EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 26.11.2024

COM(2024) 721 final

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

o potrditvi nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Malte

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

o potrditvi nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Malte

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 121 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/1263 in zlasti člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

SPLOŠNE UGOTOVITVE

(1)30. aprila 2024 je začel veljati prenovljeni okvir ekonomskega upravljanja EU. Osrednji elementi prenovljenega okvira so Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru 1 skupaj s spremenjeno Uredbo (ES) št. 1467/97 o izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem 2  in spremenjeno Direktivo Sveta 2011/85/EU o proračunskih okvirih držav članic 3  . Cilj okvira je zagotoviti vzdržnost javnega dolga ter trajnostno in vključujočo rast z reformami in naložbami. Okvir spodbuja nacionalno odgovornost in je usmerjen srednjeročno ob učinkovitem in doslednem izvrševanju pravil.

(2)V središču novega okvira ekonomskega upravljanja so nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti, ki jih države članice predložijo Svetu in Komisiji. Načrti morajo izpolniti dva cilja: (i) zagotovitev, da se bo dolg sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja verjetno zmanjševal ali ostal na preudarni ravni ter da se javnofinančni primanjkljaj srednjeročno zmanjša in ohranja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP, ter (ii) zagotovitev izvajanja reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, in obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU. V ta namen mora biti v vsakem načrtu predstavljena srednjeročna zaveza za pot gibanja očiščenih odhodkov 4  , ki dejansko določa proračunsko omejitev za trajanje načrta, ki zajema štiri- ali petletno obdobje (odvisno od rednega trajanja zakonodajnega obdobja v državi članici). Poleg tega je treba v načrtu pojasniti, kako bo država članica zagotovila izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo (vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, če je ustrezno), in kako bo država članica obravnavala skupne prednostne naloge Unije. Obdobje za fiskalno prilagoditev traja štiri leta in se lahko podaljša za največ tri leta, če se država članica zaveže, da bo izvedla sklop ustreznih reform in naložb, ki izpolnjujejo merila iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(7)Komisija mora po predložitvi načrta oceniti, ali načrt izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(8)Svet mora nato na priporočilo Komisije sprejeti priporočilo, v katerem določi pot gibanja očiščenih odhodkov za zadevno državo članico in po potrebi potrdi sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje fiskalnega prilagoditvenega obdobja.

UGOTOVITVE V ZVEZI Z NACIONALNIM SREDNJEROČNIM FISKALNO-STRUKTURNIM NAČRTOM MALTE

(10)Malta je Svetu in Komisiji 20. septembra 2024 predložila nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt.

Postopek pred predložitvijo načrta

(11)Komisija je 21. junija 2024 Malti poslala referenčno smer 5 v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2024/1263. Komisija je referenčno smer objavila 20. septembra 2024 6 . Referenčna smer temelji na tveganjih in zagotavlja, da se do konca obdobja fiskalne prilagoditve in ob odsotnosti nadaljnjih proračunskih ukrepov po prilagoditvenem obdobju dolg sektorja država verjetno zmanjšuje ali srednjeročno ostane na preudarni ravni ter se primanjkljaj sektorja država v prilagoditvenem obdobju zmanjša pod 3 % BDP in srednjeročno ostane pod to referenčno vrednostjo. Srednjeročno obdobje je opredeljeno kot desetletno obdobje po koncu prilagoditvenega obdobja. V skladu s členom 6, točka (d), ter členoma 7 in 8 Uredbe (EU) 2024/1263 je referenčna smer skladna tudi z merilom glede primanjkljaja, zaščitnim ukrepom za vzdržnost dolga in zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj. Referenčna smer Malte določa, da na podlagi predpostavk Komisije in ob predpostavki štiriletnega prilagoditvenega obdobja rast očiščenih odhodkov ne bi smela preseči vrednosti iz tabele 1. To ustreza povprečni rasti očiščenih odhodkov v višini 5,9 % v prilagoditvenem obdobju (2025–2028).

Tabela 1: Referenčna smer, ki jo je Komisija posredovala Malti 21. junija 2024.

Vir: izračuni Komisije.

(12)Malta je med junijem in septembrom 2024 s Komisijo opravila tehnični dialog v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2024/1263. Dialog je bil osredotočen na pot gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je predvidela Malta, in njene temeljne predpostavke (zlasti pričakovani učinek obsežne revizije na BDP), pa tudi na predvideno izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter na skupne prednostne naloge Unije na področju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, socialne in gospodarske odpornosti, energetske varnosti ter izgradnje obrambnih zmogljivosti.

(13)Malta se je glede na informacije, ki jih je navedla v svojem načrtu, septembra 2024 posvetovala s socialnimi partnerji v skladu s členom 11(3) in členom 36(1), točka (c), Uredbe (EU) 2024/1263. Glede na informacije, ki jih je Malta predložila v svojem načrtu, so bila o ukrepih in pobudah iz načrta opravljena posvetovanja z malteškim svetom za gospodarski in socialni razvoj (MCESD), platformo, ki združuje primarne socialne partnerje na Malti.

Drugi povezani postopki

(14)Svet je 26. julija 2024 ugotovil obstoj čezmernega primanjkljaja na Malti zaradi neizpolnjevanja merila glede primanjkljaja 7 . To priporočilo se izdaja hkrati s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) PDEU za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja na Malti 8 . Istočasno sprejetje teh priporočil, ki je prilagojeno in utemeljeno s prehodom na novi okvir ekonomskega upravljanja, zagotavlja skladnost med priporočenimi prilagoditvenimi potmi.

(15)Malta je 15. oktobra 2024 predložila osnutek proračunskega načrta za leto 2025. Komisija je [26. novembra 2024] sprejela mnenje o osnutku proračunskega načrta 9 .

(16)Svet je 21. oktobra 2024 na Malto naslovil vrsto specifičnih priporočil v okviru evropskega semestra 10 .

POVZETEK NAČRTA IN KOMISIJINA OCENA NAČRTA

(17)Komisija je v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2024/1263 načrt ocenila, kot sledi:

Ozadje: makroekonomski in fiskalni položaj ter obeti

(18)Gospodarska aktivnost na Malti se je v letu 2023 zaradi zasebne potrošnje in izvoza povečala za 7,5 %. Glede na jesensko napoved Evropske komisije 2024 naj bi gospodarstvo v letu 2024 zraslo za 5,0 % zaradi velikega domačega povpraševanja in izvozne učinkovitosti. Leta 2025 naj bi se realni BDP povečal za 4,3 %, saj potrošnja in naložbe še naprej podpirajo rast. V letu 2026 naj bi se realni BDP povečal za 4,3 %, saj gospodarstvo ohranja zagon rasti. V obdobju, ki ga zajema napoved (tj. 2024–2026), naj bi se potencialni BDP na Malti (v povprečju) solidno povečal zaradi močnega prispevka dela in v manjši meri zaradi akumulacije kapitala. Stopnja brezposelnosti je v letu 2023 znašala 3,5 % in naj bi glede na projekcije Komisije znašala 3,2 % v letu 2024, 3,1 % v letu 2025 in 3 % v letu 2026. Inflacija (deflator BDP) naj bi se zmanjšala s 5,3 % v letu 2023 na 2,6 % v letu 2024 ter dosegla 2,5 % v letu 2025 in 2,1 % v letu 2026.

(19)Kar zadeva javnofinančna gibanja, je primanjkljaj sektorja država Malte v letu 2023 znašal 4,5 % BDP. Glede na jesensko napoved Evropske komisije 2024 naj bi v letu 2024 dosegel 4 % BDP in se v letu 2025 dodatno zmanjšal na 3,5 % ter, ob predpostavki nespremenjenih politik, v letu 2026 na 3,1 %. Jesenska napoved Komisije 2024 vključuje predlog proračuna Malte za leto 2025, ki ga je vlada oktobra predložila nacionalnemu parlamentu. Dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 47,4 % BDP. Glede na jesensko napoved Evropske komisije 2024 naj bi se delež dolga konec leta 2024 povečal na 49,8 % BDP. Konec leta 2025 naj bi se dodatno povečal na 50,4 % BDP, konec leta 2026 pa na 50,2 %. Dokler zaveze glede politik iz srednjeročnih načrtov niso podprte z verodostojno napovedanimi in dovolj podrobno opredeljenimi konkretnimi ukrepi politike, se kot take ne upoštevajo v fiskalni napovedi Komisije.

Pot gibanja očiščenih odhodkov in temeljne makroekonomske predpostavke v načrtu

(20)Nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Malte zajema obdobje 2025–2028 in določa fiskalno prilagoditev v štiriletnem obdobju.

(21)Načrt vključuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 13 Uredbe (EU) 2024/1263.

(22)Načrt vsebuje zavezo glede poti gibanja očiščenih odhodkov, navedeno v tabeli 2, ki ustreza povprečni rasti očiščenih odhodkov v višini 5,9 % v letih 2025–2028. Povprečna rast očiščenih odhodkov, sporočena v načrtu za prilagoditveno obdobje (2025–2028), je pretežno skladna 11 z referenčno smerjo, ki jo je Komisija posredovala 21. junija 2024. V načrtu se predvideva, da se bo potencialna rast BDP zmanjšala s 5,1 % v letu 2024 na 4,8 % v letu 2025 in dodatno na 4,6 % v letu 2026, nato pa bo ostala stabilna na tej ravni do leta 2028. Poleg tega se v načrtu pričakuje, da se bo stopnja rasti deflatorja BDP znižala s 3,1 % v letu 2024 in ostala stabilna pri 2,6 % vsako leto do leta 2028.

Tabela 2: Pot gibanja očiščenih odhodkov in temeljne predpostavke v načrtu Malte

Vir: Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Malte in izračuni Komisije

Posledice zavez glede očiščenih odhodkov v načrtu za dolg sektorja država

(23)Če bi se uresničile pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Slovenija zavezala v načrtu, in temeljne predpostavke, bi se dolg sektorja država v skladu z načrtom rahlo zmanjšal z 49,2 % BDP v letu 2024 na 48,8 % BDP ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028), kot je razvidno iz naslednje tabele. Po koncu prilagoditvenega obdobja naj bi se delež dolga v srednjeročnem obdobju (tj. do leta 2038) v skladu z načrtom še naprej zmanjševal in leta 2038 dosegel 42,3 % BDP. V skladu z načrtom bi torej dolg sektorja država srednjeročno ostal pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe. To je verjetno, saj naj bi dolg na podlagi predpostavk iz načrta glede na vse deterministične obremenitvene teste analize vzdržnosti dolga, ki jo je izvedla Komisija, do leta 2038 znašal manj kot 60 % BDP. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede dolga iz člena 6, točka (a) in člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.

Tabela 3 – Gibanje dolga in salda sektorja država v načrtu Malte

Vir: Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Malte

Posledice zavez glede očiščenih odhodkov v načrtu za saldo sektorja država

(24)Na podlagi poti gibanja očiščenih odhodkov in predpostavk iz načrta bi se primanjkljaj sektorja država postopoma zmanjšal s 4 % BDP v letu 2024 na 3,0 % BDP v letu 2027 in na 2,6 % v letu 2028. V skladu z načrtom torej saldo sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja (2028) ne bi presegel referenčne vrednosti 3 % BDP. Poleg tega javnofinančni primanjkljaj v desetih letih po prilagoditvenem obdobju (tj. do leta 2038) ne bi presegel 3 % BDP. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede primanjkljaja iz člena 6, točka (b), in člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.

Časovni profil fiskalne prilagoditve

(25)Časovni profil fiskalne prilagoditve, izmerjen kot sprememba primarnega strukturnega salda, kot je opisan v načrtu, je pretežno linearen, kot se zahteva v členu 6, točka (c), Uredbe (EU) 2024/1263. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zaščitno določbo, ki ne dovoljuje zamika proti koncu obdobja, iz člena 6, točka (c), Uredbe (EU) 2024/1263.

Tabela 4 – Gibanje primarnega strukturnega salda v načrtu Malte

Vir: Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Malte

Skladnost s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem

(26)Pot gibanja očiščenih odhodkov, določena v načrtu, je v skladu z zahtevami v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (zlasti z minimalno letno strukturno prilagoditvijo iz člena 3(4), tretji pododstavek, Uredbe Sveta (ES) 1467/97).

Skladnost načrta z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj

(27)Zahteva preventivnega dela iz člena 8 Uredbe (EU) 2024/1263 v zvezi z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj, katerega cilj je zagotoviti skupen razpon glede na referenčno vrednost 3 % BDP za primanjkljaj, se uporablja za Malto od leta 2028, saj naj bi bil primanjkljaj od leta 2027 znižan pod 3 % BDP. V letu 2028 letna prilagoditev primarnega strukturnega salda torej ne bi smela biti nižja od 0,4 % BDP, če je strukturni primanjkljaj v letu 2027 ostal nad 1,5 % BDP, da se doseže skupen razpon odpornosti v strukturnem smislu v višini 1,5 % BDP. Fiskalna prilagoditev, ki izhaja iz zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta, za leto 2028 znaša 0,4 %. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj.

Skladnost načrta z zaščitnim ukrepom za vzdržnost dolga

(28)V skladu z načrtom bo dolg sektorja država v prilagoditvenem obdobju ostal pod 60 % BDP. Zato se zaščitni ukrep za vzdržnost dolga v skladu z načrtom ne uporablja.

Makroekonomske predpostavke v načrtu

(29)Načrt temelji na sklopu makroekonomskih in fiskalnih predpostavk, ki so skladne s predpostavkami, ki jih je Komisija 21. junija 2024 posredovala državam članicam. Upošteva dodatne razpoložljive informacije v primerjavi z referenčno smerjo ter vključuje ustrezno posodobljene makro- in fiskalne kazalnike. Učinek te posodobitve ne vpliva bistveno na povprečno rast očiščenih odhodkov v načrtu v primerjavi z referenčno smerjo.

Fiskalna strategija načrta

(30)V skladu z okvirno fiskalno strategijo v načrtu se bodo zaveze glede očiščenih odhodkov izpolnjevale predvsem z omejevanjem odhodkov. Okvirni sklop ukrepov politike vključuje postopno zmanjšanje odvisnosti od subvencij za energijo, ki ga omogočajo strukturne reforme in strateške naložbe v energetskem sektorju za spodbujanje obnovljivih virov energije in povečanje energijske učinkovitosti. Natančno opredelitev ustreznih ukrepov politike je treba potrditi ali prilagoditi in količinsko opredeliti v letnih proračunih. Hkrati obstajajo tveganja v zvezi z izvajanjem okvirne fiskalne strategije v načrtu, ki izhajajo iz še vedno velike negotovosti glede natančne opredelitve ukrepov. Poleg tega osnutek proračunskega načrta za leto 2025 določa ukrepe politike, s katerimi bo dosežena zaveza glede očiščenih odhodkov za leto 2025 12 .

Reforme in predvidene naložbe v načrtu v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter za obravnavanje skupnih prednostnih nalog Unije

(31)V načrtu so opisane namere politike v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo, in za obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU. Načrt vključuje 143 reform in naložb za obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU, od katerih jih 32 finančno podpira mehanizem za okrevanje in odpornost, 23 pa skladi kohezijske politike.

(32)Kar zadeva skupno prednostno nalogo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, vključno s podnebnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119 in cilji iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Malte za obdobje 2021–2030, načrt vključuje ukrepe za racionalizacijo postopkov izdaje dovoljenj za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (vključene v načrt za okrevanje in odpornost) ter nadaljevanje programov, ki spodbujajo uporabo tehnologij energije iz obnovljivih virov v gospodinjstvih in podjetjih. Namen teh ukrepov je med drugim obravnavati specifična priporočila za državo o zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in spodbujanju obnovljivih virov energije, ki jih je Svet izdal v obdobju 2020–2024. Načrt vključuje tudi ukrepe za spodbujanje naknadnega opremljanja nestanovanjskih zasebnih in javnih stavb (vključene v načrt za okrevanje in odpornost) ter sprejetje energetskih pregledov MSP, ki naj bi skupaj z drugimi ukrepi prispevali k specifičnim priporočilom za državo iz obdobja 2019–2023 o energijski učinkovitosti. Načrt vsebuje tudi velike naložbe v obrate za pridobivanje energije iz odpadkov in organsko predelavo ter reforme, vključene v načrt za okrevanje in odpornost, v zvezi z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov, ki naj bi med drugim prispevale k izvedbi specifičnega priporočila za državo iz leta 2020 o ravnanju z odpadki. Cilj ukrepov, vključenih v načrt za optimizacijo naprav za pitno vodo, je med drugim prispevati k izvedbi specifičnega priporočila za državo iz leta 2019 o upravljanju in učinkovitosti virov. Ukrepi iz načrta za izboljšanje trajnostnih prevoznih sredstev in infrastrukture pri več načinih prevoza ter drugi ukrepi, vključno s tistimi iz načrta za okrevanje in odpornost, so namenjeni obravnavi specifičnih priporočil za državo o zmanjšanju zastojev in emisij iz cestnega prometa, ki jih je Svet izdal v obdobju 2019–2024. Načrt vključuje tudi ukrepe za povečanje odpornosti, zmogljivosti in varnosti vladne digitalne infrastrukture (vključene v načrt za okrevanje in odpornost), izboljšanje dostopa do digitalnih tehnologij (delno prek ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost) ter druge ukrepe, kot je izboljšanje spletnega portala poslovnega registra Malte, ki naj bi med drugim prispevali k izvedbi specifičnega priporočila za državo iz leta 2020 o pospešitvi digitalnega prehoda.

(33)Kar zadeva skupno prednostno nalogo socialne in gospodarske odpornosti, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, načrt vključuje ukrepe za uvedbo mehanizmov spodbud za podaljšanje delovne dobe po upokojitveni starosti in diverzifikacijo dohodkov po upokojitvi. Namen teh in drugih ukrepov v načrtu je obravnavati specifično priporočilo za državo iz leta 2019 o vzdržnosti pokojninskega sistema. Načrt vključuje tudi ukrepe za zagotovitev kritične medicinske opreme, okrepitev primarnega zdravstvenega varstva in zagotavljanje trajnostne delovne sile, tudi z reformo načrta za okrevanje in odpornost za izboljšanje dobrega počutja tujih delavcev, katerih cilj je med drugim obravnavati specifična priporočila za državo iz let 2019 in 2020 o krepitvi vzdržnosti in odpornosti zdravstvenega sistema. Ukrepi iz načrta za krepitev dejavnosti vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanja in preusposabljanja ter izboljšanje kakovosti izobraževanja in dostopa do njega ter drugi ukrepi, vključno s tistimi iz načrta za okrevanje in odpornost, so namenjeni obravnavi specifičnega priporočila za državo o vključujočem izobraževanju in usposabljanju, ki ga je Svet izdal leta 2019, specifičnega priporočila za državo o izboljšanju spretnosti in kompetenc v odziv na zeleni prehod iz leta 2023 ter specifičnega priporočila za državo o kakovosti in tržni ustreznosti izobraževanja in usposabljanja za obravnavanje slabih rezultatov izobraževanja iz leta 2024. Poleg tega načrt vključuje ukrepe za podporo tveganega kapitala ter prenovo nacionalnega okvira za raziskave in inovacije, katerih cilj je med drugim obravnavati specifično priporočilo za državo iz leta 2020 o spodbujanju zasebnih naložb ter specifični priporočili za državo iz let 2019 in 2020 o raziskavah in inovacijah. Ukrepi za okrepitev tožilstva (vključeni v načrt za okrevanje in odpornost) ter nadaljnja prizadevanja za odkrivanje in pregon korupcije (vključena v načrt za okrevanje in odpornost) bodo med drugim namenjeni obravnavi specifičnih priporočil za državo o krepitvi neodvisnosti in učinkovitosti pravosodnega sistema, ki jih je Svet izdal v letih 2019 in 2020, ter specifičnega priporočila za državo o izboljšanju okvira upravljanja, ki ga je Svet izdal leta 2019. Poleg tega načrt vključuje ukrepe na področju preprečevanja pranja denarja in obdavčevanja, kot so prizadevanja za nadaljnje izvajanje strategije enote za analizo finančnih obveščevalnih podatkov (Financial Intelligence Analysis Unit – FIAU) za obdobje 2023–2026 ter za uvedbo nove zakonodaje o vhodnih in izhodnih plačilih (vključena v načrt za okrevanje in odpornost), katerih cilj bo obravnavati specifično priporočilo za državo o napredku pri krepitvi okvira za preprečevanje pranja denarja, ki ga je Svet izdal v letih 2019 in 2020, ter specifična priporočila za državo o omejevanju praks agresivnega davčnega načrtovanja, ki jih je Svet izdal od leta 2019 do leta 2024.

(34)Kar zadeva skupno prednostno nalogo energetske varnosti, načrt vključuje ukrepe za racionalizacijo postopkov izdaje dovoljenj za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in podpiranje naložb v obnovljive vire energije ter krepitev elektroenergetskega omrežja in skladiščnih zmogljivosti (ki so prav tako vključeni v načrt za okrevanje in odpornost).

(35)Kar zadeva skupno prednostno nalogo obrambnih zmogljivosti, načrt vključuje naložbe v posodobitev vojaške infrastrukture, krepitev kibernetske varnosti in uskladitev z evropsko strategijo za obrambno industrijo.

(36)Načrt zagotavlja informacije o skladnosti in po potrebi dopolnjevanju s skladi kohezijske politike in načrtom Malte za okrevanje in odpornost na različnih področjih, vključno z digitalizacijo in modernizacijo javne uprave, spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti, spodbujanjem odpornosti v zdravstvenem sektorju z zagotavljanjem močne in trajnostne delovne sile ter krepitvijo odpornosti trga dela, spodbujanjem enakosti spolov ter krepitvijo spretnosti.

(37)Načrt vsebuje pregled potreb Malte po javnih naložbah, povezanih s skupnimi prednostnimi nalogami EU, in njegov namen je zadostiti tem potrebam. Malta za pravičen zeleni prehod opredeljuje potrebe po naložbah, povezane z obnovljivimi viri energije, energijsko učinkovitostjo, prilagajanjem podnebnim spremembam, krožnim gospodarstvom, preprečevanjem onesnaževanja in varstvom biotske raznovrstnosti. Za pravičen digitalni prehod so v načrtu opredeljene naložbene potrebe, povezane z digitalnimi spretnostmi, digitalno preobrazbo podjetij ter varno in trajnostno digitalno infrastrukturo. Potrebe po naložbah, povezane s socialno in gospodarsko odpornostjo, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, so opredeljene v aktivnih politikah dela in socialnih storitvah v predšolski vzgoji, vseživljenjskem učenju ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju, zdravstveni infrastrukturi in trajnostnem turizmu. V zvezi z energetsko varnostjo so opredeljene potrebe po naložbah v infrastrukturo za energijo iz obnovljivih virov, zlasti sončno in vetrno energijo, energijsko učinkovitost ter razvoj pametnih omrežij in rešitev za shranjevanje energije. Malta v zvezi s krepitvijo obrambnih zmogljivosti opredeljuje naložbene potrebe v svoje obrambne zmogljivosti za zagotavljanje nacionalne in evropske varnosti.

Zaključek ocene Komisije

(38)Na splošno Komisija meni, da načrt Malte izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

SPLOŠNI ZAKLJUČEK

(39)Svet bi moral v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2024/1263 Malti priporočiti pot gibanja očiščenih odhodkov, kot je določena v načrtu –

PRIPOROČA, da Malta:

1.zagotovi, da rast očiščenih odhodkov ne preseže najvišjih vrednosti, določenih v Prilogi I k temu priporočilu;

Svet poleg tega poziva Malto, naj zagotovi izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo, ter obravnava skupne prednostne naloge Unije.

PRILOGA I

Najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov

(letne in skupne stopnje rasti, nominalno)

Malta

* Skupne stopnje rasti se izračunajo glede na izhodiščno leto 2023.

V Strasbourgu,

(1)    Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2024 o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (UL L, 2024/1263, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1263/oj ).

(2)    Uredba Sveta (EU) 2024/1264 z dne 29. aprila 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L, 2024/1264, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1264/oj ).

(3)    Direktiva Sveta (EU) 2024/1265 z dne 29. aprila 2024 o spremembi Direktive 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L, 2024/1265, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1265/oj ).

(4)    Očiščeni odhodki, kot so opredeljeni v členu 2 Uredbe (EU) 2024/1263, tj. javnofinančni odhodki brez (i) odhodkov za obresti, (ii) diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, (iii) odhodkov za programe Unije, ki so v celoti izravnani s prihodki iz skladov Unije, (iv) nacionalnih odhodkov za sofinanciranje programov, ki jih financira Unija, (v) cikličnih elementov odhodkov za denarna nadomestila za brezposelnost ter (vi) enkratnih in drugih začasnih ukrepov.

(5)    Predhodne smernice, posredovane državam članicam in Ekonomsko-finančnemu odboru, vključujejo referenčne smeri s podaljšanjem prilagoditvenega obdobja in brez njega (za štiri- oziroma sedemletno obdobje). Vključujejo tudi glavne začetne pogoje in temeljne predpostavke, uporabljene v okviru Komisije za srednjeročne projekcije javnega dolga. Referenčna smer je bila izračunana na podlagi metodologije, opisane v poročilu o spremljanju vzdržnosti dolga za leto 2023, ki ga je pripravila Komisija ( https://economy-finance.ec.europa.eu/publications/debt-sustainability-monitor-2023_en ). Temelji na pomladanski napovedi Evropske komisije 2024 in njenem srednjeročnem podaljšanju do leta 2033, dolgoročna rast BDP in stroški staranja prebivalstva pa so v skladu s skupnim poročilom Komisije in Sveta o staranju prebivalstva za leto 2024 ( https://economy-finance.ec.europa.eu/publications/2024-ageing-report-economic-and-budgetary-projections-eu-member-states-2022-2070_en ).

(6)     https://economy-finance.ec.europa.eu/economic-and-fiscal-governance/national-medium-term-fiscal-structural-plans_en#malta

(7)    UL L, 1.8.2024, ELI: https://eur-lex.europa.eu/eli/dec/2024/2128/oj

(8)    Priporočilo za priporočilo Sveta za odpravo čezmernega primanjkljaja na Malti (COM(2024) 955 final z dne 26. novembra 2024).

(9)    Mnenje Komisije o osnutku proračunskega načrta Malte (C(2024) 9061 final z dne 26. novembra 2024).

(10)    Priporočilo Sveta o ekonomski, proračunski in strukturni politiki ter politiki zaposlovanja Malte (še ni objavljeno).

(11)    Razlika zaradi zaokroževanja ni vidna.

(12)    Glej mnenje Komisije o osnutku proračunskega načrta Malte (C(2024) 9061 final z dne 26. novembra 2024).