega varstva. Nova osredotočenost neposredno dopolnjuje prizadevanja za zaščito demokracije in temeljnih pravic ter za povečanje pravne varnosti, zaščite naložb, poštenosti postopka in zaupanja javnosti v demokratične institucije. Program za pravosodje za obdobje 2028–2034 bo podpiral neodvisnost sodstva in povečal zmogljivost za izvrševanje zakonov, vključno z ustreznimi pravili za zaščito demokracije. Omogočil bo čezmejno pravosodno sodelovanje za boj proti čezmejnim digitalnim kaznivim dejanjem ter podpiral izvajanje digitalnih orodij, ki so usklajena s širšimi politikami digitalnega izvrševanja, kot so akt o digitalnih storitvah 11 , akt o umetni inteligenci 12 in evropski akt o dostopnosti 13 . Prispeval bo k uporabi Listine s podpiranjem izobraževanja delavcev v pravni stroki na področju temeljnih pravic. V ta namen se bodo spodbujale sinergije, zlasti s programom AgoraEU 14 .

2. Podpora ljudem ter krepitev naših družb in socialnega modela. Program za pravosodje bo prispeval k spoštovanju temeljnih pravic, na primer s spodbujanjem izobraževanja v pravosodju glede nediskriminacije in uporabe Listine, ter bo s podpiranjem doslednega pravnega varstva v državah članicah vzpostavljal povezave s politikami socialne kohezije. Z zagotavljanjem izvršljivosti prek dostopnejših pravosodnih mehanizmov pa bo podpiral tudi izvajanje evropskega stebra socialnih pravic 15 . Poleg tega imajo digitalizirani pravosodni sistemi, vzpostavljeni ob ustreznem upoštevanju ranljivosti na področju varnosti in potreb vseh prizadetih oseb, potencial za izboljšanje dostopa do pravnega varstva, vključno z zmanjševanjem ovir, zlasti za otroke in druge ranljive skupine, kot so invalidi, Romi in druge marginalizirane skupnosti. V zvezi s tem se bodo spodbujale sinergije s programom Erasmus+ 16 ter nacionalnimi in regionalnimi partnerskimi načrti 17 , zlasti v okviru Evropskega socialnega sklada 18 . Z izboljšanjem dostopnosti, vključno s cenovno dostopnostjo (npr. videokonference, elektronske vloge), lahko digitalno pravosodje zagotovi boljše obveščanje zainteresiranih strani, zadosti potrebam številnih posameznikov in podjetij ter zmanjša neenakosti pri dostopu do pravic in storitev s krepitvijo socialne in medgeneracijske pravičnosti ter bolj učinkovitimi in vključujočimi pravnimi postopki.

3. Skupno doseganje ciljev in priprava naše Unije na prihodnost. Program za pravosodje bo prispeval k bolj povezani in učinkoviti Uniji, vključno z vzpostavitvijo in povezovanjem digitalne infrastrukture med državami članicami. Zaradi večje osredotočenosti na digitalizacijo se bodo zmanjšala upravna bremena za države članice, omogočili prihranki za državljane in podjetja, izboljšalo čezmejno sodelovanje ter podprlo vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb. Hkrati bo navedeni program podprl cilj poenostavitve mehanizmov EU s spodbujanjem večje interoperabilnosti med nacionalnimi pravosodnimi sistemi. V zvezi s tem se bodo spodbujale sinergije z načrti za nacionalna in regionalna partnerstva, da se zagotovi napredek pri digitalizaciji nacionalnih pravosodnih sistemov na nacionalni ravni in ravni EU.

·Skladnost z drugimi politikami Unije

1. Nov načrt za trajnostno blaginjo in konkurenčnost Evrope. Digitalizacija pravosodja prispeva k rasti in konkurenčnosti z ustvarjanjem učinkovitejših pravosodnih sistemov s poenostavljenimi pravnimi postopki ter krajšim časom in nižjimi stroški čezmejnih sodnih postopkov po vsej EU. To je pomembno zlasti za MSP in zagonska podjetja. V zvezi s tem se bodo spodbujale sinergije z načrti za nacionalna in regionalna partnerstva na ključnih področjih, kot so spretnosti, krepitev zmogljivosti in digitalizacija. Ta program bo s spodbujanjem pravne interoperabilnosti in lažjega izvrševanja pravil EU dopolnil tudi načrt za poglobitev enotnega trga (zlasti v storitvenem in digitalnem sektorju ter na področju finančnih storitev). Program za enotni trg in carino za obdobje 2028–2034 bo s financiranjem dejavnosti na področju potrošniške politike in politike vlagateljev, prava gospodarskih družb, pogodbenega prava in preprečevanja pranja denarja dopolnjeval program za pravosodje ter neposredno prispeval k izvajanju politike EU na področju pravosodja in vzpostavljanju Unije kot območja pravice. Program za pravosodje bo s krepitvijo pravne države in pravne varnosti izboljšal naložbeno okolje, okrepil ukrepe, na katerih temelji unija prihrankov in naložb 19 , ter podprl Evropski sklad za konkurenčnost 20 tako, da bo vzpostavil stabilen pravni okvir za poslovno dejavnost. Sinergije bodo vzpostavljene tudi na področju raziskav in inovacij, zlasti glede potrebe po poglobitvi razumevanja uporabe naprednih novih tehnologij, kakršna je umetna inteligenca, v pravosodnem sektorju, zato se bodo sinergije spodbujale z naslednjim okvirnim programom za raziskave in inovacije (Obzorje Evropa) 21 .

2. Nova doba evropske obrambe in varnosti. Program za pravosodje olajšuje čezmejno pravosodno sodelovanje, ki je ključno za varnost in boj proti organiziranemu kriminalu, terorizmu in kibernetskim grožnjam. Podpira izvrševanje evropskega naloga za prijetje ter zagotavlja digitalno infrastrukturo za čezmejni zakonit dostop do elektronskih dokazov in vodenja zadev. Obenem podpira protikorupcijske ukrepe na ravni EU. To dopolnjuje poziv k razmisleku o razširitvi pristojnosti Evropskega javnega tožilstva (EJT) za obravnavanje hudih čezmejnih kaznivih dejanj, zlasti korupcije, ki vplivajo na sredstva Unije in jih države članice ne morejo obravnavati same. Poleg tega politične usmeritve Evropske komisije za obdobje 2024–2029 22 vključujejo prizadevanja za okrepitev zmogljivosti Europola za podporo nacionalnim organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanje kaznivih dejanj ter njegovega sodelovanja z drugimi agencijami in organi EU. Ta ambicija je tesno usklajena z večjo osredotočenostjo na digitalizacijo, ki omogoča hitrejši prenos dokazov, usklajevanje v realnem času in okrepljeno uporabo varne umetne inteligence/podatkovne analitike pri izvrševanju prava v mejah veljavnih pravnih okvirov. Je tudi v skladu z ustanovitvijo Organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA), ki bo pomagal preprečiti, da bi se finančni sistem Unije uporabljal za pranje denarja in financiranje terorizma. Podobno bo reforma Eurojusta pripomogla k učinkovitejšemu usklajevanju čezmejnih preiskav in pregona na ravni EU, tudi s pomočjo novih digitalnih orodij. Z digitalizacijo pravosodja se bodo zagotovili tudi tehnična odpornost, varna infrastruktura za pravne sisteme in okviri za pregon kibernetske kriminalitete, s čimer se bodo dopolnile strategija za unijo pripravljenosti 23 , strategija za kibernetsko obrambo 24 ter ProtectEU – evropska strategija notranje varnosti 25 . Glede na neločljive povezave med varnostjo in pravosodjem na terenu bodo vzpostavljene sinergije s skladi EU, ki zajemajo azil, migracije in vključevanje, upravljanje meja in notranjo varnost, na primer za zagotavljanje ustreznega izobraževanja v pravosodju, tudi v zvezi z novimi pravili, uvedenimi s paktom o migracijah in azilu, ter zagotavljanje učinkovite zaščite žrtev kaznivih dejanj, interoperabilnosti z evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (ECRIS) in medagencijskega sodelovanja na področju pravosodja in notranje varnosti, vključno prek agencij in organov, ki so povezani s pravosodjem, kot sta Eurojust in EJT.

3. Globalna Evropa: izkoriščanje naše moči in partnerstev. Osredotočenost programa na pravno državo, pravosodno sodelovanje in dostop do pravnega varstva bo odražala način, kako se to spodbuja na svetovni ravni, vključno z izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (ZN) 26 . V zvezi s tem se bodo razvile sinergije z Globalno Evropo 27 , saj bo program za pravosodje prispeval k zunanjemu delovanju EU s krepitvijo pravosodnih sistemov v državah pristopnicah v okviru širitvenega procesa.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

·Pravna podlaga

·Načelo neobveznega sodelovanja

Ta uredba temelji na pravni podlagi iz naslova V tretjega dela PDEU, ki se nanaša na območje svobode, varnosti in pravice. Zato za uporabo Uredbe za Dansko in Irsko veljajo določbe iz Protokola št. 21 in Protokola št. 22, priloženih Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU).

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 Danska ne sodeluje pri sprejetju ukrepov Sveta, predlaganih na podlagi naslova V tretjega dela PDEU, ki zato zanjo niso zavezujoči niti se v njej ne uporabljajo.

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 Irska ne sodeluje pri sprejetju ukrepov Sveta, predlaganih na podlagi naslova V tretjega dela PDEU, ki zato zanjo niso zavezujoči niti se v njej ne uporabljajo. Vendar se Irska lahko odloči, da bo sodelovala pri sprejetju in uporabi takega predlaganega ukrepa. Poleg tega lahko Irska kadar koli po sprejetju takega ukrepa sprejme ukrep pod pogojem, da se zaključijo postopki iz člena 4 Protokola št. 21.

·Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Cilji, navedeni v oddelku o razlogih in ciljih, imajo močno nadnacionalno razsežnost in zahtevajo skupne rešitve ter upravljanje, usklajevanje in podporo na ravni EU. Posamezni nacionalni ukrepi bi bili manj učinkoviti in manj vplivni kot usklajena prizadevanja na ravni EU, ki spodbujajo sodelovanje, krepitev zmogljivosti, vzajemno učenje ter izmenjavo virov, strokovnega znanja in dobrih praks.

Brez ukrepanja in financiranja EU bi bilo ogroženo delovanje Unije kot območja pravice, kar bi negativno vplivalo na številne upravičence, zlasti člane sodstva, organizacije civilne družbe, ki delujejo na področju dostopa do pravnega varstva, in pravne mreže na ravni EU. Podpora EU pomaga pri premagovanju nacionalnih ovir in državam članicam omogoča, da ukrepajo glede vprašanj, ki jih same ne bi mogle obravnavati. S tem se zagotavlja, da nobena država članica ni prezrta pri reševanju čezmejnih težav.

Ukrepanje na ravni EU je ključno tudi za obravnavanje prednostnih nalog na ravni EU, ki morda nimajo pomembnega mesta na nacionalnih agendah ali kjer je potrebna ciljno usmerjena podpora. Na nekaterih področjih so lahko nacionalna prizadevanja sama po sebi nezadostna, kratkoročna ali neusklajena s prednostnimi nalogami EU. EU bi morala na primer še naprej podpirati čezmejno izobraževanje na področju prava Unije in izmenjave za pravosodne strokovnjake. To ni le obveznost, ki izhaja iz Pogodbe, temveč je tudi bistvenega pomena za reševanje skupnih nadnacionalnih izzivov, opremljanje pravosodnih delavcev z ustreznimi spretnostmi in krepitev temeljnih vrednot Unije.

EU je v edinstvenem položaju, da ustvari čezmejne priložnosti za pravosodne delavce, da se povežejo, razvijajo in prispevajo k skupni pravni kulturi. Zato bi morala še naprej spodbujati nadnacionalno sodelovanje, ozaveščanje in mreženje. S takimi dejavnostmi se krepi medsebojno zaupanje med nacionalnimi pravosodnimi sistemi in pomaga zbirati primerjalne podatke o njihovi kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti, česar posamezne države članice ne morejo doseči same.

Ukrepanje EU je enako ključno na področjih, na katerih je potrebno tesno usklajevanje z državami članicami za ohranjanje mednarodnih pravosodnih standardov, kot so cilji trajnostnega razvoja ZN, ter za ohranjanje enotnega stališča EU glede ključnih vprašanj, kot so temeljne pravice v digitalnem okolju in varstvo podatkov.

Nazadnje je ukrepanje EU ključno za spodbujanje pravosodnih reform v državah kandidatkah v okviru širitvenega procesa, zlasti na področju pravne države, neodvisnosti sodstva in protikorupcijskih ukrepov. Ta prizadevanja so ključna za zaščito pravosodnih standardov EU, dokončanje enotnega trga ter krepitev kohezije in blaginje EU.

Poleg potrebe po ukrepanju EU na tem področju imajo skladi EU tudi veliko dodano vrednost, saj je EU v najboljšem položaju, da zagotovi usklajeno delovanje pravosodnih sistemov po vsej Uniji. Posredovanje EU ima lastno dodano vrednost za izobraževanje na področju pravosodja, saj bi prenos te odgovornosti na nacionalno raven povzročil več razlik v razumevanju in izvajanju prava Unije v državah članicah. To bo negativno vplivalo na splošno zmogljivost nacionalnih akterjev za izvajanje politik in zakonodaje EU, obravnavanje čezmejnih vprašanj ter razvoj nadnacionalnih večdržavnih projektov. Poleg tega ukrepi EU na področju pravosodnih politik pomagajo krepiti enotni trg in izboljšujejo konkurenčnost. Celovit in usklajen pravosodni okvir, ki zajema vse države članice, zmanjšuje pravne negotovosti in nedoslednosti ter tako olajšuje čezmejno poslovanje in naložbe. Predvidljivo izvrševanje predpisov, dosledno varstvo pravic intelektualne lastnine in učinkoviti mehanizmi za reševanje sporov so ključni za ohranjanje zaupanja vlagateljev ter spodbujanje podjetništva in inovacij. EU z zagotavljanjem jasnih pravnih standardov in njihove enotne uporabe pomaga podjetjem pri učinkovitem poslovanju, zmanjšuje stroške transakcij in povečuje splošno privlačnost enotnega trga. Ta pravna predvidljivost krepi tudi pošteno konkurenco, saj podjetjem zagotavlja enake pogoje ne glede na njihovo državo izvora v EU, s čimer spodbuja gospodarsko stabilnost in trajnostno rast.

·Sorazmernost

Predlog ne presega minimalne zahteve za dosego navedenega cilja na ravni Unije.

·Izbira instrumenta

Novi program za pravosodje za obdobje 2028–2034 temelji predvsem na programu za pravosodje za obdobje 2021–2027. Najprimernejši instrument za operacionalizacijo predlaganega okvira je uredba.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

·Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

V vmesni oceni programa za pravosodje za obdobje 2021–2027 je poudarjeno, da so ukrepi, ki se financirajo iz programa, skladni s politikami in prednostnimi nalogami na ravni EU in nacionalni ravni, usklajeni z drugimi instrumenti financiranja EU ter skladni z mednarodnimi zavezami in cilji, kot so cilji trajnostnega razvoja 28 . Racionalizirana struktura programa za obdobje 2021–2027 omogoča večji učinek in bolj osredotočen pristop na ključnih področjih v primerjavi s prejšnjim programom za obdobje 2014–2020. Natančneje, program za pravosodje za obdobje 2021–2027 uspešno prispeva k podpiranju vzajemnega priznavanja in izvrševanja sodnih odločb v državah članicah ter k izboljšanju čezmejnega sodelovanja z ustvarjanjem dolgoročnega učinka prek nadaljnjega razvoja povezane Unije kot območja pravice, ki temelji na medsebojnem zaupanju in sodelovanju.

Neposredno financiranje upravičencev je prineslo takojšnje in oprijemljive koristi vključenim ciljnim skupinam. Financiranje mrež EU, kot je Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN), zlasti olajšuje trajno sodelovanje, krepitev zmogljivosti in stalno visokokakovostno sodelovanje med delavci v pravni stroki po vsej EU. Poleg tega program s stalnim poudarkom na izobraževanju v pravosodju pomembno prispeva k poenotenju in razvoju pravnega okolja EU. Program za pravosodje ima ključno vlogo pri spodbujanju skupne pravne kulture, saj omogoča izobraževanje na tisoče sodnikov, odvetnikov in sodnega osebja ter podpira izvajanje strategije za evropsko izobraževanje v pravosodju za obdobje 2021–2024 29 . Z olajševanjem izmenjave dobrih praks krepi sodelovanje držav članic in zagotavlja, da pravosodni delavci enotno, skladno in dosledno čezmejno uporabljajo pravo Unije, s čimer se krepi celovitost zakonodaje EU.

Program za obdobje 2021–2027 temelji na napredku, doseženem v prejšnjem programskem obdobju (2014–2020), in nadalje zmanjšuje ovire za dostop do pravosodja ter izboljšuje okvire in zaščite za marginalizirane posameznike 30 . Kljub temu so bila v njegovi vmesni oceni izpostavljena nekatera področja, na katerih so potrebne izboljšave. Prvič, v dokazih, zbranih s posvetovanji z deležniki, je poudarjena potreba po razširitvi dosega programa. Čeprav je program že dosegel veliko število ljudi, je ozaveščenost o njem med nekaterimi vrstami deležnikov še vedno omejena 31 , razlikuje pa se tudi med državami članicami. To kaže, da so komunikacijske dejavnosti v okviru programa sicer učinkovite, vendar morda ne dosegajo vseh sektorjev in držav članic enako 32 . Poleg tega so nekateri deležniki predlagali, da se v ciljne skupine programa vključijo prevzgojni zavodi in zaporniško osebje. Da bi se bolje odrazil učinek programa ter povečali njegova dodana vrednost in prepoznavnost, bi se lahko razmislilo o dodatnih ukrepih, npr. bolj sistematičnem postopku za zbiranje mnenj in izkušenj deležnikov ter načinih za povezovanje obstoječih platform (kot sta EJTN in portal e-pravosodje) z uspešnimi projekti na portalu EU za financiranje in razpise. Poleg tega bi bilo mogoče za nadaljnje povečanje stroškovne učinkovitosti programa dodatno preučiti sodelovanje z obstoječimi mrežami na ravni EU.

Vse te ugotovitve so upoštevane v programu za pravosodje za obdobje 2028–2034, predstavljenem v tem predlogu.

Pri obravnavanju novih izzivov je digitalizacija pravosodja postala pomemben medsektorski cilj programa za pravosodje za obdobje 2021–2027, zlasti po pandemiji COVID-19, ki je pospešila uporabo digitalnih tehnologij. S tem se omogoča lažji dostop do pravnih informacij, posodabljajo se mehanizmi čezmejnega pravosodnega sodelovanja in podpirajo širši cilji digitalne preobrazbe EU, zaradi česar so pravosodni sistemi učinkovitejši in dostopnejši. Z naložbami v digitalizacijo se krepijo tudi temeljne pravice na področju pravosodja, kot je domneva nedolžnosti 33 . Poleg tega se s povečano uporabo digitalnih orodij učinkovito širi doseg programa. Vendar je priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija na področju pravosodja, mogoče še dodatno izkoristiti. Zato bodo splošni in posebni cilji programa za pravosodje za obdobje 2028–2034 bolj osredotočeni na digitalizacijo. S tem se bo zagotovil bolj strateški in dosleden pristop k vsem vprašanjem in izzivom, povezanim z digitalizacijo pravosodja.

·Posvetovanja z deležniki

Cilj prvega odprtega javnega posvetovanja je bil okrepiti dokazno podlago za ocenjevanje obeh programov na področju pravosodja z zbiranjem mnenj ustreznih deležnikov o uspešnosti programov ter njihovi učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti EU. Posvetovanje se je začelo 3. aprila 2024 in je potekalo 12 tednov (zaključilo se je 26. junija 2024).

Na splošno so anketiranci v tem odprtem javnem posvetovanju menili, da so splošni in specifični cilji programov za pravosodje zelo pomembni. Med specifičnimi cilji sta bila kot najpomembnejša ocenjena izobraževanje v pravosodju in dostop do pravnega varstva. Poleg tega je večina anketirancev menila, da so dejavnosti, financirane s programi za pravosodje, pomembne, zlasti tiste, ki so povezane z razvojem in vzdrževanjem informacijske in komunikacijske tehnologije 34 , pri čemer je digitalizacija dojeta kot pomembna razsežnost programa. Anketiranci so menili, da sta oba programa učinkovita pri doseganju svojih ciljev in načrtovanih rezultatov, zlasti glede: (i) izboljšanja dostopa vseh državljanov do storitev organizacij civilne družbe ter svetovalnih in podpornih dejavnosti (62 % anketirancev je ocenilo, da je bilo to doseženo v zelo veliki ali veliki meri); (ii) podpore dejavnostim izobraževanja za deležnike (50 % anketirancev je ocenilo, da je bilo to doseženo v zelo veliki ali veliki meri) in (iii) povečanja čezmejne interoperabilnosti sistemov (50 % anketirancev je ocenilo, da je bilo to doseženo v zelo veliki ali veliki meri). V zvezi s tem so anketiranci kot posebno pomembna in učinkovita izpostavili razvoj sistemov E-CODEX in ECRIS ter usposabljanje za uporabo informacijskih orodij. Glede skladnosti večina anketirancev programa za pravosodje ni mogla primerjati z drugimi programi (le trije od osmih anketirancev so navedli, da so seznanjeni z drugimi podobnimi pobudami EU in/ali nacionalnimi pobudami na področju pravosodja). Dva anketiranca sta menila, da programi za pravosodje v veliki meri dopolnjujejo druge programe ali pobude EU, eden pa, da jih dopolnjujejo v omejenem obsegu. Anketiranci so se strinjali glede dodane vrednosti EU obeh programov, pri čemer so vsi menili, da je EU najprimernejša za financiranje vrste dejavnosti v okviru programa za pravosodje, saj se je z ukrepanjem EU zagotovilo, da so vse države članice spoštovale enake standarde, kar je omogočilo bolj enakopraven dostop do pravnega varstva. Zato je večina anketirancev menila, da države članice v primeru ukinitve programa za pravosodje za obdobje 2021–2027 ne bi mogle doseči podobnih rezultatov na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, tehnično sodelovanje pa bi bilo omejeno na manjše dvostranske projekte med sosednjimi državami članicami, medtem ko nekatere organizacije sploh ne bi mogle zagotoviti financiranja. Povzetek odprtega javnega posvetovanja je na voljo na platformi Evropske komisije Povejte svoje mnenje 35 .

V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni nekateri glavni rezultati, pomembni za področje pravosodja.

–Anketiranci menijo, da je „podpiranje in spodbujanje pravne države“ pomembna (22,51 %) in zelo pomembna (58,71 %) prednostna naloga politike ter področje, na katerem se s financiranjem EU v veliki meri zagotavlja dodana vrednost v primerjavi s financiranjem na nacionalni, lokalni ali regionalni ravni (50,44 %).

–Anketiranci menijo, da je „učinkovita zaščita sredstev EU pred goljufijami, korupcijo in drugimi nezakonitimi dejavnostmi“ pomembna (25,78 %) in zelo pomembna (55,09 %) prednostna naloga politike ter področje, na katerem se s financiranjem EU v veliki meri zagotavlja dodana vrednost v primerjavi s financiranjem na nacionalni, lokalni ali regionalni ravni (54,68 %).

–Anketiranci menijo, da je „vzpostavitev EU kot območja pravice, spodbujanje izobraževanja v pravosodju, pravosodnega sodelovanja in dostopa do pravnega varstva“ pomembna (29,77 %) in zelo pomembna (37,03 %) prednostna naloga politike ter področje, na katerem se s financiranjem EU v veliki meri zagotavlja dodana vrednost v primerjavi s financiranjem na nacionalni, lokalni ali regionalni ravni (47,85 %).

–Anketiranci menijo tudi, da bodo imeli v prihodnosti v veliki meri pozitiven vpliv naslednji ukrepi, ki so pomembni zlasti v okviru programa za pravosodje: „Podpora čezmejnemu vzajemnemu učenju, izmenjavi dobrih praks in sodelovanju, oblikovanju koalicij“ (72,19 %), „Podpora vzpostavljanju in razvoju mrež ter organizacij na ravni EU“ (60,48 %), „Krepitev zmogljivosti in dejavnosti izobraževanja/usposabljanja izvajalcev izobraževanja“ (56,10 %), „Čezmejne možnosti vzajemnega učenja na področju pravosodja“ (49,08 %).

·Zunanje strokovno mnenje

Predlog temelji na zunanjih in notranjih poročilih in ocenah, npr. (vmesnih in naknadnih) ocenah programov, pregledu porabe, poročilih in dokumentih drugih institucij in agencij EU ter mednarodnih organizacij 38 .

·Ocena učinka

– Ukinitev financiranja EU: ta možnost je bila takoj zavrnjena glede na pomembnost težav na področjih politike v tem sklopu, pomen, ki se tem politikam pripisuje v političnih usmeritvah Evropske komisije za obdobje 2024–2029 39 , ter dodano vrednost ukrepov EU, podprtih z ustreznimi vmesnimi ocenami.

– Združitev programa za pravosodje z drugimi programi v tem sklopu: tudi ta možnost je bila zavrnjena v zgodnji fazi, in sicer zaradi pravnih razlogov. Programa za pravosodje ni mogoče združiti z drugimi programi v tem sklopu, saj v njem ne sodeluje vseh 27 držav članic EU (v nasprotju z drugimi obstoječimi programi v sklopu). Pravna podlaga uredbe o vzpostavitvi programa za pravosodje za obdobje 2021–2027 sta člen 81(1) in (2) ter člen 82(1) PDEU. Te določbe so del naslova V PDEU, ki zajema območje svobode, varnosti in pravice. Kot izhaja iz protokolov, priloženih Pogodbama, Danska v skladu s Protokolom št. 22 ne sodeluje pri odločitvah, sprejetih na podlagi naslova V (t. i. nesodelovanje), Irska pa lahko v skladu s Protokolom št. 21 sodeluje pri nekaterih ukrepih, če se tako odloči. Drugi programi, zajeti v oceni učinka, so na voljo vsem državam članicam in so zato nezdružljivi s pravnimi podlagami iz naslova V.

V skladu s smernicami za boljše pravno urejanje je bilo poročilo o oceni učinka predloženo Odboru za regulativni nadzor v pregled kakovosti. Odbor za regulativni nadzor je 13. junija 2025 podal mnenje o oceni učinka. Navedel je vrsto pripomb in priporočil glede: obsega, opredelitve težav in uporabe ocen, intervencijske logike in ciljev, primerjave možnosti ter analize stroškov in koristi, upravljanja, skladnosti ter prihodnjega spremljanja in ocenjevanja. Ocena učinka, priložena temu zakonodajnemu predlogu, je bila pregledana v skladu s pripombami in priporočili navedenega odbora.

·Poenostavitev

Pobuda bo usklajena s sporočilom o poti do večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 40 in njegovim ciljem racionalizirati upravljanje, vodenje in izvajanje programov EU, da se izboljša učinkovitost za prijavitelje, upravičence in institucije EU. Prizadevanja bodo usmerjena v poenostavitev zahtev glede prijave, upravljanja in poročanja ter zagotovitev dodatnih smernic. Združevanje virov, tudi na področjih, kot so spremljanje ter notranje in zunanje komuniciranje, bo omogočilo ekonomijo obsega in povečalo predvidljivost financiranja EU med upravičenci, deležniki in državljani EU.

Hkrati številne ugotovitve kažejo, da so z vse večjo potrebo po digitalizaciji pravosodja izpostavljene znatne naložbene vrzeli tako na ravni EU kot na nacionalni ravni.

Zato je potreben pristop na dveh ravneh (tj. na ravni EU in na ravni držav članic), da se omogoči popolna digitalizacija nacionalnih pravosodnih sistemov ter vzpostavi učinkovita in medsebojno povezana Unija kot območje pravice.

S tem se ne bi vzpostavilo le več povezav z vsemi področji politike, zajetimi v programu za pravosodje, temveč bi se zagotovila tudi tesna usklajenost z ukrepi, ki se izvajajo na nacionalni ravni za digitalizacijo nacionalnih pravosodnih sistemov v okviru načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva.

·Temeljne pravice

Pri izvajanju vseh ukrepov programa si je treba prizadevati za spodbujanje vrednot EU iz člena 2 PEU, enakosti spolov, pravic otrok, vključno z otrokom prijaznim pravosodjem, varstva pravic žrtev ter učinkovite uporabe načela enakopravnosti in nediskriminacije na kateri koli podlagi iz člena 21 Listine v skladu z omejitvami iz člena 51 Listine.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

·Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

·Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Splošni cilj predlaganega programa za pravosodje za obdobje 2028–2034 (člen 3 Uredbe) je prispevati k nadaljnjemu razvoju učinkovite, vključujoče, odporne in digitalizirane Unije kot območja pravice, ki temelji na pravni državi, vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju. Z doseganjem tega cilja bo program okrepil tudi demokracijo in varstvo temeljnih pravic ter prispeval k rasti in konkurenčnosti. Ta splošni cilj bo dosežen s tremi specifičnimi cilji:

(a)olajševanje in podpiranje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah;

(b)spodbujanje in podpiranje izobraževanja v pravosodju;

(c)olajševanje in podpiranje učinkovitega in nediskriminatornega dostopa do pravnega varstva za vse ter učinkovitega pravnega sredstva, vključno z digitalnimi sredstvi.

2025/0255 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa za pravosodje za obdobje 2028–2034 in razveljavitvi Uredbe (EU) 2021/693

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 81(1) in (2) ter člena 82(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 44 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 45 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa, da Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice, člen 67 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pa nadalje določa, da Unija vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic ter različnih pravnih sistemov in tradicij držav članic. Pravica je tesno povezana s temeljnimi vrednotami, na katerih temelji Unija, zlasti s pravno državo, demokracijo in spoštovanjem temeljnih pravic, kot so določene v členu 2 PEU. Te temeljne vrednote pomenijo potrebo po neodvisnem sodstvu, ki deluje v okviru učinkovitih pravosodnih sistemov. Neodvisnost sodstva izhaja iz skupnih ustavnih tradicij vseh držav članic, pravne države in načela učinkovitega pravnega varstva iz člena 19(1) PEU in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina).

(2)Dokončanje območja svobode, varnosti in pravice še vedno ovirajo dejavniki, kot so grožnje pravni državi, različne oblike hudih kaznivih dejanj ter ovire pri dostopu do pravnega varstva in pravosodnega sodelovanja. Zato je bolj kot kdaj koli prej pomembno spodbujati, krepiti in braniti pravosodje, kar ima neposredne posledice za politično, gospodarsko, finančno in družbeno življenje v Uniji in zunaj nje ter je nujno za pripravo na razširjeno Unijo. Cilj te uredbe je na podlagi programa za pravosodje za obdobje 2021–2027, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/693 Evropskega parlamenta in Sveta 46 , vzpostaviti program za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: program), da se podpre nadaljnji razvoj Unije kot območja pravice, ki temelji na pravni državi, temeljnih pravicah, demokraciji, neodvisnosti in nepristranskosti sodstva, vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju, dostopu do pravnega varstva ter čezmejnem pravosodnem sodelovanju v civilnih in kazenskih zadevah. V okviru vseh specifičnih ciljev programa bi bilo treba zagotoviti tudi večjo osredotočenost na digitalizacijo pravosodja.

(3)V tej uredbi so določena okvirna finančna sredstva za program za pravosodje. Za namene te uredbe se tekoče cene izračunajo z uporabo fiksnega deflatorja v višini 2 %.

(4)Nedavne izkušnje v hitro spreminjajočem se gospodarskem, socialnem in geopolitičnem okolju, ki prinaša negotovosti in izzive, kažejo potrebo po prožnejšem večletnem finančnem okviru in programih porabe Unije. V ta namen in v skladu s cilji programa za pravosodje bi bilo treba pri financiranju ustrezno upoštevati spreminjajoče se potrebe politike in prednostne naloge Unije, kot so opredeljene v ustreznih dokumentih, ki jih je objavila Komisija, sklepih Sveta in resolucijah Evropskega parlamenta, hkrati pa zagotoviti zadostno predvidljivost za izvrševanje proračuna.

(5)Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta 47 . Ta določa pravila o oblikovanju in izvrševanju splošnega proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, nefinančnih donacijah, javnem naročanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(6)V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 48 , Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 49 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 50 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 51 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti in goljufij, izterjavo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot so določena v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 52 . V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti potrebne pravice in dostop Komisiji, OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(7)Program naj bi se izvajal v skladu z Uredbo (EU) XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o okviru smotrnosti] 53 , ki določa pravila za spremljanje odhodkov in okvir smotrnosti za proračun, vključno s pravili za zagotavljanje enotne uporabe načela, da se ne škoduje bistveno, iz člena 33(2), točka (d), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 in načela enakosti spolov iz člena 33(2), točka (f), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, pravili za spremljanje in poročanje o smotrnosti programov in dejavnosti Unije, pravili za vzpostavitev portala Unije za financiranje, pravili za ocenjevanje programov ter drugimi horizontalnimi določbami, ki se uporabljajo za vse programe Unije, kot so določbe o informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti.

(8)Ukrepi v okviru programa bi morali podpirati okrepljeno vzajemno priznavanje ter izvrševanje sodb in sodnih odločb v civilnih in kazenskih zadevah, medsebojno zaupanje med državami članicami ter potrebno približevanje zakonodaje, da bi se olajšalo sodelovanje med vsemi zadevnimi organi, vključno z digitalnimi sredstvi. Program bi moral podpirati tudi vzdrževanje in vzpostavitev obstoječih in novih informacijskih orodij ali platform za nove instrumente pravosodnega sodelovanja. Ob uživanju koristi od učinkovitejšega delovanja pravosodja zaradi digitalizacije bi bilo treba zagotoviti varstvo temeljnih pravic v skladu z Listino ter zaščitne ukrepe pred neenakostmi, diskriminacijo in izključenostjo.

(9)Program bi moral z vsemi svojimi dejavnostmi spodbujati pravno državo tudi s podpiranjem prizadevanj za izboljšanje neodvisnosti, kakovosti in učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov, da bi se okrepilo medsebojno zaupanje, ki je bistveno za pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah.

(10)V civilnih zadevah bi moral program podpirati varstvo pravic posameznikov v civilnih in gospodarskih zadevah, vključno z ukrepi proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti, ter spodbujati večje zbliževanje na področju civilnega prava. To bo pomagalo odpraviti ovire za zadovoljivo in učinkovito delovanje sodnih in izvensodnih postopkov v korist vseh strank v sporu. Za podporo učinkovitemu izvrševanju in praktični uporabi prava Unije na tem področju bi bilo treba s programom podpirati tudi delovanje Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene z Odločbo Sveta 2001/470/ES 54 .

(11)V kazenskih zadevah bi moral program pomagati pri izvajanju pravil in postopkov za zagotovitev priznavanja sodb in odločb po vsej Uniji ter podpirati zaščito finančnih interesov Unije. Prispevati bi moral k odpravi ovir za učinkovito medsebojno zaupanje in sodelovanje, vključno s podporo ukrepom, ki zagotavljajo pravilen prenos pravnih aktov Unije o približevanju nacionalnih kazenskih zakonodaj. Program bi moral podpirati tudi ukrepe za lažje sodelovanje v zvezi z oblikami hudih kaznivih dejanj, kot so korupcija, terorizem in okoljska kriminaliteta. Zlasti bi moral okrepiti usklajevanje in sodelovanje med organi kazenskega preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pravosodnimi organi in drugimi pristojnimi organi. Poleg tega bi moral podpirati sodelovanje z organi in agencijami Unije, kot sta Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in EJT, ter ozaveščanje o njihovi vlogi, s čimer bi se omogočil bolj integriran sistem pravosodnega sodelovanja v Uniji.

(12)Program bi moral prispevati k izboljšanju nediskriminatornega dostopa do pravnega varstva za vse in podpirati dejavnosti za zaščito pravic žrtev kaznivih dejanj ter procesnih pravic osumljencev in obtožencev v kazenskih postopkih ter zahtevanih oseb v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje. Dostop do pravnega varstva bi moral vključevati zlasti dostop do sodišč, alternativnih načinov reševanja sporov ter pravno svetovanje, ki ga morajo nosilci javnih funkcij zagotavljati neodvisno in nepristransko. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti boljšemu izvajanju različnih pravnih aktov Unije za zaščito žrtev kaznivih dejanj, pa tudi ukrepom, namenjenim izmenjavi dobrih praks med pristojnimi organi, vključno s pravosodnimi organi, organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in pravosodnimi delavci, ter podpiranju izboljšanja znanja in uporabe instrumentov o kolektivnem pravnem varstvu. Poleg tega bi bilo treba podpreti dejavnosti, ki olajšujejo učinkovit in enak dostop do pravnega varstva za osebe, ki se srečujejo z diskriminacijo ali so v ranljivem položaju (kot so invalidi v skladu s členom 13 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov 55 , otroci, manjšine, LGBTIQ+ osebe ter žrtve nasilja na podlagi spola, nasilja v družini in drugih oblik medosebnega nasilja). Program bi moral podpirati tudi dejavnosti organizacij civilne družbe, ki prispevajo k navedenim ciljem.

(13)Program bi moral podpirati izobraževanje sodnikov in sodnega osebja. Dejavnosti izobraževanja bi morale prispevati k izvajanju strateških prednostnih nalog Unije, vključno na primer z izobraževanjem na področjih civilnega in kazenskega prava, učinkovite uporabe Listine, vzajemnega priznavanja ter postopkovnih jamstev (vključno z zaščitnimi ukrepi proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti). Dejavnosti izobraževanja v okviru programa bi morale biti močno osredotočene na digitalizacijo pravosodja ter zagotavljati podporno okolje za sodnike in sodno osebje, vključno s povečanjem digitalnih spretnosti, znanja in ozaveščenosti. Izobraževanje bi moralo tudi podpirati digitalizacijo čezmejnih sodnih postopkov. Podpora izobraževanju bi morala potekati v sinergiji z ukrepi na nacionalni ravni, s čimer bi se povečal učinek programa.

(14)Program bi moral podpirati letni delovni program Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN), ki je ključni akter na področju izobraževanja v pravosodju in ima pomembno vlogo pri podpiranju in izvajanju ciljev evropske politike izobraževanja v pravosodju. EJTN je edina mreža na ravni Unije, ki združuje organe držav članic za izobraževanje v pravosodju. Zato je v edinstvenem položaju, da organizira izmenjave in izobraževanja za sodstvo med državami članicami ter usklajuje delo nacionalnih organov za izobraževanje v pravosodju, s čimer spodbuja sinergije med izobraževanjem, ki ga podpira Unija, in izobraževanjem, ki se financira na nacionalni ravni, ter strukturirano komunikacijo med Unijo in nacionalnimi izvajalci izobraževanja. Poleg tega lahko EJTN kot opazovalce vključi tudi organe za izobraževanje v pravosodju iz držav kandidatk in potencialnih kandidatk.

(15)Varstvo otrokovih pravic je temeljni cilj Unije, kot je določeno v členu 3(3) PEU in členu 24 Listine. Otrokove koristi morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki glavno vodilo. To je bistveno tudi za legitimnost in učinkovitost pravosodnih sistemov. Otroci, udeleženi v sodnih postopkih kot priče, žrtve, osumljenci, obdolženci ali obsojenci ali druge stranke, se pogosto srečujejo z velikimi ovirami, ki zmanjšujejo njihovo zmožnost učinkovitega sodelovanja in uveljavljanja ustreznih zaščitnih ukrepov. Krepitev zmogljivosti nacionalnih pravosodnih sistemov in delavcev za obravnavo posebnih potreb otrok je zato nujna, da se zagotovi učinkovito uveljavljanje njihovih pravic.

(16)Program bi moral prispevati k digitalizaciji pravosodja, vključno z razvojem, uvajanjem in vzdrževanjem orodij na ravni Unije. S tem bi se lahko izkoristila orodja, ki omogočajo lažjo digitalno komunikacijo med sodišči in strankami, kot je evropska točka elektronskega dostopa, in lažji dostop do sodnih podatkov, kot je evropski identifikator sodne prakse, ali povečujejo učinkovitost in varnost digitaliziranih sodnih postopkov, kot so storitve zaupanja v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014 in evropske denarnice za digitalno identiteto. Za uspešen notranji trg je potrebna dobro delujoča Unija kot območje pravice z učinkovitimi in odpornimi nacionalnimi pravosodnimi sistemi ter je pogoj za gospodarsko rast, stabilne finančne trge in konkurenčnost. Digitalizacija povečuje učinkovitost čezmejnih sodnih postopkov v civilnih in kazenskih zadevah ter dostop do pravnega varstva v Uniji, kar spodbuja naložbe. Digitalizacija pravosodja omogoča in olajšuje tudi učinkovito in uspešno sodelovanje z drugimi pristojnimi organi pri izvajanju in izvrševanju ključnih delov digitalnih pravil EU, kot je na primer akt o digitalnih storitvah. Digitalizacija pravosodnih sistemov prispeva tudi k zmanjšanju stroškov za javne proračune in končne uporabnike, hkrati pa ohranja učinkovite storitve za državljane in podjetja. Pravosodnim delavcem omogoča, da se osredotočijo na ključne naloge ter izboljšajo kakovost in učinkovitost postopkov. Digitalna orodja tudi razširjajo dostop do pravnega varstva, saj omogočajo komunikacijo na daljavo in enostaven dostop do sodnih spisov, s čimer se povečuje preglednost. Poleg tega digitalizacija krepi odpornost nacionalnih pravosodnih sistemov v času kriz (kot so pandemije) ter zagotavlja, da lahko še naprej učinkovito delujejo v korist državljanov in podjetij. To krepi zaupanje v zmožnost pravosodnega sistema, da deluje zanesljivo v nepričakovanih okoliščinah.

(17)Unija mora zaščititi svoje varnostne interese pred dobavitelji, ki bi lahko predstavljali trajno varnostno tveganje zaradi morebitnega vmešavanja tretjih držav kot tudi njihove varnosti, zlasti kibernetske varnosti. Zato je treba zmanjšati tveganje trajne odvisnosti od zelo tveganih dobaviteljev na notranjem trgu, vključno v dobavni verigi IKT, saj bi lahko imeli potencialno resne negativne učinke na varnost uporabnikov in podjetij po vsej Uniji ter na kritično infrastrukturo Unije v smislu celovitosti podatkov in storitev ter njihove razpoložljivosti. Ta omejitev bi morala temeljiti na sorazmerni oceni tveganja in povezanih ukrepih za ublažitev, kot so opredeljeni v politikah in zakonodaji Unije.

(18)Komisija bi morala zagotoviti splošno skladnost, dopolnjevanje in sinergijo z delom organov, uradov in agencij Unije, zlasti z Eurojustom, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) in Evropskim javnim tožilstvom (EJT), ter bi morala upoštevati delo drugih nacionalnih in mednarodnih akterjev na področjih, ki jih program zadeva.

(19)Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije je treba zagotoviti, da imajo vsi ukrepi, ki se izvajajo na podlagi Programa, dodano vrednost Unije, ter da dopolnjujejo ukrepe držav članic in so usklajeni z drugimi ukrepi Unije. Prizadevati si je treba za skladnost, dopolnjevanje in sinergije, zlasti s programi financiranja, ki podpirajo med seboj tesno povezana področja politike, kot so načrti za nacionalno in regionalno partnerstvo (vzpostavljeni z Uredbo XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o NRP] 56 ), program AgoraEU (vzpostavljen z Uredbo XXX Evropskega parlamenta in Sveta [AgoraEU] 57 ) in zunanji ukrepi, ki se podpirajo z instrumentom Globalna Evropa (vzpostavljenim z Uredbo XXX Evropskega parlamenta in Sveta 58 ).

(20)Program nadomešča program, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/693 za programsko obdobje 2021–2027, ki bi ga bilo zato treba razveljaviti.

(21)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(22)V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, je Irska [z dopisom z dne …] podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe,

ali

v skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja program za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: program) ter določa cilje programa, njegov proračun za obdobje 2028–2034, oblike financiranja Unije ter pravila za zagotavljanje takšnega financiranja.

Člen 2

Opredelitev

Za namene te uredbe izraz „sodniki in sodno osebje“ pomeni sodnike, tožilce, sodno osebje in osebje tožilstva kot tudi vse druge pravosodne delavce, ki so povezani s pravosodnim sistemom ali kako drugače sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti, ne glede na njihovo opredelitev v nacionalnem pravu, pravni status ali interno organizacijo, kot so odvetniki, notarji, sodni izvršitelji ali uradniki za izvrševanje, stečajni upravitelji, mediatorji, sodni tolmači in prevajalci, sodni izvedenci, zaporniško osebje in svetovalci za pogojni odpust.

Člen 3

Cilji programa

1.Splošni cilj programa je prispevati k nadaljnjemu razvoju učinkovite, vključujoče, odporne in digitalizirane Unije kot območja pravice, ki temelji na pravni državi, vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju, s čimer se krepita tudi demokracija in varstvo temeljnih pravic, ter prispevati k rasti in konkurenčnosti Unije kakor tudi k digitalizaciji pravosodja na ravni Unije.

2.Specifični cilji programa so:

(a)olajševanje in podpiranje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah ter spodbujanje pravne države, zlasti neodvisnosti, kakovosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov, vključno z izboljšanjem učinkovitega čezmejnega priznavanja in izvrševanja sodnih odločb;

(b)spodbujanje in podpiranje izobraževanja sodnikov in sodnega osebja z namenom: spodbujanja pravne države, temeljnih pravic in demokracije, spodbujanja skupne pravne in pravosodne kulture, zagotavljanja doslednega in učinkovitega izvajanja ustreznih pravnih instrumentov Unije ter zagotavljanja podpornega okolja za digitalizacijo pravosodnega sodelovanja in pravosodnih sistemov;

(c)olajševanje in podpiranje učinkovitega in nediskriminatornega dostopa do pravnega varstva za vse ter učinkovitih pravnih sredstev, vključno z digitalnimi sredstvi, s spodbujanjem učinkovitih civilnih in kazenskih postopkov ter s spodbujanjem in podpiranjem pravic vseh žrtev kaznivih dejanj ter procesnih pravic osumljencev in obtožencev v kazenskih postopkih ter zahtevanih oseb v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje.

Člen 4

Proračun

1.Okvirna finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2034 se določijo v višini 798 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.Odobritve se lahko knjižijo v proračun Unije po letu 2034, da se pokrijejo potrebni odhodki in omogoči upravljanje ukrepov, ki niso zaključeni do konca programa.

3.Finančna sredstva iz odstavka 1 tega člena in zneski dodatnih sredstev iz člena 5 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, korporativni informacijskotehnološki sistemi in platforme ter dejavnosti informiranja in komuniciranja, vključno s korporativnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, ter za vso drugo tehnično in upravno pomoč ali odhodke, povezane z zaposlenimi, ki jih ima Komisija pri upravljanju programa.

Člen 5

Dodatna sredstva

1.Države članice, institucije, organi in agencije Unije, tretje države, mednarodne organizacije, mednarodne finančne institucije ali druge tretje strani lahko zagotovijo dodatne finančne ali nefinančne prispevke za program. Dodatni finančni prispevki so zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(2), točka (a), (d) ali (e), ali člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

2.Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo dajo na voljo za program. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno ali posredno v skladu s členom 62(1), točka (a) ali (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Dodajo se znesku iz člena 4(1) te uredbe. Uporabijo se v korist zadevne države članice. Kadar Komisija za dodatne zneske, ki so tako dani na voljo za program, ne sklene pravne obveznosti v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, se lahko ustrezni zneski, za katere niso sklenjene obveznosti, na zahtevo zadevne države članice prerazporedijo nazaj v enega ali več zadevnih izvornih programov ali njihovih naslednikov.

Člen 6

Alternativno, kombinirano in kumulativno financiranje

1.Program se izvaja v sinergiji z drugimi programi Unije. Ukrep, ki je prejel prispevek Unije iz drugega programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru tega programa. Za ustrezni prispevek se uporabljajo pravila zadevnega programa Unije, lahko pa se za vse prispevke uporablja enoten sklop pravil in se sklene ena sama pravna obveznost. Če prispevek Unije temelji na upravičenih stroških, kumulativna podpora iz proračuna Unije ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa in se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2.Postopki dodeljevanja v okviru programa se lahko izvedejo skupaj v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja z državami članicami, institucijami, organi in agencijami Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami, mednarodnimi finančnimi institucijami ali drugimi tretjimi stranmi (v nadaljnjem besedilu: partnerji v skupnem postopku dodeljevanja), če je zagotovljena zaščita finančnih interesov Unije. Za take postopke se uporablja enoten sklop pravil in se sklene ena sama pravna obveznost. V ta namen lahko partnerji v skupnem postopku dodeljevanja dajo sredstva na voljo programu v skladu s členom 5 te uredbe ali pa se lahko pooblastijo za izvajanje postopka dodeljevanja, po potrebi v skladu s členom 62(1), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Za namene člena 153(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 lahko v skupnih postopkih dodeljevanja komisijo za ocenjevanje delno sestavljajo člani, ki so predstavniki partnerjev v navedenem postopku.

Člen 7

Tretje države, pridružene programu

1.V programu lahko kot polno ali delno pridružene sodelujejo naslednje tretje države, in sicer v skladu s cilji iz člena 3 ter ustreznimi mednarodnimi sporazumi ali v okviru teh sporazumov sprejetimi sklepi, ki se uporabljajo za:

(a)članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, ter evropske mikrodržave;

(b)države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke;

(c)države evropske sosedske politike;

(d)druge tretje države.

2.Pridružitveni sporazumi za sodelovanje v programih:

(a)zagotavljajo pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programu;

(b)določajo pogoje za sodelovanje v programu, vključno z izračunom finančnih prispevkov, sestavljenih iz operativnega prispevka in pristojbine za sodelovanje, za program in njegove splošne upravne stroške;

(c)na tretjo državo ne prenašajo nobenega pooblastila za odločanje v programu;

(d)jamčijo pravice Unije, da zagotavlja dobro finančno poslovodenje in ščiti svoje finančne interese;

(e)po potrebi zagotavljajo zaščito interesov Unije v zvezi z varnostjo in javnim redom.

Za namene prvega odstavka, točka (d), tretja država podeli potrebne pravice in dostop, ki se zahtevajo na podlagi uredb (EU, Euratom) 2024/2509 in (EU, Euratom) št. 883/2013, ter zagotovi, da so sklepi o izvršbi, ki nalagajo denarno obveznost na podlagi člena 299 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter sodbe in sklepi Sodišča Evropske unije izvršilni naslov.

Člen 8

Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.Program se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 v okviru neposrednega upravljanja ali v okviru posrednega upravljanja s subjekti iz člena 62(1), točka (c), navedene uredbe.

2.Financiranje Unije se lahko zagotovi v kateri koli obliki v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509, zlasti kot nepovratna sredstva, javna naročila in nefinančne donacije.

3.Kadar se financiranje Unije zagotovi v obliki nepovratnih sredstev, se financiranje zagotovi kot financiranje, ki ni povezano s stroški, ali po potrebi z uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509. Financiranje se lahko zagotovi v obliki povračila dejanskih upravičenih stroškov le, kadar ciljev ukrepa ni mogoče doseči drugače.

4.Za namene člena 153(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 lahko komisijo za ocenjevanje delno ali v celoti sestavljajo neodvisni zunanji strokovnjaki.

Člen 9

Upravičenost

1.Merila za upravičenost se določijo za podporo doseganju ciljev iz člena 3 te Uredbe določijo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 in se uporabljajo za vse postopke dodeljevanja v okviru programa.

2.V postopkih dodeljevanja v okviru neposrednega in posrednega upravljanja je lahko do financiranja Unije upravičen eden ali več naslednjih pravnih subjektov:

(a)subjekti s sedežem v državah članicah;

(b)subjekti s sedežem v pridruženi tretji državi;

(c)mednarodne organizacije;

(d)drugi subjekti s sedežem v nepridruženih tretjih državah, kadar je financiranje takih subjektov bistveno za izvajanje ukrepa in prispeva k ciljem iz člena 3.

3.Dodatno k členu 168(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 lahko pridružene tretje države iz člena 7(1) te uredbe po potrebi sodelujejo v katerem koli mehanizmu javnega naročanja iz člena 168(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 in imajo od njega koristi. Pravila, ki se uporabljajo za države članice, se smiselno uporabljajo za sodelujoče pridružene tretje države.

4.Postopki dodeljevanja, ki vplivajo na varnost ali javni red, zlasti v zvezi s strateškimi sredstvi in interesi Unije ali njenih držav članic, se omejijo v skladu s členom 136 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. V skladu s členom 136 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 se za dobavitelje z visokim tveganjem skladno s pravom Unije iz varnostnih razlogov uporabljajo omejitve upravičenosti.

5.V programu dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, razpisih za zbiranje predlogov in pozivih k oddaji ponudb se lahko podrobneje opredelijo merila za upravičenost iz te uredbe ali določijo dodatna merila za upravičenost za specifične ukrepe.

6.Evropski mreži institucij za izobraževanje v pravosodju se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo nepovratna sredstva za poslovanje za kritje odhodkov, povezanih z njenim stalnim delovnim programom.

Člen 10

Program dela

Program se izvaja s programi dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

Člen 11

Razveljavitev

Uredba (EU) 2021/693 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2028.

Člen 12

Prehodne določbe

1.Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih v skladu z Uredbo (EU) 2021/693, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (EU) 2021/693.

Člen 13

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2028.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

1.3.4Kazalniki smotrnosti

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov (ni relevantno)

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov (ni relevantno)

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

4.2Podatki

4.3Digitalne rešitve

4.4Ocena interoperabilnosti

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

1.    OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1    Naslov predloga/pobude

1.2    Zadevna področja

1.3    Cilji

1.3.1    Splošni cilji

1.3.2    Specifični cilji

1.3.3    Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.3.4    Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.4    Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

 Nov ukrep

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 60

 Podaljšanje obstoječega ukrepa

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5    Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1    Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2    Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3    Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4    Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5    Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6    Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

    od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2034,

    finančne posledice med letoma 2028 in 2034 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2028 in 2034 za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno:

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7    Načrtovani načini izvrševanja proračuna 61

 Neposredno upravljanje – Komisija:

 z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

    prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

 tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

 mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (npr. Svet Evrope, OECD, Unesco …)

 Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

 organom iz členov 70 in 71 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509

 subjektom javnega prava (npr. subjekti, ocenjeni na podlagi stebrov)

 subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva (npr. subjekti, ocenjeni na podlagi stebrov)

 subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva (npr. subjekti, ocenjeni na podlagi stebrov)

 organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

 subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

2.    UKREPI UPRAVLJANJA

2.1    Pravila o spremljanju in poročanju

2.2    Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1    Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2    Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3    Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.    OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2    Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1    Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

 Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1    Odobritve iz izglasovanega proračuna v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Obvezna tabela

====================================================================================================

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2    Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

Kazalniki realizacij in rezultatov za spremljanje napredka in dosežkov tega programa ustrezajo skupnim kazalnikom iz Uredbe (EU) XXX* Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o okviru smotrnosti].

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3    Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

===================================================================

3.2.3.2    Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov (ni relevantno)

3.2.3.3    Odobritve skupaj

===================================================================

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4    Ocenjene potrebe po človeških virih

    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1    Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

===================================================================

3.2.4.2    Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov (ni relevantno)

3.2.4.3    Potrebe po človeških virih skupaj

===================================================================

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

Metoda izračuna, opis nalog in utemeljena zahteva

Med osebje GD za pravosodje, ki dela v okviru programa za pravosodje za obdobje 2021–2027, spada operativno osebje, ki je za upravljanje programa zaposleno s polnim delovnim časom in sodeluje v vseh fazah programskega cikla (delovni program, razpisi za zbiranje predlogov, ocenjevanje, sklepanje pogodb in izvajanje) ter opravlja naloge, povezane z začetkom postopka in preverjanjem, osebje iz oddelkov za politiko (ki zagotavlja strokovno znanje na zadevnem področju) ter osebje, ki skrbi za splošno usklajevanje in horizontalne naloge.

Ocena operativnega osebja, ki dela v okviru programa, temelji na porazdelitvi, ki ustreza deležu proračuna za pravosodje glede na celotni proračun programa, ki ga upravlja GD, kar vključuje tudi program Državljani, enakost, pravice in vrednote ter potrošniški sklop programa Enotni trg.

Ocena osebja iz oddelkov za politiko temelji na velikem številu politik in zakonodajnih aktov, podprtih z izvajanjem programa za pravosodje, in torej na sodelovanju navedenih oddelkov v ključnih fazah postopka, kot so priprava razpisov za zbiranje predlogov, izbira projektov in izvajanje.

Operativno, politično in usklajevalno osebje skupaj obsega 60 EPDČ, vključno s 5 PU, ki se financirajo zunaj razdelka 4 (nekdanje proračunske vrstice BA), kar se šteje za potrebno za učinkovito obvladovanje razširjenega in delovno intenzivnejšega portfelja, vključno zlasti s pobudami, kot so digitalizacija pravosodja, povečano število finančnih operacij za izvajanje programa in so v skladu s tematskim obsegom programa, kot je opredeljen v političnih usmeritvah.

Ob upoštevanju trenutnega števila zaposlenih kot izhodišča in 2,7-kratnega povečanja sredstev za program za pravosodje v naslednjem večletnem finančnem okviru so zahtevani EPDČ nujni, da lahko GD za pravosodje izvede ukrepe, potrebne za dosego političnih ciljev druge Komisije predsednice von der Leyen, pri čemer bo program za pravosodje za obdobje 2028–2034 ključen za uspešno uresničevanje ambicij Komisije.

V sedanjih ekipah ni več manevrskega prostora za nadaljnje prerazporejanje osebja med funkcijami, ne da bi pri tem ogrozili verodostojnost Komisije pri izpolnjevanju nalog na področjih, ki so v pristojnosti GD za pravosodje.

3.2.5    Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

3.2.6    Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Pobuda je skladna s predlogom večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034.

3.2.7    Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

 
3.3    Ocenjene posledice za prihodke

    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

    za lastna sredstva

    za druge prihodke

    Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

4.Digitalne razsežnosti

4.1    Zahteve digitalnega pomena

4.2    Podatki

4.3    Digitalne rešitve

4.4    Ocena interoperabilnosti

4.5    Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

(1)

   Te vključujejo evropsko strategijo za izobraževanje v pravosodju , strategijo EU o pravicah žrtev ,  evropsko strategijo za e-pravosodje , ki jo je pripravil Svet, strategijo EU o otrokovih pravicah  in prihodnjo strategijo Komisije za digitalizacijo pravosodja, katere cilj je spodbujati digitalno preobrazbo v pravosodnih sistemih. Poleg tega je Evropska komisija, da bi še naprej ohranila pravno državo, ustanovila mehanizem pravne države , ki vključuje letno poročilo o stanju pravne države, v katerem se oceni razvoj na področju neodvisnosti sodstva, protikorupcijskih okvirov in dostopa do pravnega varstva v državah članicah. S protikorupcijskim svežnjem Komisije , sprejetim leta 2023, so bili uvedeni celoviti ukrepi za boj proti korupciji, povečanje preglednosti in zaščito integritete sodstva po vsej Uniji. EU je sprejela tudi  strategijo notranje varnosti in agendo za boj proti terorizmu .

(2)

   V informacijah, pridobljenih iz pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2024 in podatkov, zbranih z nedavnimi raziskavami Eurobarometer , je bil na primer izpostavljen napredek pri prizadevanjih držav članic za vzpostavitev učinkovitih nacionalnih pravosodnih sistemov, vendar pa te informacije kažejo tudi, da so še vedno potrebne izboljšave. Možne izboljšave vključujejo: (i) potrebo po zmanjšanju bremena sodnih taks; (ii) razpoložljivost pravne pomoči; (iii) spodbujanje prostovoljne uporabe metod alternativnega reševanja sporov (ARS); (iv) podporo sodelovanju invalidov kot strokovnjakov v pravosodnem sistemu in (v) olajševanje dostopa do pravnega varstva z elektronskimi sredstvi, ker je uvajanje digitalizacije v nacionalnih pravosodnih sistemih v državah članicah EU še vedno neenako. Poleg tega se število čezmejnih kaznivih dejanj od leta 2020 še naprej povečuje, kar kaže, da bo čezmejno pravosodno sodelovanje postalo še pomembnejše.

(3)

   Politične usmeritve Evropske komisije za obdobje 2024–2029.

(4)

   Posebna raziskava Eurobarometer št. 487b in posebna raziskava Eurobarometer št. 552: nekaj več kot šest desetin anketirancev (62 %, 3 odstotne točke manj kot leta 2021) navaja, da so seznanjeni z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, pri čemer je četrtina vseh anketirancev (25 %) že slišala za Listino in ve, kaj je, skoraj štiri desetine (37 %) vseh anketirancev pa so že slišale zanjo, vendar ne vedo, kaj je.

(5)

   435ae4e8-f5f4-432b-a391-b05468474a1e_en (europa.eu).

(6)

    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Varstvo temeljnih pravic v digitalni dobi – Letno poročilo o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2021 .

(7)

   Stakeholder_contribution_on_rule_of_law_-_oecd.pdf (europa.eu); 9789264303416-2-en.pdf (oecd-ilibrary.org) .

(8)

   Kot je poudarjeno v letnih poročilih o evropskem izobraževanju v pravosodju, ki jih je objavil Generalni direktorat Komisije za pravosodje in potrošnike, se je od začetka izvajanja dveh zaporednih evropskih strategij za izobraževanje v pravosodju ( Sporočilo Komisije iz leta 2020 Zagotavljanje pravnega varstva v EU – evropska strategija za usposabljanje na področju pravosodja za obdobje 2021–2024 in sporočilo iz leta 2011 Vzpostavljanje zaupanja v pravosodni sistem celotne EU – nova razsežnost evropskega izobraževanja v pravosodju ) navedenega izobraževanja na področju prava Unije udeležilo več kot dva milijona pravosodnih delavcev v EU.

(9)

   Sporočilo Evropske komisije Zagotavljanje pravnega varstva v EU – evropska strategija za usposabljanje na področju pravosodja za obdobje 2021–2024. Na voljo na naslovu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0713 .

(10)

    Politične usmeritve Evropske komisije za obdobje 2024–2029 .

(11)    Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj ).

(12)    Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci) (UL L, 2024/1689, 12.7.2024, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1689/oj ).

(13)    Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2019/882/oj ).

(14)    Predlog uredbe (EU) XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „AgoraEU“ za obdobje 2028–2034 ter razveljavitvi uredb (EU) 2021/692 in (EU) 2021/818, COM(2025) 550 final.

(15)    https://employment-social-affairs.ec.europa.eu/policies-and-activities/european-pillar-social-rights-building-fairer-and-more-inclusive-european-union_en.

(16)    Predlog uredbe (EU) XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Erasmus+ za obdobje 2028–2034 ter razveljavitvi uredb (EU) 2021/817 in (EU) 2021/888, (COM(2025) 549 final).

(17)

   Predlog uredbe (EU) XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost za obdobje 2028–2034 ter spremembi Uredbe (EU) 2023/955 in Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 (COM(2025) 565 final).

(18)    Predlog uredbe (EU) XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada kot dela nacionalnega in regionalnega načrta partnerstva iz Uredbe (EU) […] [nacionalni načrt za obnovo] o določitvi pogojev za izvajanje podpore Unije za kakovostno zaposlovanje, spretnosti in socialno vključenost za obdobje od 2028 do 2034 (COM(2025) 558 final.

(19)    https://finance.ec.europa.eu/regulation-and-supervision/savings-and-investments-union_en.

(20)    Predlog uredbe (EU) XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sklada za konkurenčnost (ESK), vključno s posebnim programom za dejavnosti raziskav in inovacij na področju obrambe, razveljavitvi uredb (EU) 2021/522, (EU) 2021/694, (EU) 2021/697, (EU) 2021/783 ter spremembi uredb (EU) 2021/696, (EU) 2023/588 in (EU) [EDIP] (COM(2025) 555 final).

(21)    Predlog uredbe (EU) XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za obdobje 2028–2034, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2021/695 (COM(2025) 543 final).

(22)

   Politične usmeritve Evropske komisije za obdobje 2024–2029.

(23)    https://commission.europa.eu/topics/preparedness_en.

(24)    https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/cybersecurity-strategy.

(25)     https://home-affairs.ec.europa.eu/news/commission-presents-protecteu-internal-security-strategy-2025-04-01_en . 

(26)    https://sdgs.un.org/goals.

(27)    Predlog uredbe (EU) XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta Globalna Evropa (COM(2025) 551 final).

(28)

   Vmesna ocena programa za pravosodje za obdobje 2021–2027 (COM(2025) 267 in SWD(2025) 134).

(29)

   Leta 2022 se je na primer 24 208 pravosodnih delavcev udeležilo izobraževanja, podprtega s programom za pravosodje (približno 35,3 % vseh, ki so se tistega leta udeležili izobraževanja na področju prava Unije, ki ga je (so)financirala EU). Glej izjavo o smotrnosti programa za pravosodje .

(30)

   Vmesna ocena programa za pravosodje za obdobje 2021–2027 (COM(2025) 267 in SWD(2025) 134).

(31)

   Visokošolske ustanove in javni organi so poročali o večji ozaveščenosti o programu v primerjavi z organizacijami civilne družbe.

(32)

   Vmesna ocena programa za pravosodje za obdobje 2021–2027 (COM(2025) 267 in SWD(2025) 134).

(33)

   Prav tam.

(34)

   62 % anketirancev je to ocenilo kot zelo pomembno.

(35)

    Program za pravosodje – končna ocena programa za obdobje 2014–2020 in vmesna ocena programa za obdobje 2021–2027 .

(36)    https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/14523-EUs-next-long-term-budget-MFF-EU-funding-for-cross-border-education-training-and-solidarity-young-people-media-culture-and-creative-sectors-values-and-civil-society_sl.

(37)

   Največ odgovorov po državah prebivališča je prišlo iz Nemčije, sledili pa sta ji Francija in Italija.

(38)    Med drugim na primer: Stakeholder_contribution_on_rule_of_law_-_oecd.pdf (europa.eu) ; https://eige.europa.eu/gender-statistics/dgs/indicator/wmidm_jud_natcrt__wmid_natcrt_supcrt/datatable ; http://www.coe.int/t/dghl/cooperation/cepej/evaluation/default_ en.asp .

(39)

   Politične usmeritve Evropske komisije za obdobje 2024–2029.

(40)

    https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:52025DC0046 .

(41)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj ).

(42)    UL L 23, 27.1.2010, str. 37, ELI: http://data.europa.eu/eli/convention/2010/48(1)/oj . Ker je Unija postala pogodbenica Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, so njene določbe postale sestavni del pravnega reda Unije in so zavezujoče za institucije Unije in njene države članice, vključno s členom 13 o dostopu do pravnega varstva. Ta člen določa, da morajo države pogodbenice invalidom zagotoviti enako učinkovit dostop do pravnega varstva kot drugim osebam (vključno z zagotavljanjem postopkovnih in starosti primernih prilagoditev) v vseh pravnih postopkih, tudi v preiskovalnih in drugih predhodnih fazah. Določa tudi, da države pogodbenice spodbujajo ustrezno izobraževanje vseh, ki delajo na področju pravosodja, vključno s policijskim in zaporniškim osebjem.

(43)    Predlog uredbe (EU) XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna ter drugih horizontalnih pravil za programe in dejavnosti Unije (COM(2025) 545 final).

(44)    UL C, […], […], ELI: […].

(45)    UL C, […], […], ELI: […].

(46)

   Uredba (EU) 2021/693 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Pravosodje in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1382/2013 (UL L 156, 5.5.2021, str. 21, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2021/693/oj ).

(47)    Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

(48)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2013/883/oj ).

(49)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/1995/2988/oj ).

(50)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/1996/2185/oj ).

(51)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1939/oj).

(52)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2017/1371/oj ).

(53)    Predlog uredbe (EU) XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna ter drugih horizontalnih pravil za programe in dejavnosti Unije (UL L …, …, ELI: …).

(54)

   Odločba Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o vzpostavitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 174, 27.6.2001, str. 25, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2001/470/oj ).

(55)

   UL L 23, 27.1.2010, str. 37, ELI: http://data.europa.eu/eli/convention/2010/48(1)/oj .

(56)    Predlog uredbe (EU) XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost za obdobje 2028–2034 ter spremembi Uredbe (EU) 2023/955 in Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, (COM(2025) 565 final).

(57)    Predlog uredbe (EU) XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „AgoraEU“ za obdobje 2028–2034 ter razveljavitvi uredb (EU) 2021/692 in (EU) 2021/818 (COM(2025) 550 final).

(58)    Predlog uredbe (EU) XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta Globalna Evropa (COM(2025) 551 final).

(59)    Predlog uredbe (EU) XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna ter drugih horizontalnih pravil za programe in dejavnosti Unije (COM(2025) 545 final).

(60)    Iz člena 58(2), točka (a) ali (b), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

(61)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(62)    Potrebne odobritve je treba določiti na podlagi povprečnih letnih stroškov, ki so na voljo na ustrezni spletni strani BUDGpedie.

(63)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(64)    Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 Specifični cilji.

(65)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj ).

(66)    Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (prenovitev) (UL L 172, 26.6.2019, str. 56, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2019/1024/oj ).

(67)    https://data.europa.eu/sl/ELDS.

(68)    Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci) (UL L, 2024/1689, 12.7.2024, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1689/oj ).

(69)    Uredba (EU, Euratom) 2023/2841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o določitvi ukrepov za visoko skupno raven kibernetske varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije (UL L, 2023/2841, 18.12.2023, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2841/oj ).

(70)    https://single-market-economy.ec.europa.eu/single-market/single-digital-gateway_en.

(71)    Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2012/1024/oj ).

(72)    Uredba (EU) 2023/2844 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L, 2023/2844, 27.12.2023, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2844/oj ).