52024DC0401

Razčlenitev proračuna za obdobje 2021–2027 po napredku pri temeljnih programih.

V diagramu je prikazan napredek, merjen z deležem glavnih kazalnikov smotrnosti, pri katerih je napredek ustrezen, da bodo cilji lahko doseženi. Vanj niso vključeni kazalniki, za katere rezultati v tej fazi ne omogočajo ocene.

Vir: Evropska komisija.

V letu 2023 so se številni programi EU v okviru proračuna za obdobje 2014–2020 še naprej izvajali in zagotavljali rezultate v korist državljanov EU. V zvezi s temi programi je bilo v letu 2023 izvedeno precejšnje število plačil v skupnem znesku 65,5 milijarde EUR. Večina teh plačil je bila povezana s kohezijsko politiko (vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom in Evropskim socialnim skladom). Proračun EU je v osnovi proračun, usmerjen v naložbe, pri čemer je glavni poudarek na ustvarjanju dolgoročne vrednosti za EU. Pri teh programih se je še naprej dosegal napredek pri doseganju zadevnih ciljev smotrnosti.

Hkrati je ključno, da se z denarjem, ki se porabi, dejansko rešujejo izzivi in dosežejo pričakovani rezultati na terenu. V spodnji preglednici so prikazani primeri rezultatov proračuna EU, doseženih v večletnih finančnih okvirih 2014–2020 in 2021–2027.

Primeri doseženih rezultatov:

Podnebje ( 3 )

•32 070 752 megavatnih ur ocenjenih prihrankov pri energijski učinkovitosti na leto v zasebnih in javnih stavbah v okviru programa InvestEU, Evropskega sklada za regionalni razvoj za obdobje 2014–2020 ter mehanizma za okrevanje in odpornost za obdobje 2014–2023.

•87 milijonov ton ocenjenih preprečenih izpustov ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto, od tega več kot polovica prek programa InvestEU, programa LIFE, Evropskega sklada za regionalni razvoj za obdobje 2014–2020 in naložb v zelene obveznice instrumenta NextGenerationEU. Poleg tega se pričakuje zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 442 milijonov ton (od tega 232 milijonov ton iz projektov, podpisanih leta 2023) v okviru sklada za inovacije v prvih 10 letih delovanja.

•Nameščeni objekti za pridobivanje dodatnih 127 851 megavatov ocenjene energije iz obnovljivih virov v okviru programa InvestEU, Evropskega sklada za regionalni razvoj za obdobje 2014–2020, skladov kohezijske politike za obdobje 2021–2027 ter mehanizma za okrevanje in odpornost za obdobje 2014–2023.

Digitalna tehnologija

•Do sredine leta 2023 je bil z mehanizmom za okrevanje in odpornost prek zelo visokozmogljivih omrežij zagotovljen dostop do interneta za 5,6 milijona dodatnih domov.

•Z vzpostavitvijo hrbteničnih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, so bile v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope za leto 2023 ustvarjene dodatne zmogljivosti v obsegu 3 000 terabitov na sekundo.

Zaposlovanje

•Med letoma 2014 in 2022 je ob podpori iz Evropskega socialnega sklada in z ukrepi pobude za zaposlovanje mladih 6,8 milijona ljudi našlo zaposlitev (tudi kot samozaposlene osebe).

•Med letoma 2014 in 2022 je bilo ob podpori iz Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj v podprtih podjetjih neposredno ustvarjenih 370 000 delovnih mest.

•Do konca leta 2022 je ob podpori iz Evropskega socialnega sklada in z ukrepi pobude za zaposlovanje mladih 10,3 milijona ljudi pridobilo kvalifikacijo.

V analizi smotrnosti v naslednjem oddelku te priloge, „2. Prednostne naloge Evropske komisije“, je opisano, kako so programi EU prispevali k političnim prednostnim nalogam predsednice Ursule von der Leyen. V tretjem oddelku te priloge, „3. Horizontalne prednostne naloge v proračunu EU“, so navedene informacije na ravni proračuna EU o financiranju pobud, povezanih s podnebnimi cilji, biotsko raznovrstnostjo, enakostjo spolov, digitalnim prehodom in cilji trajnostnega razvoja ( 4 ). Priloga 4 „Poročila o smotrnosti programov“ vsebuje podrobno analizo posameznih programov in njihove smotrnosti, ki je predstavljena kot spletišče, da bi bila bralcu prijaznejša.

Smotrnost, vključena v zasnovo programov

Uredba o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 vključuje okrepljen vmesni pregled za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus, Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod ter Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo. S tem pregledom bi bilo treba zagotoviti celovito prilagoditev programov na podlagi njihove smotrnosti, hkrati pa bi moral biti priložnost za upoštevanje novih izzivov in ustreznih specifičnih priporočil za države, izdanih leta 2024. Države članice lahko Komisiji do 31. marca 2025 predložijo spremenjen sporazum o partnerstvu, pri čemer upoštevajo rezultat vmesnega pregleda. Pri pregledu bi bilo treba preveriti tudi, ali je napredek pri doseganju cilja podnebnega prispevka na nacionalni ravni nezadosten. Poleg tega se z uredbo o Skladu za pravični prehod zahteva, da se do 30. junija 2025 izvede pregled izvajanja Sklada za pravični prehod, ki bo podlaga za poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Leto 2023 je zaznamoval tudi prehod skupne kmetijske politike na model izvajanja, ki temelji na smotrnosti. Ena glavnih novosti reformirane skupne kmetijske politike, ki je začela veljati 1. januarja 2023, je prehod na enotno načrtovanje programov. V strateških načrtih skupne kmetijske politike, ki so jih pripravile države članice in odobrila Komisija, so bili financiranje za dohodkovno podporo, razvoj podeželja in tržni ukrepi uspešno združeni v en krovni okvir. Nova skupna kmetijska politika je postala bolj strateška: na ravni EU je bilo določenih 10 specifičnih ciljev, državam članicam pa je prepuščeno, da v svojih strateških načrtih izberejo ukrepe za njihovo najboljšo uresničitev. To je omogočilo, da se je politika približala modelu izvajanja, ki temelji na smotrnosti, pri čemer so vsi ukrepi načrtovani predhodno in povezani s kazalniki učinka.

Izboljšanje zanesljivosti informacij o smotrnosti

Komisija si nenehno prizadeva za nadaljnje izboljšanje že zdaj zanesljivih postopkov za poročanje o smotrnosti. Leta 2023 je v odziv na priporočila notranje in zunanje revizije okrepila svoje postopke kontrole za zanesljivost informacij o smotrnosti finančnih programov EU. Zlasti je pripravila nove smernice in posebne zahteve, ki so jih morale upoštevati različne službe Komisije pri poročanju o rezultatih svojih kontrol v letnih poročilih o dejavnostih za leto 2023 (ki so pomemben vir informacij za to letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna). V prvem letu izvajanja tega okrepljenega kontrolnega pristopa je bilo na različnih ravneh kontrol kakovosti razvidno, da so službe dobro spremljale nove smernice in zahteve. V zvezi z zanesljivostjo informacij o smotrnosti svojih finančnih programov niso poročale o večjih pomanjkljivostih.

2. Prednostne naloge Evropske komisije

Evropski zeleni dogovor

Evropski zeleni dogovor je nastal iz potrebe po zaščiti našega planeta. Vendar je bil zasnovan kot priložnost za ohranitev naše prihodnje blaginje.

Ursula von der Leyen

Predsednica Evropske komisije

Na poti k neto ničelnim emisijam toplogrednih plinov

Poletje 2023 je bilo v Evropi najtoplejše doslej. Podatki iz programa EU za opazovanje Zemlje Copernicus kažejo, da je bil marec 2024 deseti zaporedni mesec z rekordnimi temperaturami od začetka meritev ( 5 ). V številnih delih EU so bile vremenske razmere ekstremne, zlasti v obliki požarov v naravi in poplav.

Evropski zeleni dogovor je nastal iz potrebe po zaščiti našega planeta. Hkrati je njegov namen tudi ohranitev naše prihodnje blaginje, zlasti z jasno usmeritvijo naložb in inovacij ter s povezovanjem posodobitev in razogljičenja. Zeleni prehod je ključni del politike EU in njene strategije za okrevanje, proračun EU pa ima ključno vlogo pri njegovem izvajanju.

Leta 2023 je bilo približno 160 milijard EUR oziroma 38 % proračuna EU namenjenih ciljem vključevanja podnebnih vprašanj ( 6 ), s pomembnimi prispevki iz kohezijske politike, skupne kmetijske politike ter mehanizma za okrevanje in odpornost. Poleg tega je bilo v okviru sklada za inovacije, enega največjih programov financiranja na svetu za predstavitev inovativnih nizkoogljičnih tehnologij, do leta 2023 namenjenih približno 6,5 milijard EUR nepovratnih sredstev za inovativne projekte v 22 sodelujočih državah članicah EU/Evropskega gospodarskega prostora. Leta 2023 je bilo v okviru programa Obzorje Evropa, vodilnega programa EU za raziskave in inovacije, zagotovljenih 374 dodelitev nepovratnih sredstev v skupnem znesku 2,37 milijarde EUR za podnebje, energijo in mobilnost. Poleg tega je bilo 232 dodelitev nepovratnih sredstev v višini 1,23 milijarde EUR namenjenih za hrano, biogospodarstvo, naravne vire, kmetijstvo in okolje.

S skladom za inovacije se podpira komercialni razvoj inovativnih nizkoogljičnih tehnologij. Te tehnologije omogočajo znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zajemajo zelo raznolika področja, kot so energijsko intenzivne panoge, obnovljivi viri energije, shranjevanje energije, neto ničelna mobilnost in stavbe, vodik ter zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika. Primeri takih projektov so:

•obrat za zeleno proizvodnjo jekla: neposredna redukcija železove rude na osnovi vodika na Švedskem,

•tehnologija zaprte zanke, v kateri se geotermalna energija uporablja za zagotavljanje čiste energije, ki jo je mogoče odpremiti in uporabljati s pasovnim odjemom, za daljinsko ogrevanje in/ali proizvodnjo električne energije v Nemčiji,

•obrat za recikliranje litij-ionskih baterij za proizvodnjo in rafiniranje črne mase v Franciji,

•obrat za proizvodnjo zelenega vodika na Poljskem.

Z instrumentom za povezovanje Evrope se je olajšalo in financiralo izvajanje čezmejne infrastrukture za energijo iz obnovljivih virov v okviru čezmejnega sklopa za energijo iz obnovljivih virov s tremi razpisi za zbiranje predlogov med letoma 2022 in 2023 v skupni vrednosti 22,5 milijonov EUR. Poleg tega so se z instrumentom za povezovanje Evrope v letu 2023 financirale velike čezmejne železniške povezave, zlasti bazni predor Brenner (ki povezuje Italijo in Avstrijo), Rail Baltica (ki povezuje Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko s preostalo Evropo) ter čezmejni odsek med Nemčijo in Nizozemsko (Emmerich-Oberhausen), kar prispeva k učinkovitejši, okolju prijaznejši in pametnejši prometni infrastrukturi.

Poleg tega je EU v letu 2023 prek instrumenta za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva vložila več kot 540 milijona EUR v infrastrukturo za alternativna goriva, s čimer bo pridobljenih 14 000 polnilnih mest in 81 polnilnih postaj za vodik skupaj z elektrifikacijo pristanišč in letališč.

Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad prispevata k projektom, ki jih sofinancirajo države članice in s katerimi se podpira uresničevanje zelenega prehoda.

Primeri specifičnih projektov so:

•povečanje zmogljivosti geotermalnih sistemov in proizvodnje energije iz obnovljivih virov, kot je biomasa, na Poljskem,

•gradnja železniških prog za visoke hitrosti v Španiji v sredozemskem (Murcia–Almeria) in atlantskem koridorju (Madrid–Lizbona),

•vzpostavitev in izvajanje zmogljivosti za preprečevanje požarov in odzivanje nanje v Italiji,

•gradnja trajnostne šole novega evropskega Bauhausa v Estoniji.

Z naložbami v okviru kohezijske politike se podpirajo dokončanje čezmejnega prometnega omrežja EU in povezovanje evropskih regij z osrednjimi prometnimi vozlišči ter pospeševanje čistega mestnega prevoza in energetske učinkovitosti. Rezultati naložb vključujejo 2 164 km obnovljenih ali nadgrajenih železniških prog, izboljšano podporo za energijsko učinkovitost 50 000 podjetij, zmanjšanje porabe energije v javnih stavbah za 6 000 GWh na leto in izboljšanje energijske učinkovitosti približno 600 000 gospodinjstev.

Zagotavljanje pravičnega prehoda

Zeleni prehod je lahko uspešen le, če poteka na pravičen način, tako da nihče ni prezrt. V ta namen je EU vzpostavila mehanizem za pravični prehod. V okviru tega mehanizma financiranja je Komisija do konca leta 2023 sprejela programe držav članic v podporo 96 območjem v okviru 70 območnih načrtov za pravični prehod v skupni vrednosti 19,7 milijarde EUR.

Maja 2023 je EU ustanovila Socialni sklad za podnebje, v katerem bo v obdobju 2026–2032 mobiliziranih najmanj 86,7 milijarde EUR za podporo državam članicam pri zaščiti najbolj ranljivih skupin, ki jih bodo med zelenim prehodom prizadele nove cene ogljika, uvedene za sektorja stavb in cestnega prometa. Poleg tega EU financira pobude, katerih cilj je zagotoviti pravičnejši prehod prek Evropskega socialnega sklada plus, iz katerega je bilo v letu 2023 v ljudi vloženih 16,3 milijarde EUR, pri čemer so bili podprti ukrepi in strukturne reforme, namenjeni socialnemu vključevanju, izboljšanju izobraževanja, spretnosti in zaposlovanju.

Ob naložbah v blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je EU tudi solidarna z državami, ki so jih prizadele velike naravne nesreče, kot so poplave in gozdni požari. Leta 2023 je Solidarnostni sklad EU zagotovil 755 milijonov EUR pomoči Nemčiji (poplave), Belgiji (poplave), Romuniji (suša) in Italiji (poplave) ter prejel nove vloge za pomoč iz Turčije (potres), Italije (poplave), Grčije (poplave) in Slovenije (poplave).

Uporaba zelenih obveznic

Komisija financira do 30 % instrumenta NextGenerationEU z zelenimi obveznicami. Pričakuje se, da bo s tem postala največji izdajatelj zelenih obveznic na svetu. Prva zelena obveznica instrumenta NextGenerationEU je bila izdana oktobra 2021, Komisija pa je od takrat še naprej dejavna na trgu. Leta 2023 je z zelenimi obveznicami zbrala več kot 12 milijard EUR. Od 1. avgusta 2023 je 14 držav članic (v primerjavi s 7 od 19. oktobra 2022) poročalo Komisiji o odhodkih v vrednosti 21 milijard EUR, ki so upravičeni do financiranja z zelenimi obveznicami instrumenta NextGenerationEU. Te informacije se stalno posodabljajo v preglednici zelenih obveznic v okviru instrumenta NextGenerationEU ( 7 ).

Komisija je decembra 2023 objavila prvo poročilo o učinku zelenih obveznic instrumenta NextGenerationEU ( 8 ). V poročilu je ocenjeno, da se bodo s popolnim izvajanjem vseh merljivih mejnikov in ciljev iz nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost do leta 2026, ki so upravičeni do financiranja z zelenimi obveznicami instrumenta NextGenerationEU,preprečile emisije v vrednosti 44 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto. To zmanjšanje izhaja z različnih področij, kot so izboljšana energijska učinkovitost, proizvodnja vodika, vetrna energija, izboljšanje ravnanja z odpadki in železniška infrastruktura.

Pomoč pri ohranjanju biotske raznovrstnosti

Leta 2023 je bilo za cilj vključevanja biotske raznovrstnosti v različne programe namenjenih približno 20 milijard EUR, kar predstavlja približno 5 % proračuna EU. Evropska komisija na primer v okviru skupne kmetijske politike pomaga kmetom pri obnovi, ohranjanju in povečanju biotske raznovrstnosti na njihovih kmetijah ter ohranjanju in vzdrževanju krajinskih značilnosti. EU v okviru programov kohezijske politike vlaga v ukrepe za biotsko raznovrstnost, ki segajo od ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam do sanacije industrijskih območij ter varstva in obnove narave ( 9 ).

Komisija je v okviru sklopa za globalno Evropo Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje zagotovila podporo afriški pobudi za „veliki zeleni zid“ in novim partnerstvom na področju gozdov ter obnovljenim prizadevanjem za varstvo oceanov, tudi v Sredozemlju.

Program LIFE je instrument financiranja EU za podporo ukrepom na področju okolja in podnebnih sprememb. Od leta 2021 je bilo iz njega dodeljenih več kot 1,3 milijarde EUR za približno 500 projektov po vsej EU na štirih različnih področjih: prehod na čisto energijo, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, narava in biotska raznovrstnost ter krožno gospodarstvo in kakovost življenja.

Kar zadeva biotsko raznovrstnost, se po vsej Evropi financirajo različne vrste ukrepov, kot so:

•varstvo in obnova suhih travišč v Dinarskem gorstvu na Hrvaškem,

•ohranjanje ogroženih vrst rib v pritokih zgornjega dela reke Pad v Italiji,

•renaturacija morske trave pod bibavičnim pasom v kraju Ria de Aveiro na Portugalskem,

•obnova in ohranjanje slanih jezer in slanih območij v Avstriji ter

•podpora populacijam evropskega bizona v Romuniji.

Evropa, pripravljena na digitalno dobo

Prednosti Evrope niso le v digitalnih aplikacijah. Naše raziskave in razvoj na področju polprevodnikov so priznane po vsem svetu. Izdelujemo neverjetne superračunalnike.

Ursula von der Leyen

Predsednica Evropske komisije

Razvoj in uvajanje digitalnih tehnologij ter naložbe v digitalne spretnosti

Evropska unija je začrtala jasno pot za digitalni prehod in postala svetovna pionirka na področju spletnih pravic. Ker je prihodnost digitalna, je bistveno ohraniti evropske konkurenčne prednosti na področju kritičnih in nastajajočih tehnologij, k čemur prispeva tudi proračun EU.

S programom Digitalna Evropa se podpirata razvoj in uvajanje ključnih digitalnih tehnologij. Primeri vključujejo visokozmogljivostno računalništvo, infrastrukturo oblak–rob, podatkovne prostore in umetno inteligenco, blokovno verigo, kibernetsko varnost in polprevodnike. S programom se podpirajo uvajanje in dostop do superračunalništva za krepitev konkurenčnosti industrije ter povečanje kibernetske varnosti za zaščito kritične infrastrukture. Superračunalniki so ključnega pomena tudi za pobudo Destinacija Zemlja, v okviru katere se bodo predvidevale izredne vremenske razmere in spremljal vpliv podnebnih sprememb.

S programom Digitalna Evropa se financirajo infrastrukture, orodja za izmenjavo podatkov in arhitekture. Vzpostavljajo se mehanizmi upravljanja za uspešne umetnointeligenčne ekosisteme za izmenjavo podatkov ter naslednjo generacijo storitev v oblaku in na robu. V letu 2023 so bili v agroživilskem sektorju ter sektorjih zdravstvenega varstva, proizvodnje ter pametnih mest in skupnosti vzpostavljeni centri za preizkušanje in eksperimentiranje na področju umetne inteligence. Ti centri ponujajo visoko specializirane storitve preizkušanja in potrjevanja inovatorjem na področju umetne inteligence, s čimer jim pomagajo pospešiti najsodobnejše rešitve in jih spraviti na trg. Vzpostavljeni so bili tudi skupni evropski podatkovni prostori, ki zajemajo turizem, spretnosti, proizvodnjo, zdravje, mobilnost, pametne skupnosti, zeleni dogovor in kmetijstvo. To bo ključni vir podatkov za skupnosti na področju umetne inteligence za usposabljanje in izboljšanje njihovih modelov.

S programom Digitalna Evropa se podpirajo dejavnosti za zaščito državljanov in organizacij pred obsežnimi kibernetskimi napadi. V letu 2023 so bili v vseh državah članicah ustanovljeni nacionalni koordinacijski strokovni centri za kibernetsko varnost, da bi zagotovili dostop do raziskovalnega in tehnološkega strokovnega znanja na področju kibernetske varnosti na nacionalni/regionalni ravni ter čezmejno sodelovanje.

Za ustvarjanje delovne sile, ki ima strokovno znanje za uporabo teh naprednih tehnologij, se s programom Digitalna Evropa podpira odličnost ustanov za izobraževanje in usposabljanje na digitalnih področjih. Leta 2023 se je več kot 2 500 študentov vpisalo v prve magistrske programe in kratke tečaje usposabljanja na področju umetne inteligence, kibernetske varnosti, interneta stvari, blokovne verige, kvantnega računalništva ali robotike.

V okviru programa Digitalna Evropa se je v podporo javnim in zasebnim organizacijam pri njihovem digitalnem prehodu vzpostavila mreža 151 evropskih digitalnih inovacijskih vozlišč, ki ponujajo storitve v 90 % regij EU, zlasti za mala in srednja podjetja. Vozlišča tem organizacijam omogočajo preizkušanje pred naložbami v digitalne rešitve in tehnologije ter ponujajo finančno svetovanje oziroma usposabljanje in razvoj spretnosti.

V okviru programa Digitalna Evropa se je še naprej vlagalo v digitalizacijo pravosodja, interoperabilnost in digitalizacijo javnega sektorja. Podprti so bili na primer obsežni pilotni projekti, v katere je bilo vključenih več kot 360 javnih organov in zasebnih subjektov, da bi se pilotno izvajala evropska denarnica za digitalno identiteto.

Proračunske obveznosti za program Digitalna Evropo (v milijonih EUR)

Vir: Evropska komisija.

EU je leta 2023 sprejela pomembne ukrepe za vzpostavitev vrhunskega omrežja superračunalnikov v svojih državah članicah. Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo je pravni in finančni subjekt, ki svojim 34 sodelujočim državam in zasebnim partnerjem omogoča usklajevanje njihovih prizadevanj in združevanje virov, da bi Evropa postala vodilna v svetu na področju superračunalništva. Leta 2023 je začelo delovati osem superračunalnikov, naročenih s podporo programa Obzorje 2020 in Instrumenta za povezovanje Evrope. Trije so razvrščeni med najboljših 10 po uspešnosti (november 2023).

Skupno podjetje je izbralo tudi konzorcij pod vodstvom evropskih prodajalcev za dobavo, namestitev in vzdrževanje Jupitra, prvega evropskega eksaravenskega superračunalnika (računalnik, ki lahko opravi več kot milijardo izračunov na sekundo). Poleg tega je skupno podjetje izbralo konzorcij Jules Verne za gostovanje in upravljanje svojega drugega eksaravenskega superračunalnika v Franciji. Podpisani so bili tudi sporazumi o gostovanju s šestimi lokacijami po vsej EU (na Češkem, v Nemčiji, Španiji, Franciji, Italiji in na Poljskem) za gostovanje in upravljanje prvih kvantnih računalnikov v Evropi. V zvezi s tem so se leta 2023 v Nemčiji in na Poljskem začeli postopki javnega naročanja.

Superračunalniki v EU

Vir: Evropska komisija

Naložbe v umetno inteligenco

EU je na poti, da postane vodilna v svetu na področju varne umetne inteligence, kar ljudem, podjetjem in vladam prinaša številne koristi. Akt EU o umetni inteligenci, ki je bil s sozakonodajalcema dogovorjen decembra 2023, je prvi celovit pravni okvir o umetni inteligenci na svetu. Evropska komisija dejavno podpira razvoj, uvajanje, uporabo in sprejemanje zaupanja vredne umetne inteligence v EU.

Komisija je pri pregledu usklajenega načrta za umetno inteligenco leta 2021 nameravala prek programa Digitalna Evropa in raziskovalnega programa Obzorje Evropa dodeliti 7 milijard EUR za umetno inteligenco v obdobju 2021–2027. V okviru programov Obzorje in Digitalna Evropa je za raziskave in razvoj na področju umetne inteligence dodelila več kot 3 milijarde EUR sredstev EU v razpisih za obdobje 2021–2022. Cilj je bil torej presežen za 0,5 milijarde EUR na leto.

Kapitalska podpora prek sklada Evropskega sveta za inovacije (v okviru programa Obzorje Evropa) se je v obdobju 2021–2023 znatno povečala, saj je bilo več kot 440 milijonov EUR dodeljenih v obliki nepovratnih sredstev in predlaganih naložb podjetjem, ki na različnih področjih uporabe razvijajo ali uvajajo umetno inteligenco. Sklad Evropskega sveta za inovacije je program financiranja in podpore v okviru programa Obzorje Evropa, ki zagotavlja nepovratna sredstva in kapitalske naložbe za visokotehnološka zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja. Iz njega se je zagotovila znatna podpora zagonskim podjetjem na področju umetne inteligence ter malim in srednjim podjetjem z več kot 550 milijonov EUR naložb v obdobju 2018–2023.

Komisija je junija 2023 vzpostavila 151 vozlišč za digitalne inovacije in štiri sektorske projekte centrov za preskušanje in eksperimentiranje. Te centre sofinancirajo države članice v okviru programa Digitalna Evropa s proračunom med 20 in 30 milijoni EUR na projekt, njihov cilj pa je podpreti razvijalce umetne inteligence pri učinkovitejšem uvajanju zaupanja vredne umetne inteligence na trg in olajšati njeno uvajanje v Evropi. Osredotočajo so na naslednje sektorje z velikim vplivom: agroživilski sektor, zdravstveno varstvo, proizvodnja ter pametna mesta in skupnosti.

Povezovanje Evropejcev: izboljšanje digitalne povezljivosti

S sredstvi iz proračuna EU, vključno z instrumentom NextGenerationEU, se krepi digitalna povezljivost, kar vsem državljanom in podjetjem zagotavlja nove priložnosti, da v celoti izkoristijo digitalni enotni trg in pospešijo gospodarsko rast. Ocenjuje se, da so zneski, dodeljeni za povezljivost, vključno z naložbami v pokritost z zelo visokozmogljivimi širokopasovnimi omrežji in omrežjem 5G, v letih 2021 in 2023 dosegli 14,8 milijarde EUR ( 10 ).

Glavni programi, ki so prispevali sredstva, so mehanizem za okrevanje in odpornost (13,6 milijarde EUR), Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad (764,2 milijona EUR) ter Instrument za povezovanje Evrope (397,3 milijona EUR). Skupna kmetijska politika ima pomembno vlogo tudi pri izboljševanju širokopasovnega dostopa na podeželju, saj podpira širokopasovne infrastrukture in izboljšan dostop do e-uprave. Širokopasovni dostop na podeželskih območjih se je v devetih letih povečal za 54,9 odstotne točke. Do konca leta 2022 je imelo 72,9 % podeželskih gospodinjstev v EU širokopasovni dostop do interneta. S pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada je med letoma 2014 in 2022 7,9 milijona gospodinjstev dobilo širokopasovni dostop z zmogljivostjo vsaj 30 megabitov na sekundo. V istem obdobju je bilo dodatnih 643 000 porabnikov energije priklopljenih na pametna omrežja električne energije.

Naložbe v vesoljsko tehnologijo v korist ljudi v EU

Vesoljska tehnologija ima bistveno in vse pomembnejšo vlogo v vsakdanjem življenju ljudi v EU. Sateliti zagotavljajo tudi pomembne podatke v primeru naravnih nesreč, kar izboljšuje usklajevanje odzivanja na izredne razmere.

Vesoljski program EU olajšuje življenje ljudi v EU in zunaj nje na različne načine. Program na primer prispeva k varnosti v letalstvu, zlasti na manjših letališčih, prek skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve (EGNOS), ki letalom, opremljenim z ustrezno opremo, skladno z EGNOS, omogoča varen pristanek v razmerah zmanjšane vidljivosti.

Z Galileom, evropskim globalnim satelitskim navigacijskim sistemom, si ljudje po vsem svetu pomagajo pri navigaciji. Do leta 2023 je bilo na svetu v uporabi približno 3,5 milijarde naprav, ki omogočajo uporabo sistema Galileo (na primer pametni telefoni). Marca 2023 je Mednarodna organizacija civilnega letalstva odobrila sistem Galileo za uporabo v civilnem letalstvu za zračno navigacijo in za uporabo v povezavi z evropsko geostacionarno navigacijsko storitvijo za vzletanje in pristajanje.

Copernicus, komponenta vesoljskega programa EU za opazovanje Zemlje, ponuja vrsto informacijskih storitev, ki se uporabnikom zagotavljajo brezplačno: spremljanje ozračja, spremljanje morskega okolja, spremljanje kopnega, storitev za spremljanje podnebnih sprememb, upravljanje varnosti in ravnanje v izrednih razmerah. Ti uporabniki so imeli leta 2023 dostop do približno 108 terabitov podatkov, katerih kakovost je bila preverjena.

Leta 2023 so bile uvedene nove funkcije za povečanje odpornosti in konkurenčnosti programa Copernicus, zlasti izboljšave njegove ponudbe orodij za dostop do podatkov in njihovo obdelavo. Sistem Galileo je bil nadgrajen, da bi se z njim zagotovilo še natančnejše sledenje lokaciji, in sicer do 20 cm, zaradi česar je trikrat boljši od konkurenčnih globalnih satelitskih navigacijskih sistemov.

Pregled storitev Galileo

S širitvijo evropske vesoljske infrastrukture se povečuje pomen zaščitnih ukrepov. Agencija Evropske unije za vesoljski program se v sodelovanju s 15 državami članicami zavzema za to v okviru partnerstva EU za nadzor in spremljanje v vesolju. To partnerstvo, opremljeno s kompleksnim sistemom vesoljskih nadzornih in sledilnih senzorjev, koristi več kot 190 registriranim organizacijam ter več kot 400 satelitov ščiti pred nevarnostjo trka z vesoljskimi odpadki in drugimi delujočimi sateliti.

Gospodarstvo za ljudi

Če želimo biti konkurenčni, moramo zgraditi fizično hrbtenico gospodarstva prihodnosti.

Ursula von der Leyen

Predsednica Evropske komisije

Raziskave in inovacije prispevajo k temu, da gospodarstvo deluje za ljudi

Leto 2023 je bilo na področju gospodarstva zahtevno za EU. Ruska vojna agresija proti Ukrajini je skupaj z geopolitičnimi napetostmi drugje še naprej vplivala na svetovne trge, zlasti na področju hrane, energije in drugih surovin. V tem okviru je Evropska unija uvedla vrsto ukrepov za zagotovitev, da se bo njeno gospodarstvo lahko uprlo takim pretresom in še naprej delovalo za ljudi.

Raziskave in inovacije prispevajo k izboljšanju življenja in dela ljudi ter k povečanju produktivnosti, konkurenčnosti in rasti, ki ustvarja delovna mesta. Prav tako so ključnega pomena za zagotavljanje rešitev za sedanje in prihodnje izzive, na primer v zvezi z okoljem in podnebjem. EU namerava s programom Obzorje Evropa spodbujati znanstveno odličnost, ustvarjati novo znanje in tehnologije ter tako prispevati k uresničevanju splošnih in posebnih ciljev ter politik EU ob hkratnem reševanju globalnih izzivov in krepitvi evropskega raziskovalnega prostora.

V okviru programa Obzorje Evropa, katerega proračun za leto 2023 je znašal 15,3 milijarde EUR, je bilo podpisanih 5 163 sporazumov o nepovratnih sredstvih v skupni vrednosti 14,36 milijard EUR, povprečna vrednost nepovratnih sredstev pa se je zvišala na 2,8 milijona EUR. Čeprav glavni delovni program predstavlja večino proračuna programa Obzorje Evropa (25,6 milijarde EUR za obdobje 2021–2024), je bilo precej sredstev dodeljenih tudi prek drugih delov programa, zlasti Evropskega raziskovalnega sveta (s petimi razpisi v letu 2023 v okviru stebra „odlična znanost“ s skupnim proračunom 2,17 milijarde EUR),ukrepov Marie Skłodowske-Curie in Evropskega sveta za inovacije. Evropski svet za inovacije je leta 2023 odprl priložnosti za financiranje v vrednosti več kot 1,6 milijarde EUR s svojimi tremi glavnimi shemami financiranja: Iskalec (343 milijonov EUR), Prehod (128 milijonov EUR) in Pospeševalec (1,13 milijarde EUR).

V letu 2023 je prispevek programa Obzorje Evropa prek evropskega partnerstva zajemal 10 aktivnih skupnih podjetij, v okviru katerih je bilo podpisanih 345 sporazumov o nepovratnih sredstvih v skupni vrednosti 2,9 milijarde EUR. Poleg tega je bilo prek instrumentov misij EU do konca leta 2023 podpisanih 173 sporazumov o nepovratnih sredstvih programa Obzorje Evropa, ki so vključevali 3 732 udeležencev, skupni znesek teh nepovratnih sredstev pa je znašal 1,43 milijarde EUR. S programom Obzorje Evropa se podpirajo tudi trajnostni prehranski sistemi za ljudi, planet in podnebje ter evropsko partnerstvo za personalizirano medicino, ki vključuje več kot 50 mednarodnih partnerjev in katerega cilj je doseči napredek v zdravstvu ter spodbujati personalizirane terapije, diagnostike in preventive.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, katerega cilj je povezati trikotnik znanja na področju izobraževanja, raziskav in inovacij v EU, prispeva k izgradnji odporne infrastrukture. Med letoma 2021 in 2023 je bilo inštitutu za izvajanje njegovih dejavnosti, namenjenih pospeševanju uvajanja trajnostnih inovacij v proizvodnih tehnologijah, dodeljenih skupno 912 milijonov EUR, kar je v skladu s ciljem spodbujanja vključujoče in trajnostne industrializacije. Poleg tega se inštitut osredotoča na razvoj spretnosti prihodnje delovne sile ter zagotavljanje vključenosti in trajnostnosti v proizvodnem sektorju, pri čemer si prizadeva za spodbujanje pozitivnih sprememb v evropskem industrijskem okolju.

Razvoj in izboljšanje infrastrukture po vsej EU

Kohezijski sklad Evropske unije in Evropski sklad za regionalni razvoj sta glavni gonilni sili razvoja infrastrukture po vsej EU, zlasti v regijah, ki zaostajajo. Leto 2023 je bilo zadnje leto izvajanja programov za obdobje 2014–2020. Hkrati so se začele naložbe za obdobje 2021–2027.

Do konca leta 2023 je bilo več kot 90 % sredstev iz proračunskega obdobja 2014–2020 vloženih v projekte v različnih sektorjih. To vključuje prometna omrežja, kot je avtocesta Via Carpathia, ki povezuje Baltsko, Egejsko in Črno morje, ali portugalsko avtocestno omrežje, ki je bilo delno zgrajeno s podporo EU. Naložbe kohezijske politike EU so usmerjene tudi v energijsko učinkovitost, raziskave in inovacije, digitalizacijo s širitvijo širokopasovnih povezav in pobude za razvoj mest. S temi projekti so bila ustvarjena nova delovna mesta, izboljšala se je povezljivost in zvišal življenjski standard v manj razvitih regijah, s čimer se je spodbudila gospodarska konvergenca v EU, saj je bilo tem območjem omogočeno, da dohitijo bolj razvite regije. V proračunskem obdobju 2021–2027 se zagotavlja nadaljnja podpora Evropskemu skladu za regionalni razvoj in Kohezijskemu skladu ter se krepi njuna vlogo pri oblikovanju bolj uravnotežene, povezane in trajnostne Evrope. Skupna razpoložljiva sredstva, dodeljena projektom v programskem obdobju kohezijskega sklada 2021–2027, znašajo 264 milijard EUR. To vključuje 59,1 milijarde EUR za razvoj prometnih omrežij, čistega mestnega prometa, železniških in cestnih povezav z evropskim čezmejnim prometnim omrežjem ter kolesarske infrastrukture. 22 milijard EUR bo namenjenih energijski učinkovitosti stanovanj in podjetij ter temeljiti prenovi javne infrastrukture, 31 milijard EUR pa digitalizaciji in digitalni povezljivosti.

EU vlaga v energetsko, prometno in digitalno infrastrukturo tudi prek Instrumenta za povezovanje Evrope, za kar je bilo za obdobje 2021–2027 dodeljenih 31,7 milijarde EUR, vključno s 4,8 milijarde EUR za leto 2023.

Primeri učinkov instrumenta za povezovanje Evrope v letu 2023:

•dodanih je bilo 7 000 megavatov zmogljivosti za prenos električne energije, da bi se povezala električna omrežja in lažje vključevala energija iz obnovljivih virov,

•v štirih državah članicah je bilo zgrajenih 326 kilometrov infrastrukture ob progi evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa,

•do konca leta 2023 je bilo vzdolž vseevropskega prometnega omrežja vzpostavljenih 2 597 delujočih točk za oskrbo z alternativnim gorivom.

Komisija je leta 2023 prispevala tudi k zasnovi in izvajanju ukrepov pobude Novi evropski Bauhaus. Do konca leta 2023 je bilo v okviru kohezijske politike pobudi Novi evropski Bauhaus dodeljenih 216 milijonov EUR. Komisija je junija 2023 podelila nagrade novega evropskega Bauhausa 15 zglednim projektom in svežim zamislim, ki odražajo vrednote pobude. Poleg tega se projekti iz prvega razpisa za inovativne ukrepe v okviru evropske pobude za mesta s proračunom v višini 65 milijonov EUR uporabljajo kot predstavitveni projekti novega evropskega Bauhausa za spodbujanje pozitivnih sprememb v lokalnih skupnostih in širše. 20 občin je prejelo tehnično pomoč za izboljšanje zasnove svojih projektov v skladu z vrednotami novega evropskega Bauhausa. Izkušnje iz izbranih projektov so bile združene v zbirko orodij, ki se lahko uporablja pri načrtovanju in oblikovanju projektov novega evropskega Bauhausa.

Poleg tega je Komisija uporabila ciljno usmerjene spremembe okvira kohezijske politike za obdobje 2014–2020, da bi pomagala pri reševanju energetske krize, ki je posledica ruske vojne agresije proti Ukrajini, in 11 državam članicam v okviru pobude za podporo cenovno dostopni energiji sprostila približno 4 milijarde EUR . To je državam članicam omogočilo, da podprejo ranljiva gospodinjstva ter mala in srednja podjetja, ki jih je prizadelo povišanje cen energije, ter delo s skrajšanim delovnim časom in enakovredne programe.

Ukrajina se vključuje v različne programe porabe EU. Ukrajina je junija 2023 pridobila dostop do programa EU za financiranje infrastrukture, tj. Instrumenta za povezovanje Evrope. Zdaj lahko zaprosi za sredstva EU za infrastrukturne projekte, s katerimi se bodo izboljšale njene energetske, prometne in digitalne povezave z EU. Devetim čezmejnim projektom so bila dodeljena sredstva v višini 250 milijonov EUR za izboljšanje povezav med Madžarsko, Moldavijo, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Ukrajino. Projekti vključujejo študije in dela na železniških in cestnih mejnih prehodih za razširitev in nadgradnjo infrastrukture ter izboljšanje parkirišč in objektov in opreme za pretovarjanje. Poleg tega je bilo državam članicam EU danih na voljo 900 milijonov EUR, zlasti za izboljšanje čezmejne povezljivosti na njihovem ozemlju, kar je neposredno koristilo tudi Ukrajini.

Razvoj in podpora podeželski Evropi

Razvoj podeželja je ključno področje skupne kmetijske politike EU, z namenskim Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja. Cilji sklada so izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva, zagotavljanje trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in podnebnih ukrepov ter podpora uravnoteženemu teritorialnemu razvoju podeželskih območij.

Do konca leta 2023 je 32 organov upravljanja v 13 državah članicah v svojih programih razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 za finančne instrumente predvidelo 638 milijonov EUR sredstev sklada. Skupaj so države članice prijavile že 443 milijonov EUR odhodkov. Hkrati je do konca leta 2023 12 držav članic v svoje strateške načrte skupne kmetijske politike dodalo nove finančne instrumente in načrtovalo porabo 627 milijonov EUR iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, pri čemer je skupni javni proračun Komisije in držav članic znašal 999 milijonov EUR.

Pri dejavnostih razvoja podeželja za spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarski razvoj je bilo zabeleženih več dosežkov, povezanih z malimi podjetji in delovnimi mesti, kot so diverzifikacija, ustanavljanje in razvoj malih podjetij ter ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest na podeželskih območjih. To vključuje naložbe v osnovne storitve v vaseh, pobude za ustvarjanje lokalnih delovnih mest in diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti. Del teh sredstev je namenjen lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, kjer lokalne akcijske skupine odločajo o lokalnih razvojnih projektih. V obdobju 2014–2022 je bilo s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja podprtih 2 784 lokalnih akcijskih skupin po vsej EU, ki zajemajo znaten del prebivalstva EU.

Napredek je bil dosežen tudi pri razvoju storitev in lokalne infrastrukture na podeželskih območjih in dostopu do njih, sodelovanju v lokalnih razvojnih strategijah, zaposlitvenih možnostih, ustvarjenih z lokalnimi razvojnimi strategijami, širitvi širokopasovnih povezav ter boljši uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije na podeželskih območjih.

Podpora naložbam v ljudi

EU vlaga v ljudi na različne načine, na primer prek:

•Evropskega socialnega sklada plus, ki je glavni instrument EU za naložbe v zaposlovanje, izobraževanje ter spretnosti ljudi ter socialno vključenost,

•Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru katerega se podpirajo naložbe v infrastrukturo in opremo za zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje ter socialno vključenost,

•mehanizma za pravični prehod, ki je bil predlagan kot del naložbenega načrta za evropski zeleni dogovor, da bi se zagotovilo, da pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo ne bo prezrt noben posameznik in nobena regija, in ki vključuje steber, osredotočen na preusposabljanje in izpopolnjevanje delavcev z območij, ki se pri prehodu na podnebno nevtralnost soočajo z največjimi izzivi,

•Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce, ki sofinancira ukrepe za podporo presežnim delavcem v primeru večjih prestrukturiranj.

Za obdobje 2021-2027 je bilo Evropskemu socialnemu skladu dodeljenih več kot 116,8 milijarde EUR (96,2 milijarde EUR iz rednega proračuna in 20,6 milijarde EUR iz instrumenta NextGenerationEU). Konkretno je to pomenilo več kot 3 milijone ljudi, vključenih v usposabljanje in izobraževanje v letu 2022, več kot 3,6 milijarde EUR posojil, dodeljenih mikro ali socialnim podjetjem do decembra 2023, in več kot 10,3 milijona ljudi z novimi kvalifikacijami do decembra 2022. Evropski sklad za regionalni razvoj je za izobraževanje, usposabljanje in razvoj spretnosti namenil približno 8,8 milijarde EUR.

Za mehanizem za pravični prehod je bilo za obdobje 2021–2027 dodeljenih 20 milijard EUR. V okviru mehanizma so države članice pripravile območne načrte za pravični prehod, ki vsebujejo vrsto ukrepov, namenjenih spodbujanju javnih naložb za pospeševanje trajnostnega razvoja, zlasti na tistih območjih, kjer se pričakuje največja izguba delovnih mest, in na območjih z industrijskimi obrati z največjo intenzivnostjo toplogrednih plinov. To pomaga delavcem, da ponovno razvijejo svoja spretnosti, da bodo lahko uspešni v okolju prijaznejšem gospodarstvu, in tako pomaga državam članicam pri opuščanju fosilnih goriv. Češka se je na primer z dodeljeno pomočjo v višini 1,64 milijarde EUR zavezala, da bo do leta 2033 postopno opustila proizvodnjo premoga.

Poleg tega je bilo v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce za obdobje 2021–2027 dodeljenih približno 727 milijonov EUR, od tega 205,4 milijona EUR v letu 2023, s čimer je pomoč prejelo več tisoč delavcev v 12 državah članicah.

Močnejša Evropa v svetu

Ko sem pred štirimi leti stala na tem mestu, sem rekla, da med nas nihče ne bo mogel vnesti razdora, če bomo držali skupaj. Na tej miselnosti je temeljila geopolitična komisija. Pristop Ekipe Evropa nam je omogočil, da smo bolj strateški, odločnejši in enotnejši.

Ursula von der Leyen

Predsednica Evropske komisije

Zagotavljanje humanitarne in vojaške pomoči Ukrajini

Leto 2023 je bilo za Evropsko unijo zahtevno. Ruska vojna agresija proti Ukrajini je še naprej povzročala trpljenje in stisko z napadi z izstrelki in droni na energetsko infrastrukturo ter uporabo globalnih energetskih in živilskih trgov kot orožja. Poleg tega je Hamas 7. oktobra 2023 začel napad na Izrael, kar je povzročilo konflikte in zelo napete razmere na Bližnjem vzhodu. Hutijevski uporniki v Jemnu so z napadi na kontejnerske ladje v Rdečem morju povzročili motnje na plovnih poteh.

EU in njene države članice so v odgovor in ob intenzivnih diplomatskih prizadevanjih do konca leta 2023 Ukrajini in njenemu prebivalstvu od začetka ruske vojne agresije zagotovile skoraj 85 milijard EUR pomoči. To je vključevalo 25,2 milijarde EUR makrofinančne pomoči, pri čemer je bilo leta 2023 v okviru instrumenta makrofinančne pomoči plus dodeljenih 18 milijard EUR. Z makrofinančno pomočjo se pomaga partnerskim državam, ki se soočajo s finančnimi izzivi, in sicer s stabilizacijo gospodarstev in olajšanjem reform. S temi sredstvi se podpirajo osnovne storitve, obnova infrastrukture in institucionalne reforme v Ukrajini, vključno s protikorupcijskimi in pravosodnimi pobudami.

EU in njene države članice so Ukrajini namenile več kot 27 milijard EURvojaške pomoči, vključno s 6,1 milijarde EUR iz evropskega mirovnega instrumenta. Marca 2023 je bilo v okviru pobude za skupno javno naročanje Ukrajini dobavljeno strelivo, s čimer so se okrepile njene obrambne zmogljivosti. Poleg tega je misija EU za vojaško pomoč usposobila približno 39 000 ukrajinskih vojakov, kar je prvi primer vojaškega usposabljanja EU v času vojne.

Iz proračuna EU je bila Ukrajini zagotovljena tudi znatna humanitarna pomoč v znesku 300 milijonov EUR v letu 2023 in 785 milijonov EUR od februarja 2022 za obravnavanje najnujnejših potreb in olajšanje dolgoročnega okrevanja. Poleg tega so EU in njene države članice prispevale skoraj 800 milijonov EUR pomoči v naravi prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite in zalog v okviru rescEU ( 11 ). EU je prek svojega centra za usklajevanje nujnega odziva koordinirala svojo največjo operacijo civilne zaščite doslej in prizadetim prebivalcem zagotovila nujno pomoč. To je vključevalo pošiljanje nujnih potrebščin v Ukrajino in uporabo sredstev mehanizma Unije na področju civilne zaščite (rescEU), kot je medicinska oprema, za obravnavanje kritičnih potreb. V okviru skupne zunanje in varnostne politike je bila vzpostavljena tudi partnerska misija EU v Republiki Moldaviji.

Z zgodovinsko odločitvijo EU, da začne pristopna pogajanja z Ukrajino, je bilo poudarjeno, da se priznava usklajenost Ukrajine s standardi EU. Hkrati je EU v odgovor na agresijo proti Rusiji uvedla stroge sankcije, usmerjene proti posameznikom, subjektom in ključnim gospodarskim sektorjem. Od februarja 2022 je bilo sprejetih trinajst svežnjev sankcij, namenjenih oslabitvi ruskega gospodarstva in odvračanju nadaljnje agresije. Ti ukrepi vključujejo omejitve v finančnem sektorju, prepovedi izvoza kritične tehnologije in industrijskega blaga v Rusijo, prepovedi uvoza, ki naj bi zmanjšale ruske prihodke, ter različne ukrepe v energetskem in prometnem sektorju. Da bi se povečal njihov učinek in preprečilo izogibanje, so ti ukrepi povezani z okrepljenim sodelovanjem s tretjimi državami.

Dodeljena sredstva iz Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, ki so bila prvotno predvidena za programe z Belorusijo in Rusijo za obdobje 2021–2027 (160 milijonov EUR), so bila prenesena na programe za čezmejno sodelovanje Interreg, ki koristijo Moldaviji in Ukrajini.

Evropska unija v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa financira 40 milijonov EUR vreden projekt EU Support to the East of Ukraine – Recovery, Peacebuilding and Governance (Podpora EU za vzhod Ukrajine– obnova, vzpostavljanje miru in upravljanje), ki se izvaja prek Programa Združenih narodov za razvoj, Agencije ZN za ženske, Sklada Združenih narodov za prebivalstvo ter Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Poleg tega je Komisija za humanitarne potrebe več kot 17,7 milijona Ukrajincev namenila skupaj 300 milijonov EUR.

Odziv EU na krizo na Bližnjem vzhodu

EU je odločno obsodila brutalne teroristične napade Hamasa v Izraelu 7. oktobra 2023. Priznala je pravico Izraela do samoobrambe, hkrati pa poudarila, da je treba zaščititi vse civiliste v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, ter pozvala k stalnemu in varnemu humanitarnemu dostopu. Poleg tega sodeluje z različnimi humanitarnimi partnerji na terenu ter z regionalnimi in mednarodnimi partnerji, da bi preprečila nadaljnje stopnjevanje konfliktov in spodbudila trajen mir na podlagi dvodržavne rešitve in ustreznih resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov.

Zaradi stopnjevanja nasilja na Bližnjem vzhodu se je razselilo skoraj celotno 2,2-milijonsko prebivalstvo Gaze in v vseh sektorjih so nastale velike humanitarne potrebe, ki jih je še povečala resna nevarnost lakote. Nasilje se je stopnjevalo tudi na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom. Komisija se je odzvala s štirikratnim povečanjem pomoči Palestincem na več kot 100 milijonov EUR za zadovoljevanje najosnovnejših potreb.

EU je leta 2023 v zvezi s to krizo v sodelovanju s humanitarnimi partnerji (npr. Skladom Združenih narodov za otroke, Mednarodnim odborom Rdečega križa, Svetovnim programom za hrano) izvedla 32 letov znotraj humanitarnega zračnega mostu, pri čemer je bilo mobiliziranih 1 310 ton osnovnih potrebščin. Pomoč vključuje hrano, potrebščine za zavetišča, logistično opremo, higienske potrebščine in zdravila.

Krepitev evropske obrambe in varnosti

EU je leta 2023 okrepila svojo obrambno industrijo z zakonodajnimi pobudami in financiranjem, vključno z aktom v podporo proizvodnji streliva in instrumentom za okrepitev zmogljivosti evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili. EU je varnostne izzive obravnavala tudi s sprejetjem prve vesoljske strategije za varnost in obrambo ter posodobitvijo strategije in akcijskega načrta za pomorsko varnost. Te pobude so usklajene s širšimi varnostnimi cilji EU, njihov cilj pa je okrepiti njeno odpornost na spreminjajoče se grožnje.

Evropski obrambni sklad zagotavlja ključno podporo raziskavam in razvoju na področju obrambe v EU. Od leta 2021 je bilo s sredstvi iz tega sklada v skupni vrednosti več kot 2,9 milijarde EUR financiranih 101 skupnih projektov v različnih državah članicah. Samo v letu 2023 je bilo iz sklada dodeljenih 1,2 milijarde EUR za bistvena obrambna področja, kot so spremljanje razmer v vesolju, obramba pred hiperzvočnimi izstrelki in razvoj evropske patruljne korvete. Evropski obrambni sklad podpira inovacije v obrambnem sektorju prek obrambnoinovacijske sheme EU v vrednosti 2 milijard EUR, namenjene manjšim podjetjem, novim udeležencem in zlasti inovatorjem.

Proračun Evropskega obrambnega sklada po kategorijah ukrepov v letu 2023 (v milijonih EUR)

Vir: Evropska komisija

EU podpira evropsko obrambo in varnost tudi s pobudami, namenjenimi zagotavljanju zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami. Komisija je predstavila predloga akta o kritičnih surovinah in akta o neto ničelni industriji kot del industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora. Ta akta sta namenjena poenostavitvi regulativnega okolja za sektor čiste tehnologije in podpori zmogljivosti EU za proizvodnjo z neto ničelnimi emisijami. Dostop do zanesljive in trajnostne oskrbe s temi materiali je ob vse večjem svetovnem povpraševanju in geopolitičnih izzivih ključnega pomena za sektorje, kot sta obrambni ter letalski in vesoljski.

EU je marca 2023 sprejela program satelitske konstelacije IRIS², za katerega je v proračunu EU namenila 2.4 milijarde EUR. Cilj te pobude je zagotoviti varno vladno komunikacijo, podpreti vojaške in obrambne operacije ter razširiti komercialne širokopasovne storitve, zlasti na oddaljenih območjih.

Poleg tega je EU začela izvajati strateški kompas za varnost in obrambo, tj. celovit načrt za okrepitev varnosti in obrambe EU do leta 2030. Partnerstvo EU z Natom ostaja ključni element njenih varnostnih in obrambnih prizadevanj, evropski mirovni instrument pa je postal sestavni del globalne podpore EU partnerjem.

Spodbujanje mednarodnih partnerstev in zagotavljanje nujne pomoči
po vsem svetu

Komisija je v letu 2023 dosegla napredek pri izvajanju strategije Global Gateway. Ta strategija je namenjena krepitvi Evrope v svetu. Izvaja se s pristopom Ekipe Evropa, ki povezuje EU in njene države članice z njihovimi finančnimi in izvedbenimi institucijami ter Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj. Namenjena je tudi mobilizaciji zasebnega sektorja, da bi se na celovit in k vrednotam usmerjen način spodbudile naložbe za doseganje učinka preobrazbe.

Strategija Global Gateway črpa iz finančnih virov EU in njenih držav članic. Prispevki EU izhajajo iz novih finančnih instrumentov večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027, zlasti iz Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, instrumenta za predpristopno pomoč III ter digitalnega in mednarodnega dela Instrumenta za povezovanje Evrope, pa tudi programov Interreg Europe ter InvestEU in programa EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa.

V letu 2023 je EU dosegla znaten napredek pri uvajanju strategije Global Gateway – začela je izvajati 225 novih vodilnih projektov v Afriki, Latinski Ameriki, na Karibih, v Aziji, Pacifiku, na Zahodnem Balkanu ter v vzhodnem in južnem sosedstvu. Vzpostavila je tudi partnerstva z latinskoameriškimi in karibskimi državami, vključno z naložbeno agendo strategije Global Gateway, s katero naj bi se mobiliziralo več kot 45 milijard EUR. Poleg tega je sklenila novo partnerstvo z Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav ter podpisala Sporazum iz Samoe. Napreduje tudi pri izvajanju naložbenega svežnja Global Gateway Afrika-Evropa v vrednosti 150 milijard EUR in novih pobud Ekipe Evropa. Poleg tega je podpisala prva jamstva odprte arhitekture za partnerske države v okviru Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus in mobilizirala 307 milijonov EUR tehnične pomoči za lažjo uporabo jamstev Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus.

S proračunom v višini 13,05 milijarde EUR za leto 2023 je bilo izvajanje Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa v letu 2023 v polnem zagonu, vključno z izvajanjem 166 pobud Ekipe Evropa po vsem svetu. Komisija je na podlagi evropskega leta mladih izvedla akcijski načrt za mlade v okviru zunanjih odnosov EU in ustanovila sklad za opolnomočenje mladih v višini 10 milijonov EUR. Sprejela je tudi vmesno poročilo o akcijskem načrtu EU za enakost spolov III, ki kaže na pomemben napredek pri zagotavljanju, da bo vsaj 85 % vseh ukrepov v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa dosegalo rezultate na področju enakosti spolov.

Komisija je leta 2023 zagotovila pomoč približno 130 državam. Na področju izobraževanja je EU financirala Globalno partnerstvo za izobraževanje, ki je prispevalo k temu, da ima 2 596 000 otrok dostop do osnovnošolskega izobraževanja, 1 192 000 otrok pa do srednješolskega izobraževanja. Na digitalnem področju je Komisija leta 2023 začela izvajati projekt MEDUSA za zagotavljanje visokohitrostne internetne povezljivosti med Evropsko unijo in Severno Afriko. Ustanovila je tudi centra Copernicus v Čilu in Panami v okviru digitalnega zavezništva med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi ter center Copernicus na Filipinih za boljši dostop do podatkov in njihovo uporabo.

S programom Women and Youth for Democracy (40 milijonov EUR) se podpirajo pobude pod vodstvom žensk in mladih, vključno s krepitvijo zmogljivosti in financiranjem pobud, ki jih vodijo dekleta, za odpravljanje pravnih, družbenih in gospodarskih ovir za enako udeležbo.

V okviru pobude Ekipe Evropa za proizvodnjo cepiv, zdravil in zdravstvenih tehnologij ter dostop do njih je bilo v okviru 89 projektov in prek 23 izvajalskih partnerjev za podporo posameznim državam, kot so Egipt, Gana, Nigerija, Ruanda, Senegal in Južna Afrika, zbranih več kot 1,3 milijarde EUR za izboljšanje njihovih farmacevtskih ekosistemov in proizvodnih zmogljivosti, kar bo koristilo celotni celini.

EU in države članice so – prek pristopa Ekipe Evropa – namenile več kot 18 milijard EUR nepovratnih sredstev za ukrepe na področju prehranske varnosti v obdobju 2021–2024.

Program humanitarne pomoči je leta 2023 prispeval k močnejši Evropi v svetu, saj je bila prek njega 114 državam po svetu zagotovljena nujna pomoč, ki rešuje življenja, s programom Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa pa je bilo zagotovljeno srednje- in dolgoročno sodelovanje s partnerskimi državami in organizacijami, od česar je imelo koristi 48,4 milijona posameznikov.

S proračunom za humanitarno pomoč se je v letu 2023 pomagalo v številnih kriznih razmerah. Prvotni proračun v višini 1,7 milijarde EUR se je v letu 2023 večkrat povečal za skupno 631,1 milijona EUR, pri čemer je bilo za Afriko dodeljenih 895,3 milijona EUR, za Bližnji vzhod in Turčijo 582,4 milijona EUR, za Azijo, Latinsko Ameriko, Pacifik in Karibe 411,4 milijona EUR, za Ukrajino, Zahodni Balkan in Kavkaz 335,5 milijona EUR,197,2 milijona EUR pa je bilo namenjenih za negeografske dodelitve. S tem proračunom je Komisija leta 2023 namenila 300 milijonov EUR za Ukrajino, 100 milijonov EUR za Palestince v Gazi, 125 milijonov EUR za Sudan in 149 milijonov EUR za Afganistan.

Podpiranje našega sosedstva in kandidatk za širitev

Za močnejšo Evropo v svetu je potrebna stabilno in uspešno sosedstvo z močno pravno državo, temeljnimi pravicami, delujočimi demokratičnimi institucijami in tržnim gospodarstvom. V letu 2023 smo bili priča zgodovinskim dogodkom in novi dinamiki v pogajanjih o širitvi. Evropski svet je na priporočilo Komisije sklenil začeti pristopna pogajanja z Moldavijo in Ukrajino ter Gruziji podeliti status države kandidatke. Poleg tega je navedel, da bo začel pogajanja za pristop Bosne in Hercegovine, ko bo dosežena potrebna stopnja izpolnjevanja meril za članstvo. Začetne faze pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo so potekale nemoteno..

Z instrumentom za predpristopno pomoč III ( 12 ) je EU največja donatorka v regiji širitve. Komisija je do konca decembra 2023 dodelila (za letne programe) ali namenila (za večletne programe) približno 8,68 milijarde EUR od 14,162 milijarde EUR, ki so na voljo v okviru instrumenta za predpristopno pomoč III.

Samo v letu 2023 je Komisija v okviru instrumenta za predpristopno pomoč III namenila 2,5 milijarde EUR ter dala na voljo 12,6 milijarde EUR jamstev za posojila Evropske investicijske banke in 399 milijonov EUR jamstev v okviru dela „odprte arhitekture“ Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus za pogajanja s sosedstvom. Vse naložbe znatno prispevajo k izvajanju gospodarskih in naložbenih načrtov za vzhodno in južno sosedstvo.

Izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan se je nadaljevalo tudi v letu 2023 in doseglo skupno 59 vodilnih naložb v višini 8,9 milijarde EUR v ključne železniške, cestne in vodne povezave, obnovljive vire energije, energijsko učinkovitost in povezovalne daljnovode, ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodami, digitalno infrastrukturo, energijsko učinkovitost v sektorjih izobraževanja in zdravja ter podporo poslovnemu sektorju. Evropska unija je doslej prispevala 2,6 milijarde EUR za naložbe, pri čemer je združila nepovratna sredstva s posebno ugodnimi posojili in rezervacijami za jamstva.

Komisija je leta 2023 predlagala tudi nov načrt za rast za Zahodni Balkan ( 13 ), katerega cilj je povečati socialno-ekonomsko konvergenco regije z EU in s ciljno usmerjenimi reformami pospešiti vključevanje v EU. Evropski parlament in Svet sta 14. maja 2024 sprejela uredbo o vzpostavitvi instrumenta za reforme in rast za Zahodni Balkan, ki naj bi partnerjem EU v regiji v obdobju 2024–2027 zagotovil 2 milijardi EUR nepovratnih sredstev in 4 milijarde EUR posojil.

Izplačevanje na podlagi energetskega svežnja za Zahodni Balkan je v letu 2023 potekalo dobro. Komisija je izplačala 90 % (450 milijonov EUR) od 500 milijonov EUR v obliki proračunske podpore. Izplačila so bila izvedena v korist Albanije (72 milijonov EUR), Bosne in Hercegovine (63 milijonov EUR), Kosova () (67,5 milijona EUR), Črne gore (27 milijonov EUR), Severne Makedonije (72 milijonov EUR) in Srbije (148,5 milijona EUR). Preostalih 50 milijonov EUR bo izplačanih leta 2024, potem ko bo Komisija v svoji oceni potrdila pozitivno izvajanje splošnih akcijskih načrtov za energijo in reforme upravljanja javnih financ ter stalne pozitivne rezultate pri ohranjanju stabilne makroekonomske politike in proračunske transparentnosti.

() To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa in je v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244(1999) ter mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

EU dejavno podpira svoje sosede v času, ko je to potrebno. S 66 prejetimi in obravnavanimi prošnjami za pomoč, 50 dodatnimi prošnjami iz Ukrajine (skupaj 116 prošenj) in 24 misijami civilne zaščite EU se je mehanizem Unije na področju civilne zaščite leta 2023 odzval na poplave, potrese in požare po Evropi in svetu. EU je v odziv na te krize programu dodelila začetni proračun v višini 188 milijonov EUR, ki je obsegal 101,6 milijona EUR začetnih dodelitev, 27 milijonov EUR okrepitve za podvojitev flote za gašenje požarov iz zraka v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite (rescEU) v sezoni gozdnih požarov leta 2024 in 59,4 milijona EUR, namenjenih povečanju zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka. Zaradi uničujočega potresa v Siriji in Turčiji, evakuacije državljanov EU iz Sudana in razsežnosti gozdnih požarov v Evropi lansko poletje so se proračunska sredstva povečala za 65 milijonov EUR in so skupaj torej znašala 253 milijonov EUR (brez sredstev instrumenta NextGenerationEU).

Z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite je Ukrajina v letu 2023 prejela pomoč tudi na naslednje načine:

•EU je leta 2023 podpisala zavezujoča upravna sporazuma z Ukrajino in Moldavijo ter ju sprejela v mehanizem Unije na področju civilne zaščite,

•v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite (rescEU) je bilo v Ukrajino leta 2023 napotenih 60 000 ton življenjsko pomembne pomoči, kar pomeni, da je od začetka konflikta skupaj znašala 140 000 ton,

•z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite se je samo leta 2023 odgovorilo na 50 dodatnih prošenj za pomoč iz Ukrajine.

Spodbujanje evropskega načina življenja

Vsakodnevno opažamo, da konflikti, podnebne spremembe in nestabilnost silijo ljudi, da iščejo zatočišče drugje. Vedno sem bila trdno prepričana, da je treba migracije upravljati. Za to sta potrebna vztrajnost in potrpežljivo delo s ključnimi partnerji. In potrebna je enotnost znotraj naše Unije.

Ursula von der Leyen

Obravnavanje migracijskega pritiska in azila

Leta 2023 je migracijski pritisk na zunanjih mejah Evropske unije ostal velik, saj je za azil v EU zaprosilo 1 milijon ljudi, kar je 20-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022. Potekajo stalna prizadevanja za hitro obravnavanje najnujnejših potreb z operativnimi in ciljno usmerjenimi ukrepi. Ta prizadevanja so obrodila sadove aprila 2024, ko je bil sprejet novi pakt o migracijah in azilu.

Komisija je leta 2023 za podporo državam članicam na tem področju namenila skoraj 3 milijarde EUR, večinoma prek treh skladov:

•Sklada za azil, migracije in vključevanje,

•Sklada za integrirano upravljanje meja in

•Sklada za notranjo varnost.

Proračun skladov za varnost, upravljanje meja ter azil in migracije za leto 2023 (v milijonih EUR)

Vir: Evropska komisija.

Za Sklad za azil, migracije in vključevanje je bilo 44 % vseh programskih sredstev, dodeljenih državam članicam v letu 2023, namenjenih skupnemu evropskemu azilnemu sistemu. S tem je bila podprta vzpostavitev 750 sprejemnih mest za mladoletnike brez spremstva, poleg 1 159 mest, prenovljenih v skladu s pravnim redom EU. Poleg tega je bilo v okviru solidarnosti in pravične delitve med državami članicami preseljenih 19 003 ljudi.

Na področju zakonitih migracij in vključevanja je bilo pri zgodnjem vključevanju podprtih že več kot 280 000 državljanov tretjih držav, vključno z upravičenci do začasne zaščite, ki so zbežali iz Ukrajine. V boju proti nezakonitim migracijam se je s podporo sklada v svoje države prostovoljno vrnilo več kot 18 000 posameznikov.

S sredstvi EU se pomembno prispeva tudi k podpiranju partnerstev EU z državami po vsem svetu za odpravljanje temeljnih vzrokov migracij. Ker je 10 % sredstev iz Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa namenjenih za ukrepe, povezane z migracijami in prisilnim razseljevanjem, se izvaja več kot 190 projektov, vrednih približno 5,3 milijarde EUR. Tako je bilo na primer v obdobju 2021–2023 za ukrepe v Severni Afriki namenjenih 691 milijonov EUR, pri čemer sta bili skoraj dve tretjini tega zneska namenjeni krepitvi obvladovanja in upravljanja migracij in azila.

EU in njene države članice so skupaj največje donatorke pomoči beguncem na svetu, saj prispevajo 41,8 % svetovnih finančnih sredstev. V zadnjih nekaj letih je bilo približno 80 % proračuna EU za humanitarno pomoč vsako leto namenjenih za projekte, ki obravnavajo potrebe prisilno razseljenih oseb in njihovih gostiteljskih skupnosti po vsem svetu.

Pri proračunu za leto 2023, dodeljenem Skladu za integrirano upravljanje meja, so se upoštevali sklepi Evropskega sveta z dne 9. februarja 2023, ki se osredotočajo na nadzor zunanjih meja EU, zato je vključeval 141,2 milijona EUR, namenjenih izboljšanju sistemov elektronskega nadzora na zunanjih kopenskih mejah, in 201,1 milijona EUR, dodeljenih povečanju operativne zmogljivosti evropske mejne in obalne straže za nacionalne ukrepe in ukrepe EU za zaščito zunanjih meja EU.

S Skladom za notranjo varnost si je EU pomagala pri odzivanju na poslabšanje geopolitičnih razmer in povečane varnostne grožnje. Takšna povečana tveganja za notranjo varnost so bila poudarjena v sklepih Evropskega sveta z dne 26. in 27. oktobra, ne le v zvezi s terorističnimi napadi na posameznike, temveč tudi na kritično infrastrukturo. Svet je v sklepih pozval k usklajenim prizadevanjem za mobilizacijo vseh ustreznih področij politike na nacionalni ravni in ravni EU, tudi z „izboljšanjem sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja, izmenjave informacij na podlagi celovite uporabe ustreznih podatkovnih zbirk, varovanja zunanjih meja, boja proti tihotapcem in tesnega sodelovanja s tretjimi državami.“ Sklad je med letoma 2014 in 2023 podprl 651 posredovanj v vseh gospodarskih sektorjih.

Zagotavljanje prostega gibanja znotraj EU

V sedanjih zahtevnih geopolitičnih in gospodarskih razmerah je v celoti delujoče schengensko območje ključno za stabilnost, odpornost in okrevanje. Schengenskemu območju se je 1. januarja 2023 kot njegova 27. članica pridružila Hrvaška. Poleg tega je Svet 30. decembra 2023 ob polni podpori Evropske komisije soglasno sprejel odločitev o sprejemu Bolgarije in Romunije v območje, pri čemer se bo nadzor na zračnih in morskih mejah začel izvajati marca 2024. Schengensko območje zdaj omogoča 420 milijonom ljudi, da potujejo med državami članicami brez mejnih kontrol.

Države v schengenskem območju (od aprila 2024)

Vir: Evropska komisija.

Za pametne meje je potrebno sodobno, učinkovito in uspešno upravljanje, s katerim se vzpostavlja ravnovesje med olajšavami za potnike in notranjo varnostjo. Komisija je leta 2023 dokončala zakonodajo za izvajanje sistema vstopa/izstopa ( 14 ) in napredovala pri pripravi zakonodaje za izvajanje Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve ( 15 ), vključno z dodelitvijo 25,5 milijona EUR za olajšanje avtomatiziranega prehoda meje in revidiranega Vizumskega informacijskega sistema ( 16 ). S temi sistemi se bosta izboljšala upravljanje in nadzor naših zunanjih meja ter s tem tudi notranja varnost. EU je za povečanje interoperabilnosti med sistemi informacijske tehnologije za upravljanje meja v obdobju 2021–2027 vložila 0,6 milijarde EUR.

Program Erasmus+

Erasmus+ je program mobilnosti EU na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Program je že več kot 35 let med najuspešnejšimi pobudami EU, saj s spodbujanjem spretnosti, sodelovanja in vzajemnega odkrivanja zelo pomaga ljudem, organizacijam in politikam po vsej Evropi. Tudi v letu 2023 je program še naprej pomagal EU pri doseganju ciljev na področjih, kot so vključevanje in raznolikost, aktivno državljanstvo in demokratična udeležba ter zeleni in digitalni prehod v EU in na mednarodni ravni. Proračun programa Erasmus+ za leto 2023 je znašal več kot 3,9 milijarde EUR.

V letu 2023 je program ERASMUS+ podpiral vrsto dejavnosti, namenjenih podpori izobraževanju in osebnemu razvoju, kot so primeri, navedeni v nadaljevanju:

•Leta 2023 je v dejavnostih mobilnosti sodelovalo 720 000 učečih se,

•na razpisu programa Erasmus+ za leto 2023 je sodelovalo 50 zavezništev evropskih univerz, ki vključujejo več kot 430 visokošolskih institucij iz vseh delov Evrope,

•univerze in druge institucije so do konca leta 2023 izdale 2,3 milijona evropskih študentskih izkaznic,

•športni trenerji in drugo športno osebje so prvič sodelovali v priložnostih za učno mobilnost: to novost so zelo cenile organizacije, ki se ukvarjajo z množičnim športom, saj je pritegnila veliko povpraševanje 5 054 sodelujočih organizacij in institucij,

•aplikacija Erasmus+ je bila prenesena več kot 218 000-krat,

•v letu 2023 je bilo zabeleženo rekordno povečanje digitalnih izmenjav med visokošolskimi institucijami in podprtih je bilo skupno 27 učiteljskih akademij Erasmus+.

V letu 2023 se je s polno paro nadaljevalo izvajanje evropske strategije za univerze. Z razpisi programa Erasmus+ za leto 2023 je bilo financiranih tudi 100 000 pripravništev za visokošolske študente. Z njimi je bila zagotovljena tudi podpora novim inovativnim pristopom k učenju in poučevanju, vključno z živimi laboratoriji, študentskimi inkubatorji, zelenimi in digitalnimi spretnostmi ter inovatorji v šolah.

V letu 2023 sta potekala dva kroga prijav za program DiscoverEU; Za vozovnico se je prijavilo 289 695 mladih, izbranih pa jih je bilo 71 642. Leta 2023 je bil okrepljen proračun za aktivnosti udejstvovanja mladih, v katere je bilo vključenih več kot 18 400 mladih. Število obiskov na evropskem mladinskem portalu je leta 2023 naraslo na 10 132 367, s čimer je leta 2023 ostal med prvimi desetimi najbolj obiskanimi spletnimi mesti europa.eu.

Od začetka ruske vojne agresije proti Ukrajini se program Erasmus+ zaradi svoje privzete prožnosti uporablja za podporo projektov, ki spodbujajo izobraževalne dejavnosti in olajšujejo vključevanje ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, v njihova nova učna okolja, skupaj z dejavnostmi v podporo organizacijam, učečim se in osebju v Ukrajini. Sodelujoče organizacije so bile spodbujene, naj svoje dejavnosti usmerjajo tako, kot se jim zdi primerno. Poudarek je bil na projektih ključnega ukrepa 1 (projekti mobilnosti), ker bi bilo z njimi mogoče podpreti mobilnost prihajajočih iz Ukrajine ter olajšati vključevanje učečih se in osebja, ki bežijo pred vojno v Ukrajini.

Evropska solidarnostna enota

EU temelji na solidarnosti. Evropska solidarnostna enota financira projekte, ki mladim omogočajo prostovoljno delo na različnih področjih, od pomoči prikrajšanim in nudenja humanitarne pomoči do prispevanja k zdravstvenim in okoljskim ukrepom v EU in zunaj nje. Prostovoljski projekti, ki so prejeli sredstva v letu 2023, so bili močno osredotočeni na vključevanje in raznolikost; sredstva je prejelo 978 projektov, od katerih jih je 705 obravnavalo udeležbo v demokratičnem življenju. Na razpise v letu 2023 je prispelo več kot 4 500 prijav za projekte prostovoljstva in solidarnosti, sredstva pa so bila dodeljena 2 401 projektom.

Vlaganje v evropsko kulturo

Program Ustvarjalna Evropa je neposredni sklad EU, prek katerega se podpirajo kulturni in ustvarjalni sektorji, z določenim proračunom v višini 2,44 milijarde EUR za obdobje večletnega finančnega okvira 2021–2027 in 334,3 milijona EUR samo za leto 2023. Namen programa je varovati, razvijati in spodbujati evropsko kulturno in jezikovno raznolikost ter dediščino ter povečevati konkurenčnost in gospodarski potencial kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti avdiovizualnega sektorja.

V letu 2023 je bilo kulturnim projektom, vključno s projekti evropskega sodelovanja, kroženjem evropskih literarnih del, platformami za promocijo umetnikov, ki se šele uveljavljajo, vseevropskimi kulturnimi subjekti ter mrežami kulturnih in ustvarjalnih organizacij, dodeljenih skoraj 85 milijonov EUR. Zlasti za financiranje projektov sodelovanja je bilo namenjenih 60 milijonov EUR, kar je omogočilo izbor 138 predlaganih projektov. Več kot 185 milijonov EUR je bilo dodeljenih avdiovizualnim projektom, vključno z ustvarjanjem filmov, televizijskih serij in videoiger, podpiranjem distribucije in inovacij ter pomočjo producentom pri doseganju širšega občinstva v okviru mreže evropskih kinematografov, evropskih festivalov, vseevropske promocije filmov, podnaslavljanja in filmskega izobraževanja. Poleg tega je bil prek programa Ustvarjalna Evropa leta 2023 podpisan prvi sporazum s finančno institucijo v okviru kapitalskega orodja MediaInvest v vrednosti 25 milijonov EUR, od katerega je imelo koristi 1 802 umetnikov in kulturnih delavcev s shemo mobilnosti „kultura premika Evropo“ ter s katerim je bila zagotovljena podpora 465 nadnacionalnim partnerstvom in 127 programom, namenjenim socialno marginaliziranim skupinam.

Program Ustvarjalna Evropa je s kinom za mlade EU prispeval k zelenemu dogovoru: Green Deal 2024–2026, projekt za formiranje občinstva v šestih jezikih v dvanajstih državah, katerega cilj je spodbujati okoljsko ozaveščeno mlado skupnost. Na zeleni, čeprav digitalni strani, se je s programom zagotovila podpora za MIAM!, produkcijsko linijo računalniško generiranih podob v realnem času za tridimenzionalno animacijo, ki temelji na rešitvah za videoigre in omogoča zmanjšanje ogljičnega vpliva. Poleg tega je bil financiran evropski kalkulator emisij ogljika za avdiovizualno produkcijo.

Pri kulturnih projektih je bilo zabeleženo vse večje število prijav na aktivnosti. Zlasti število vlog za evropske projekte sodelovanja se je povečalo s 461 predlogov v letu 2021 na 831 v letu 2023, kar pomeni 78-odstotno povečanje.

S kohezijsko politiko EU, zlasti prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, so bile evropske regije podprte v svojih prizadevanjih za dodajanje vrednosti geografskim danostim ter kulturni in zgodovinski dediščini. V kohezijsko politiko za obdobje 2021–2027 je vključena podpora EU za kulturo in kulturno dediščino, ki znaša 5,4 milijarde EUR v 19 državah članicah in v programih teritorialnega sodelovanja ( 17 ).

Boj proti raku v Evropi

V okviru evropskega načrta za boj proti raku je bilo leta 2023 v okviru programa EU za zdravje mobiliziranih 187,3 milijona EUR za preprečevanje, presejanje in zdravljenje raka, skupaj s podporo duševnemu zdravju za bolnike z rakom in njihove družine ter za izboljšanje kakovosti življenja preživelih bolnikov z rakom. V sam program EU za zdravje z operativnim proračunom v višini 735,8 milijona EUR za leto 2023 je boj proti raku vključen kot medsektorska postavka.

V letu 2023 se je v okviru programa EU za zdravje poskusno izvajal program medspecialističnega usposabljanja na področju raka, ki je bil razvit v okviru zaključenega projekta INTERACT-EUROPE, začela je delovati digitalna infrastruktura, s katero je podprta evropska pobuda za slikanje raka, in začelo se je izvajati 12 novih projektov za boj proti raku. Komisija je leta 2023 v okviru evropskega registra neenakosti v raku objavila tudi profile raka po državah. Ukrepi, izvedeni na področju zdravja, so vključevali tudi razpis misija proti raku 2023, ki je del programa Obzorje Evropa, v okviru katerega so bili predloženi 103 upravičeni predlogi in podpisanih 13 sporazumov o nepovratnih sredstvih.

Nova spodbuda za evropsko demokracijo

Demokracija pomeni pravico vsakega posameznika, da je slišan. Demokracija je tudi naša skupna odgovornost. Vsaka nova generacija je odgovorna za ohranjanje naše demokracije. Da bo bolj reprezentativna in vključujoča. Da jo zaščitimo pred notranjimi in zunanjimi grožnjami.

Ursula von der Leyen

Predsednica Evropske komisije

Spodbujanje pravic in vrednot EU

Leta 2023 se je demokracija v Evropski uniji soočala z več izzivi, kot so naraščajoči ekstremizem, vmešavanje v volitve, širjenje manipulativnih informacij ter grožnje novinarjem. Ob soočanju s tem je EU leta 2023 na različne načine podpirala demokracijo; med drugim je decembra 2023 dosegla dogovor o evropskem aktu o svobodi medijev in sprejela sveženj za obrambo demokracije. Komisija v tem svežnju poudarja, da se demokracija podpira z različnimi programi EU, vključno s programom Erasmus+, Evropsko solidarnostno enoto, programom Obzorje Evropa, programom Digitalna Evropa in programom Ustvarjalna Evropa, in sicer na področjih podpore volitvam, ukrepov v zvezi z mediji in dezinformacijami ter krepitve državljanskega prostora. Poleg tega se s programom predpristopne pomoči, skladi kohezijske politike in Instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa zagotavlja podpora vključevanju v civilni prostor, ukrepom v zvezi z mediji in dezinformacijami ter volitvam v Evropi in zunaj nje ( 18 ).

Na podlagi Konference o prihodnosti Evrope je Komisija leta 2023 izvedla platforme za udejstvovanje državljanov, pri čemer so trije evropski državljanski forumi podali predloge glede zavržene hrane, virtualnega sveta in učne mobilnosti, ki jih je Komisija sprejela.

Iz proračuna EU je bilo v obdobju 2021–2027 več kot 1,1 milijarde EUR, vključno z 214 milijoni EUR v letu 2023, namenjenih programu Državljani, enakost, pravice in vrednote za spodbujanje pravic in vrednot EU. Ta program podpira široko paleto organizacij, ki spodbujajo in varujejo vrednote in pravice EU, povečujejo ozaveščenost o pravicah, vrednotah, kulturi načel, zgodovini, zakonih in politikah, krepijo zmogljivosti ter spodbujajo čezmejno sodelovanje ter medsebojno poznavanje, razumevanje in zaupanje. Podpira tudi usposabljanje in krepitev zmogljivosti ter pobratenje mest in izmenjavo dobrih praks med organi in telesi držav članic. Pričakuje se, da bodo projekti v obdobju 2021-2023 dosegli več kot 31,4 milijona ljudi. Samo v letu 2023 je bilo 262 projektov v skupni vrednosti 150,4 milijona EUR namenjenih spodbujanju enakosti.

Poleg tega se je s programom Državljani, enakost, pravice in vrednote okrepila državljanska udeležba na ravni EU, saj je bila leta 2023 z 2 milijonoma EUR podprta evropska državljanska pobuda. Leta 2023 je bil registriran stoti predlog pobude z naslovom „Povežimo vse evropske prestolnice in ljudi z železniškim omrežjem visokih hitrosti“. S programom je bila prek javnih naročil omogočena tudi organizacija delavnic za boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva, vzajemno učenje in izmenjavo dobrih praks na področju enakosti spolov, dogodek na temo 30 let pravic iz državljanstva EU in številne raziskave Eurobarometra.

S programom Državljani, enakost, pravice in vrednote se financirajo projekti in pobude o številnih temah, katerih cilj je spodbujanje vrednot EU. Leta 2023 je program:

•zagotovil sredstva v višini 24,9 milijona EUR, namenjena za razpis za preprečevanje nasilja na podlagi spola in nasilja nad otroki ter boj proti njima v okviru sklopa programa Daphne,

•podpiral boj proti rasizmu, ksenofobiji, diskriminaciji in drugim oblikam nestrpnosti s proračunom v višini 20 milijonov EUR prek namenskega razpisa za enakost,

•zagotovil podporo 83 okvirnim partnerjem na področju vrednot EU in evropske mreže nacionalnih organov za enakost,

•podpiral 1 045 organizacij civilne družbe s področja vrednot EU: 463 s področja enakosti, pravic in enakosti spolov, 1 266 s področja udeležbe in sodelovanja državljanov ter 3 313 s področja boja proti nasilju.

Omogočanje mladim Evropejcem, da sodelujejo v civilni družbi in demokratičnem življenju

Eden od glavnih rezultatov evropskega leta mladih 2022 je bil, da se mladi močno zanimajo za družbo in želijo biti vključeni vanjo. V drugem četrtletju leta 2023 se je začelo pripravljati sporočilo Komisije z nizom ukrepov, ki se osredotočajo na to, kako lahko Komisija mladim omogoči, da se izrečejo o odločitvah, ki se nanašajo nanje. Julija 2023 se je začel deseti cikel mladinskega dialoga EU, ki je največji participativni proces za mlade v EU.

Leta 2023 je bil okrepljen proračun za aktivnosti udeležbe mladih, v katere je bilo vključenih več kot 18 400 mladih. Komisija se je lotila priprav na evropski teden mladih 2024, ki je potekal od 12. do 19. aprila 2024 in se je osredotočal na spodbujanje aktivnega državljanstva in demokratične udeležbe med mladimi.

Reševanje izzivov kibernetske varnosti, dezinformacij in varovanje volitev v EU leta 2024

Novembra 2023 je Evropska komisija skupaj z Evropskim parlamentom in Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost organizirala vajo na področju kibernetske varnosti kot del ukrepov, ki jih Evropska unija izvaja za zagotovitev svobodnih in poštenih volitev junija 2024. Na vaji, v kateri so sodelovali tudi predstavniki nacionalnih volilnih organov in organov za kibernetsko varnost, so si lahko udeleženci izmenjali izkušnje in dobre prakse ter okrepili svoje sposobnosti odzivanja na incidente na področju kibernetske varnosti.

V okviru priprav na volitve v EU leta 2024 je Komisija zagotovila podporo skupini za sodelovanje na področju omrežij in informacijskih sistemov ( 19 ) pri posodobitvi zbirke o kibernetski varnosti in odpornosti volitev. Ta posodobitev (objavljena marca 2024) je bila nujna zaradi hitrega razvoja groženj in tveganj na področju kibernetske varnosti za integriteto volitev, ki vključujejo razvoj globokih ponaredkov avdiovizualnih gradiv, ustvarjenih s pomočjo umetne inteligence, hekerje-aktiviste, ki jih je mogoče najeti, ter kibernetske napade in grožnje, ki jih v nestabilnih geopolitičnih razmerah podpirajo sovražni akterji.

Poleg tega so bili leta 2023 ustanovljeni evropska opazovalnica digitalnih medijev in njena vozlišča, da bi okrepili odkrivanje in analizo dezinformacijskih kampanj. Centri za varnejši internet so mladim uporabnikom po vsej EU ponujali storitve svetovanja in prijavljanja, vključno s prijavami domnevnih posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu s strani javnosti, na podlagi katerih so bili posnetki odstranjeni. To dopolnjuje akt EU o digitalnih storitvah iz leta 2022, katerega namen je ustvariti varnejši digitalni prostor, v katerem so zaščitene temeljne pravice uporabnikov, in vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za podjetja.

3. Horizontalne prednostne naloge politike v proračunu EU

V tem razdelku so na voljo informacije o financiranju pobud, povezanih s podnebnimi cilji, biotsko raznovrstnostjo, enakostjo spolov in cilji trajnostnega razvoja, kot je določeno v točki 16(d–g) medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020. Na voljo so tudi informacije o prispevku proračuna EU k prednostni nalogi Evropske komisije za spodbujanje digitalnega prehoda.

Zeleno proračunsko načrtovanje

Komisija uporablja zeleno proračunsko načrtovanje kot instrument za povečanje preglednosti proračuna EU v smislu financiranja v podporo podnebnim in okoljskim ciljem v skladu s Pariškim sporazumom in Evropskim zelenim dogovorom. Marca 2022 se je zavezala, da si bo skupaj s francoskim predsedstvom Sveta Evropske unije in več državami članicami še naprej prizadevala za zeleno proračunsko načrtovanje.

Zeleni prehod je določila kot eno od svojih ključnih prednostnih nalog za obdobje 2019–2024, kot je določila predsednica von der Leyen v svojih političnih smernicah. Z Evropskim zelenim dogovorom, ki je bil sprejet leta 2019, je bila ta ambicija potrjena. V skladu z zelenim dogovorom je v evropskih podnebnih pravilih, sprejetih leta 2021, izrecno določeno, da bi morala EU do leta 2050 postati podnebno nevtralna, z vmesnim ciljem zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Poleg tega je Komisija predlagala zmanjšanje za vsaj 90 % do leta 2040.

Da bi poudarila svojo zavezanost podnebnim in okoljskim ciljem, je EU določila kvantitativne cilje za svoj večletni finančni okvir za obdobje 2021 2027 in financiranje instrumenta NextGenerationEU. Zlasti se je EU zavezala, da bo vsaj 30 % svojega večletnega finančnega okvira in proračuna instrumenta NextGenerationEU namenila za odhodke za podnebne ukrepe, 7,5 % letnega proračuna za leto 2024 ter 10 % letnih proračunov za leti 2026 in 2027 pa za varstvo in povečanje biotske raznovrstnosti.

Zeleni proračun EU je razdeljen na štiri področja: prilagajanje podnebnim spremembam, blažitev podnebnih sprememb, biotska raznovrstnost in čist zrak. Vključuje tudi močno komponento načela, da se ne škoduje bistveno, kar se nanaša tako na podnebne kot na okoljske cilje. Vse dejavnosti morajo biti skladne s tem načelom in ustrezno zakonodajo.

Pričakovani zeleni prispevek (proračunske obveznosti) v obdobju 2021–2027 (v milijonih EUR) ( 20 )

Vir: Evropska komisija.

Podatki, ki so na voljo za obdobje 2021–2027, kažejo, da je proračun EU v skladu z načrti, da se doseže cilj 30 % za vključevanje podnebnih ukrepov, in sicer zaradi dobrih rezultatov mehanizma za okrevanje in odpornost ter pobude RepowerEU, ki prav tako prispevata k spremljanju čistega zraka. Pri vseh podatkih, uporabljenih v tem poročilu, so uporabljene pričakovane odobritve za prevzem obveznosti.

Pri vključevanju biotske raznovrstnosti je napoved za leto 2024 blizu cilja, medtem ko bo cilje za leti 2026 in 2027 težje doseči. Več podrobnosti je na voljo v posebnem razdelku o biotski raznovrstnosti v nadaljevanju.

Pomembno je opozoriti, da se k prednostni nalogi zelenega proračuna prispeva tudi prek drugih skladov, ki jih upravlja Komisija, čeprav niso del večletnega finančnega okvira, kot so sklad za inovacije, sklad za modernizacijo in prihodnji Socialni sklad za podnebje. Prihodki iz teh skladov izvirajo iz sistema EU za trgovanje z emisijami.

Zgornji zneski so izračunani na podlagi odobritev za prevzem obveznosti, kot je prikazano spodaj.

•Za neposredno upravljanje ocene pripravi vsaka služba na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov (vključno s podatki iz finančnega sistema samo za vključevanje podnebnih ukrepov). Za prihodnje ocene se uporabljajo delovni programi, sektorski cilji in pretekle vrednosti.

•Pri deljenem upravljanju so pretekle in prihodnje številke predstavljene na podlagi programov in strateških načrtov skupne kmetijske politike, dogovorjenih z državami članicami in posodobljenih v skladu z letnimi poročili.

•Pri posrednem upravljanju številke temeljijo na obstoječih ciljih in sporazumih z izvajalskimi partnerji ter njihovih letnih poročilih.

•Pretekli odhodki se vsako leto popravijo po pregledu kakovosti, ki ga opravijo različne službe, da se upoštevajo prejete dodatne informacije o izbranem projektu.

Osredotočenost na rezultate ( 21 )

32 070 752 megavatnih ur

ocenjenih prihrankov na podlagi energijske učinkovitosti na leto iz zasebnih in javnih stavb.

87 milijonov ton ocenjenih preprečitev izpustov ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto, od tega več kot polovica z naložbami v zelene obveznice instrumenta NextGenerationEU. Poleg tega se pričakuje zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 442 milijonov ton v okviru sklada za inovacije v prvih 10 letih delovanja.

126 851 dodatnih megavatov

nameščenih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Osredotočenost na rezultate je temeljnega pomena za ukrepe zelenega proračuna in proračun EU na splošno. Rezultati, ki izhajajo iz razpoložljivih kazalnikov, se lahko uporabijo za doseganje bolj ciljno usmerjene porabe in izboljšanje upravljanja proračuna EU. Z izboljšanjem odgovornosti se lahko poveča tudi učinkovitost zelenega prehoda. Slednja je pomembno tudi zato, ker je treba prispevati k izpolnjevanju številnih mednarodnih zavez.

Osredotočenost na energijsko učinkovitost, zmanjšanje emisij in širitev uporabe obnovljivih virov energije je ključna za doseganje ciljev EU glede podnebne nevtralnosti in uresničevanje ciljev za leto 2030. Zgornji rezultati kažejo, da države članice diverzificirajo svojo mešanico virov energije in postopoma zmanjšujejo svojo odvisnost od fosilnih goriv, s čimer se znižujejo stroški energije. Posledica tega je tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kar prispeva k boju proti podnebnim spremembam, in onesnaževal zraka.

Merjenje dejanskega učinka naložb instrumenta NextGenerationEU

Komisija je decembra 2023 predstavila prvo poročilo o učinku zelenih obveznic instrumenta NextGenerationEU, ki je bilo predstavljeno na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28) v Dubaju. To poročilo pomeni temeljni dosežek na področju preglednosti, saj nam omogoča merjenje konkretnega podnebnega učinka naložb, ki se financirajo z zelenimi obveznicami instrumenta NextGenerationEU.

Poročilo temelji na trdnem okviru zelenih obveznic EU ter se opira na podrobne analize mejnikov in ciljev za naložbe, financirane z zelenimi obveznicami v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ki so podlaga za izračun njihovega podnebnega učinka, kar omogoča merjenje napredka na poti k trajnostni prihodnosti ter zagotavlja neposredno povezavo med financiranjem in podnebnim vplivom.

Analiza razkriva, da se lahko z naložbami v zelene obveznice instrumenta NextGenerationEU po popolni izvedbi preprečijo emisije toplogrednih plinov v skupnem obsegu 44 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto, kar ustreza 1,2 % vseh emisij EU v letu 2022. Ta številka predstavlja približno 57 % naložb, financiranih z zelenimi obveznicami, kar pomeni, da bo s poznejšimi analizami in poročili predstavljena še jasnejša slika dejanskega učinka na podnebje. Čeprav je učinek trenutno realiziranih odhodkov v začetnih fazah projekta seveda manjši, je v poročilu ocenjeno, da je zmanjšanje enakovredno 224 143 tonam ogljikovega dioksida na leto. Ta številka se bo s pospešenim izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost hitro povečala.

Taksonomija

Letos je v več ključnih programov znotraj poročil o smotrnosti programov (Priloga 4 k temu poročilu) prvič vključena analiza njihove usklajenosti s taksonomijo EU za trajnostne dejavnosti. Ta dodatek je ključno izhodišče za prihodnje analize, kako poraba EU prispeva k bolj zeleni prihodnosti ( 22 ).

Medtem ko je bila analiza usklajenosti taksonomije v mehanizmu za okrevanje in odpornost že prej podrobno opisana v okviru poročanja o zelenih obveznicah instrumenta NextGenerationEU, se je z letošnjimi poročili o smotrnosti programa področje uporabe razširilo na druge kritične programe. Ta pristop zagotavlja celovitejši pogled na zavezanost EU k trajnostnemu financiranju v okviru različnih pobud.

Vključevanje podnebnih ukrepov

Dosežki

Med letoma 2014 in 2022 je imelo približno 29 milijonov državljanov koristi od protipoplavne zaščite, in sicer na podlagi ukrepov, financiranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada.

Skupna kmetijskao politika podpira shranjevanje ogljika (ukrepi sekvestracije ogljika, obnova šotišč itd.) ter prispeva k preprečevanju in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Do leta 2022 je bilo s pomočjo podpore skupne kmetijske politike za obdobje 2014–2022 pogozdenih približno 188 000 hektarjev kmetijskih zemljišč.

Z več kot 300 regionalnimi in lokalnimi organi, ki so se zavezali k temu cilju, in 50 organi, ki aktivno sodelujejo pri pripravi ocen tveganja, se z misijo za prilagajanje podnebnim spremembam, ki se financira v okviru programa Obzorje Evropa, postavlja temelje za skupnosti, prilagojene podnebnim spremembam.

S projektom Renewable energy new electric skills (Nove spretnosti iz elektrotehnike na področju energije iz obnovljivih virov), financiranim v okviru Evropskega socialnega sklada plus, se obravnava potreba po novih spretnostih s pripravo tečajev usposabljanja za elektrotehnične poklice. Ti tečaji zajemajo ključna področja, kot sta namestitev fotonapetostnih sistemov in predelava tradicionalnih vozil v električne modele. Cilj projekta je opremiti lokalno delovno silo s spretnostmi, potrebnimi za uspeh v tem razvijajočem se sektorju.

Koliko porabimo?

Prispevek za podnebje v obdobju 2021–2027 (v milijonih EUR)

Vir: Evropska komisija.

V obdobju 2021–2027 naj bi se iz proračuna EU, vključno z instrumentom NextGenerationEU , za odhodke za podnebne ukrepe prispevalo 658 milijard EUR, kar predstavlja 34,3 % proračunskih sredstev, s čimer je bil presežen prvotni cilj 30 %.

Načrtovani odhodki v proračunu EU za obdobje 2021–2027 v absolutnih zneskih in ocenjeni odstotek sredstev posameznih programov

Obzorje Evropa, sklad InvestEU, IPE – Instrument za povezovanje Evrope, vključno z vojaško mobilnostjo, regionalna politika – Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad, SKP – skupna kmetijska politika, ESPRA – Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, mehanizem za pravični prehod, Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, IPA III – instrument za predpristopno pomoč.

Vir: Evropska komisija.

Na podlagi razpoložljivih informacij je proračun EU v skladu z načrti, da se doseže tako splošni cilj 30 % kot tudi sektorske cilje glede porabe, ki prispevajo k podnebnim ukrepom. Poročila o smotrnosti programov (Priloga 4 letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna) vsebujejo poseben oddelek, v katerem so predstavljeni ocenjeni podnebni prispevki za posamezne programe in ukrepi, sprejeti za zagotovitev ustreznega financiranja te prednostne naloge.

Na podlagi deleža odhodkov za podnebne ukrepe na program, izračunanega za proračunske obveznosti, je mogoče oceniti znesek odhodkov za podnebne ukrepe na ravni plačil, ki znaša 33,9 %. Na podlagi tega lahko države članice, ki prispevajo v proračun EU, izračunajo svoj delež zelenega proračunskega prispevka za proračun EU. Ta ocena ne vključuje mehanizma za okrevanje in odpornost, saj se ta financira z obveznicami in ne s prispevki držav članic. V skladu s sektorskimi predpisi se bo prek instrumenta za Ukrajino in instrumenta za Zahodni Balkan prispevalo k vključevanju podnebnih ukrepov in biotske raznovrstnosti. O prispevkih se bo poročalo od naslednjega cikla poročanja, ko bodo informacije na voljo.

Vključevanje biotske raznovrstnosti

Dosežki

Zaradi 31 projektov, za katere so bila leta 2021 prejeta sredstva v okviru programa LIFE, se izboljšuje stanje ohranjenosti več kot 100 vrst.	Prek Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo je bilo med letoma 2014 in 2022 podprtih 10 427 operacij, ki so se nanašale na boljše upravljanje območij Natura 2000 in drugih zavarovanih morskih območij.
V okviru skupne kmetijske politike je bilo leta 2022 podprtih 20,3 milijona čebeljih panjev.	S podporo EU v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje je zaščitenih in/ali se trajnostno upravlja 17 695 km2 morskih, kopenskih in sladkovodnih ekosistemov.

Koliko porabimo?

Prispevek za biotsko raznovrstnost v obdobju 2021–2027 (v milijonih EUR)

Vir: Evropska komisija.

V obdobju 2021–2027 je za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti v proračunu EU, vključno z instrumentom NextGenerationEU, namenjenih 112 milijard EUR oziroma 6 % večletnega finančnega okvira. Medtem ko je napoved za leto 2024 blizu cilja 7,5 %, bo cilj 10 % za leti 2026 in 2027 težje doseči. Komisija si s pomočjo vseh deležnikov prizadeva za nadaljnje povečanje financiranja na tem področju, kar je že storila za programe neposrednega upravljanja, kot sta program Obzorje Evropa in Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje. Na področju zunanjega delovanja je na primer z ocenami Komisije potrjeno, da se bo v proračunu EU v primerjavi z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 podvojilo financiranje tretjih držav.

Primerjava prispevkov za biotsko raznovrstnost v obdobjih 2014–2020 in 2021–2027 (v milijonih EUR) ( 23 )

SPACE – vesoljski program, Obzorje EU – Obzorje Evropa, ESRR in KS – Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad,

SKP – skupna kmetijska politika, program LIFE, ESPRA – Evropski sklad za pomorsko ribištvo in akvakulturo, Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje.
Vir: Evropska komisija.

Omeniti je treba, da ima metodologija skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 višjo stopnjo podrobnosti in ambicioznosti v primerjavi z metodologijo, uporabljeno v obdobju 2014–2022, kar omogoča bolj natančne in konservativne ocene kot v preteklosti. Od predloga proračuna za leto 2024 dalje Komisija prispevek skupne kmetijske politike k biotski raznovrstnosti ocenjuje z uporabo koeficientov EU (100 %, 40 % in 0 %) in utežnih faktorjev (100 %, 70 % in 50 %), katerih namen je odražati različen prispevek posameznih vrst ukrepov k cilju biotske raznovrstnosti. Poleg tega zaradi zasnove skladov skupne kmetijske politike in kohezijske politike ter finančnega načrtovanja obeh programov sredstev ni mogoče dodeliti za posamezna leta.

V skladu s sektorskimi predpisi se bo prek instrumenta za Ukrajino in instrumenta za Zahodni Balkan prispevalo k vključevanju podnebnih ukrepov in biotske raznovrstnosti. O prispevkih se bo poročalo od naslednjega cikla poročanja, ko bodo informacije na voljo.

Čist zrak

Dosežki

V okviru projekta LIFE GREEN-STOVE (ZELENA PEČ) je bila izdelana inovativna peč na pelete, s katero se lahko znatno zmanjšajo emisije onesnaževal in optimizira uporaba biomase kot alternativnega vira energije k fosilnim virom energije za ogrevanje stanovanj, saj je zagotovljena 92-odstotna učinkovitost in veliko čistejše zgorevanje.

S programom pomoči EU za turško skupnost na Cipru so bile z zamenjavo 45 km kanalizacijskega omrežja v Famagusti odpravljene vse napake v sistemu, zaradi katerih je mesto dolga leta pestile težave z neprijetnimi vonjavami. Nameščenih je bilo deset mrežnih postaj za spremljanje kakovosti zraka, ki tvorijo integrirano mrežo za merjenje kakovosti zraka v turški skupnosti na Cipru.

Cilj partnerstva 2Zero Emission, ki se financira v okviru programa Obzorje Evropa, je pospešiti razvoj cestnega prometa brez izpušnih emisij v Evropi ter tako prispevati k izboljšanju kakovosti zraka in varnosti mobilnosti za ljudi in blago. Partnerstvo s spodbujanjem inovacij, proizvodnje in storitev na področju cestnega prometa zagotavlja prihodnjo vodilno vlogo Evrope na tem ključnem področju. Partnerstvo 2Zero, ki temelji na uspehih prejšnjih pobud, kot sta evropska pobuda za zelene avtomobile in evropska pobuda za zelena vozila, združuje deležnike za izvajanje celostnega sistemskega pristopa, ki zajema akumulatorska električna vozila in vozila s pogonom na gorivne celice. S sodelovanjem z različnimi evropskimi tehnološkimi platformami partnerstvo širi svoj obseg, tako da zajema vključevanje vozil brez izpušnih emisij v ekosistem, s čimer se krepita konkurenčnost in tehnološko vodstvo EU.

Koliko porabimo?

Prispevek za čist zrak v obdobju 2021–2027 (v milijonih EUR)

Vir: Evropska komisija.

V obdobju 2021–2027 je za prednostni program za čist zrak v proračunu EU, vključno z instrumentom NextGenerationEU, namenjenih 186 milijard EUR oziroma 9,7 % večletnega finančnega okvira.

Evropska unija si že desetletja prizadeva za čist zrak, pri čemer si prizadeva za čim manjše tveganje za zdravje in okoljsko škodo. Zaradi strožjih predpisov o emisijah in vključevanja prednostnih nalog v zvezi s čistim zrakom v različne politike se je kakovost zraka po vsej EU vidno izboljšala. Ta uspeh je rezultat skupnih prizadevanj na vseh ravneh – na ravni EU, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Pri tem je pomembno tudi financiranje EU, ki neposredno podpira projekte za čist zrak in vključuje cilje v zvezi s čistim zrakom v druge naložbe, kot je razvoj infrastrukture.

Da bi zagotovila stalen napredek, EU spremlja, kako njeno financiranje prispeva k ciljem držav članic glede čistega zraka. To spremljanje ima dvojni namen: pomaga oceniti učinkovitost sedanjih programov financiranja pri podpiranju politik za čist zrak in zagotavlja podatke za prihodnje dodelitve sredstev. Pri izračunu odhodkov sta zdaj upoštevani nova zakonodajna podlaga za skupno kmetijsko politiko in uvedba programa RePowerEU.

Vključevanje načela enakosti spolov

Komisija je enakost spolov določila kot medsektorski cilj za vsa področja politike. Dolgotrajna zavezanost Komisije enakosti spolov je dobila nov zagon s sprejetjem strategije za enakost spolov za obdobje 2020–2025, v kateri je navedena okrepljena zavezanost Komisije pri doseganju Unije enakosti. Strategija določa cilje politike in pobude za doseganje znatnega napredka glede enakosti spolov do leta 2025.

Od začetka pandemije COVID-19 je Komisija v okviru instrumenta NextGenerationEU in okrepljenega večletnega finančnega okvira odločno pristopila k oblikovanju celovitega sklopa pobud, ki vključujejo ukrepe za prvi odziv in tudi bolj strukturne ukrepe. V odzivu politike, ki izhaja iz tega, je poudarek na pravičnem in vključujočem okrevanju. Zagotavlja, da je enakost v središču okrevanja, in je namenjen ublažitvi nesorazmernega vpliva krize na številne ranljive družbene skupine, ne glede na spol, rasno ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.

Dosežki

S programom InvestEU so bile v letu 2023 podprte skupne naložbe v višini 2,4 milijarde EUR za podporo enakosti spolov. Cilj programa je zagotoviti prilagojeno svetovalno podporo in krepitev zmogljivosti za izboljšanje dostopa do financiranja za podjetja, ki so jih ustanovile ženske in jih vodijo ženske.	V programu Obzorje Evropa morajo imeti subjekti, ki se prijavljajo, vzpostavljen načrt za enakost spolov, da so upravičeni do financiranja. Nagrada EU za enakost spolov, ki je bila prvič podeljena marca 2023, je namenjena spodbujanju skupnosti organizacij, ki lahko navdihujejo in spodbujajo druge akademske in raziskovalne organizacije, naj postanejo vodilne na področju enakosti spolov.
V Avstriji projekt 100 Percent, ki je v celoti podprt s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada, podjetjem zagotavlja brezplačno svetovanje za pomoč pri odpravi plačilne vrzeli med spoloma. Projekt podjetja podpira pri oblikovanju preglednih plačnih sistemov ter pri prepoznavanju in izboljševanju priložnosti za ženske na trgu dela.	Z naložbami za okrevanje in odpornost se dopolnjujejo strukturne reforme, ki jih je mogoče podpreti z Instrumentom za tehnično podporo in ki pomembno vplivajo na enakost spolov. Med njimi so reforme za odpravo plačilne vrzeli med spoloma v Estoniji, boj proti neenakostim med spoloma na Portugalskem, boljšo ureditev poklica asistenta zdravstvene nege na Švedskem, izboljšanje prenatalnih in neonatalnih presejalnih pregledov v Bolgariji ter španska strategija za javno zdravje, v kateri je v vse ukrepe javnega zdravja vključen vidik enakosti spolov in enakosti na področju zdravja.
V Jemnu je Komisija v partnerstvu z organizacijo Save the Children namenila več kot 5 milijonov EUR za spremljanje hudih kršitev in drugih resnih kršitev otrokovih pravic ter poročanje o njih in za zagotavljanje zaščite otrok, ki rešuje življenja. Ta ukrep se je izvajal s posebnim poudarkom na enakosti spolov: s posebnimi posvetovanji z dekleti; z osredotočanjem na posebne težave deklet (otroške poroke, zgodnje nosečnosti, opustitev šolanja in pomanjkanje varnosti); z namenom zagotoviti opolnomočenje žensk in deklet ter njihov enakopraven dostop do storitev in sodelovanje v skupnosti.	V okviru programa Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje v vzhodnem partnerstvu je bil cilj programa EU4Gender equality (EU za enakost spolov) za obdobje 2020–2023 v vrednosti 9,7 milijona EUR še naprej krepiti enake pravice in priložnosti za ženske in moške v vzhodnem sosedstvu z odpravljanjem spolnih stereotipov, delom na področju preprečevanja nasilja in spodbujanjem udeležbe moških pri delu na področju oskrbe. V program je vključena tudi služba za pomoč pri reformah, ki podpira reformna prizadevanja vlad za enake možnosti žensk in moških.

Koliko porabimo?

V skladu s strategijo za enakost spolov za obdobje 2020–2025 se je z instrumentom NextGenerationEU in večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 zagotovil širok nabor instrumentov financiranja in proračunskega jamstva EU za podporo pobudam, s katerimi se spodbujajo udeležba žensk na trgu dela ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, naložbe v varstvo in oskrbo, podpora podjetnicam, boj proti spolni segregaciji v nekaterih poklicih ter obravnavanje neuravnotežene zastopanosti deklet in fantov na nekaterih področjih izobraževanja in usposabljanja. Poleg tega so zagotovljena namenska finančna sredstva za organizacije civilne družbe in javne institucije, ki izvajajo specifične pobude, vključno s preprečevanjem nasilja zaradi spola in bojem proti njemu.

Komisija je v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 razvila svojo metodologijo za merjenje odhodkov v zvezi z enakostjo spolov na ravni programov. Pri teh prizadevanjih so Komisiji koristili plodne izmenjave z Evropskim inštitutom za enakost spolov in konstruktivno sodelovanje z Evropskim računskim sodiščem v okviru njegovega posebnega poročila o vključevanju vidika spola v proračun EU, ki je bilo objavljeno maja 2021.

Metodologija je bila prvič uporabljena v vseh programih porabe za proračunsko leto 2021 v okviru predloga proračuna za leto 2023. To je bilo pred zavezami iz medinstitucionalnega sporazuma, priloženega večletnemu finančnemu okviru za obdobje 2021–2027, tako glede časovnega okvira kot obsega. Za proračunski leti 2022 in 2023 je bila metodologija uporabljena brez sprememb. Letos je bilo spremljanje odhodkov glede na spol izboljšano z vključitvijo podatkov, razčlenjenih po spolu, ki so na voljo za posamezne programe, v poročila o smotrnosti programov (Priloga 4 k temu poročilu).

Rezultati metodologije za merjenje odhodkov v zvezi z enakostjo spolov odražajo stalna prizadevanja za okrepitev vključevanja načela enakosti spolov v proračun EU. V skladu z metodologijo se lahko programu na podlagi zastavljenih ciljev ustreznih posredovanj dodelijo ena ali več ocen glede enakosti spolov. Skupni proračun EU je bil na podlagi združenih posredovanj v letu 2023, ki izpolnjujejo pogoje za posamezno oceno, dodeljen, kot je prikazano spodaj.

•Ocena 2: posredovanja, katerih glavni cilj je bil izboljšati enakost spolov, so zajemala 2 % proračuna EU, izvršenega leta 2023, in so bila vključena v 13 programov.

•Ocena 1: posredovanja, pri katerih je bila enakost spolov pomemben in namensko zastavljen cilj (vendar ni bila glavni razlog posredovanja), so zajemala 9 % proračuna EU, izvršenega leta 2023, in so bila vključena v 16 programov.

•Ocena 0*: posredovanja, ki bi lahko prispevala k enakosti spolov, so zajemala 20 % proračuna EU, izvršenega leta 2023, in so bila vključena v 30 programov;

•Ocena 0: posredovanja, ki niso pomembno vplivala na enakost spolov, so zajemala 69 % proračuna EU, izvršenega leta 2023, in so bila vključena v 29 programov.

Leta 2023 se je z 11 % proračuna EU konkretno prispevalo k spodbujanju enakosti spolov (oceni 2 in 1), z 20 % pa bi se lahko prispevalo k temu cilju (ocena 0*). Po drugi strani pa se lahko na podlagi trenutno razpoložljivih informacij šteje, da 69 % proračuna EU nima (pomembnega) vpliva na spodbujanje enakosti spolov.

Rezultati za leto 2023 odražajo napredek, dosežen z različnimi programi v smislu zmogljivosti za izvajanje in poročanje, kar omogoča, da se prispevek proračuna EU k enakosti spolov zajame na bolj razčlenjeni ravni. Ključni primer je mehanizem za okrevanje in odpornost. Potem, ko je Komisija označila ukrepe mehanizma za okrevanje in odpornost, ki vključujejo poudarek na enakosti spolov, so bile letos proračunske obveznosti EU za ta mehanizem v obdobju 2021–2023, ki so imele prej oceno 0*, zdaj ocenjene z 2, 1 in 0.

V letu 2023 so se skupni odhodki iz proračuna EU za projekte, ki so prejeli oceno 2 ali 1 glede enakosti spolov, znatno povečali v primerjavi z zneski, sporočenimi za leti 2021 in 2022 v prejšnjih letih.

Prispevek k ocenam 1 in 2 glede enakosti spola za leta 2021, 2022 in 2023 (v milijonih EUR) (*)

(*) Na podlagi zneskov, sporočenih v letnih poročilih o smotrnosti poslovanja za proračunska leta 2021, 2022 in 2023.

Vir: Evropska komisija.

Pri obravnavi deleža odhodkov pri posameznih ocenah glede enakosti spola je pomembno poudariti učinek revizije načrtov mehanizma za okrevanje in odpornost za poglavje RepowerEU v letu 2023. Brez ukrepov iz poglavja RepowerEU mehanizma za okrevanje in odpornost, izvedenih za reševanje energetske krize, bi se delež izvedenih proračunskih obveznosti pri oceni 2 povečal z 2,1 % na 2,5 %, pri oceni 1 pa z 9,1 % na 11,9 %. V spodnjem diagramu so programi razvrščeni glede na najvišjo prejeto oceno, tudi če k njej prispeva le del sredstev programa.

Število programov s posredovanji na področju enakosti spolov (razvrščenih po najvišjih ocenah)

Vir: Evropska komisija.

Mehanizem za okrevanje in odpornost

V okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ( 24 ) 27 sprejetih načrtov vsebuje 136 ukrepov, osredotočenih na enakost spolov. Naložbe, ki so v celoti namenjene področju enakosti spolov, vključujejo na primer nacionalno uvedbo „zgodnje pomoči“ za socialno prikrajšane nosečnice v Avstriji, spodbude za podjetnice v Italiji, vzpostavitev podpore ženskam na podeželskih in mestnih območjih ter vzpostavitev nacionalnega načrta za boj proti nasilju na podlagi spola v Španiji. Naložbe, s katerimi se neposredno ali posredno prispeva k enakosti spolov, vključujejo izboljšanje delovnih pogojev v poklicih, ki jih po tradiciji opravljajo ženske (npr. operacionalizacija delovnih kartic za delavce v gospodinjstvu v Romuniji), naložbe za spodbujanje/preusposabljanje prikrajšanih skupin, vključno z dekleti in ženskami (npr. program agencije SOLAS za pridobivanje spretnosti v podporo okrevanju na Irskem in dejavnosti financiranja za povečanje udeležbe žensk ter izboljšanje njihove ozaveščenosti o poklicnih možnostih na področju informacijske in komunikacijske tehnologije v Latviji), in naložbe za izboljšanje oskrbe starejših in invalidov, kar je naloga, ki jo pogosto opravljajo ženske v gospodinjstvu (npr. izboljšanje zdravstvene oskrbe na domu v Grčiji).

S temi ključnimi naložbami se dopolnjujejo strukturne reforme, podprte z instrumentom za tehnično podporo, ki bodo imele pomemben vpliv na enakost spolov. Med njimi so reforme za odpravo plačilne vrzeli med spoloma v Estoniji, boj proti neenakostim med spoloma na Portugalskem, boljšo ureditev poklica asistenta medicinske sestre na Švedskem ter izboljšanje prenatalnih in neonatalnih presejalnih pregledov v Bolgariji. Kombinacija naložb in reform je ena od glavnih novosti mehanizma za okrevanje in odpornost. Z medsebojnim vplivom naložb in reform, povezanih s področjem enakosti spolov, bo učinek porabe v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost večji.

Podatki, razčlenjeni po spolu

Letos so bila poročila o smotrnosti programov (Priloga 4 k temu poročilu), v katerih so navedene podrobne informacije o smotrnosti na ravni programa, izboljšana tako, da vključujejo ustrezne informacije, razčlenjene po spolu, ki so na voljo za vsak program. To vključuje širok nabor podatkov, razčlenjenih po spolu, katerih namen je izboljšati spremljanje uspešnosti programa v zvezi z enakostjo spolov. Pri nekaterih programih, zlasti tistih v okviru deljenega in posrednega upravljanja, je razpoložljivost podatkov, razčlenjenih po spolu, omejena s programskimi predpisi in sporazumi o izvajanju.

V pričakovanju večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2027 sta se sozakonodajalca dogovorila, da bosta v finančno uredbo vključila zahtevo po zagotovitvi, da bodo vsi podatki, zbrani v zvezi s kazalniki uspešnosti finančnih programov, po potrebi razčlenjeni po spolu. To je pomemben korak k izboljšanju spremljanja enakosti spolov v naših programih, ki dopolnjuje posodobljene smernice za boljše pravno urejanje, s katerimi se bo zagotovilo, da bodo prihodnje predhodne presoje vpliva vseh ustreznih programov za porabo sredstev že od začetka ustrezno upoštevale učinke na enakost spolov.

Primeri podatkov, razčlenjenih po spolu, sporočenih v poročilih o smotrnosti programov (Priloga 4 k temu poročilu)

V okviru mehanizma za okrevanje in odpornost je od 1,7 milijona udeležencev, ki so v letu 2023 iz mehanizma prejeli podporo za izobraževanje in usposabljanje, 1,1 milijona žensk, 0,6 milijona moških in 416 nebinarnih oseb. Poleg tega se skupno število 623 840 zaposlenih ali oseb, ki iščejo zaposlitev, ki so v letu 2023 prejeli podporo iz mehanizma, deli na 390 479 žensk, 233 349 moških in 12 nebinarnih oseb v vseh starostnih skupinah.

V okviru programa Obzorje Evropa je bilo leta 2023 med 54 411 raziskovalci, ( 25 ) vključenimi v dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja (usposabljanje, mentorstvo/inštruiranje, mobilnost in dostop do infrastruktur za raziskave in inovacije) v projektih, ki se financirajo iz programa ( 26 ), 44,5 % žensk, 55,4 % moških in 0,1 % nebinarnih oseb.

V okviru programa Erasmus+ so leta 2022 ženske izkoristile 60 % zagotovljenih priložnosti za mobilnost. Zastopanost spolov se razlikuje glede na področje izobraževanja: v šolskem izobraževanju je največji delež žensk (70 %), sledijo izobraževanje odraslih (69 %), visokošolsko izobraževanje (61 %), izobraževanje mladih (57 %) in poklicno izobraževanje (52 %) ( 27 ).

Iz zbranih podatkov v okviru programa Državljani, enakost, pravice in vrednote je razvidno, da je v projekte, izbrane za financiranje v načrtu za leto 2023, vključenih več žensk kot moških (52 % v primerjavi s 45 %, približno 3 % pa so nebinarne osebe) in da se bolj osredotočajo na ženske kot na moške.

V okviru programa humanitarne pomoči je odstotek upravičencev, razčlenjen po spolu, naslednji: 52 % žensk, 45 % moških, 3 % neznano ( 28 ).

Digitalno sledenje

Digitalni prehod je ena od glavnih političnih prednostnih nalog Komisije, kot je opredeljeno v več strateških dokumentih ter v mehanizmu za okrevanje in odpornost, tudi zato, ker je nujno potreben za tako imenovano „odprto strateško avtonomijo“. Digitalni prehod pomeni evolucijski in transformativni proces, s katerim si EU prizadeva pravično in demokratično doseči vodilno vlogo v svetu na digitalnem področju. Je ključno gonilo blaginje, gospodarskega okrevanja in odpornosti EU ter ključni dejavnik, ki omogoča inovativne rešitve za reševanje svetovnih izzivov.

Komisija je 9. marca 2021 predstavila svojo vizijo digitalne preobrazbe EU do leta 2030 z digitalnim kompasom v okviru digitalnega desetletja EU, ki se razvija na podlagi štirih digitalnih razsežnosti:

•spretnosti,

•varne in trajnostne digitalne infrastrukture,

•digitalna preobrazba podjetij in

•digitalizacija javnih storitev.

Sozakonodajalca sta 14. decembra 2022 sprejela program politike digitalnega desetletja, v katerem sta prevzela digitalni kompas in njegovo vizijo, določila kvantitativne cilje EU za štiri glavne točke, ki jih je treba doseči do leta 2030, ter vzpostavila mehanizem sodelovanja z državami članicami za napredek pri doseganju teh ciljev.

	Spretnosti		Digitalna preobrazba podjetij
Strokovnjak za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo: 20 milijonov strokovnjakov in uravnoteženost spolov Osnovne digitalne spretnosti: najmanj 80 % prebivalstva		Uvajanje tehnologij: 75 % podjetij v EU uporablja storitve računalništva v oblaku / umetno inteligenco / velepodatke Inovatorji: podpiranje podjetij v razširitveni fazi in povečanje financiranje, da bi se število samorogov v EU podvojilo Pozno uvajanje v podjetjih: več kot 90 % malih in srednjih podjetij dosega vsaj osnovno raven digitalne intenzivnosti
	Varne in trajnostne digitalne infrastrukture		Digitalizacija javnih storitev
Povezljivost: gigabitna hitrost za vse, 5G povsod Vrhunski polprevodniki: podvojitev deleža EU v globalni proizvodnji Podatki – na robu in v oblaku: 10 000 podnebno nevtralnih zelo varnih robnih vozlišč Računalništvo: prvi računalnik s kvantnim pospeškom		Ključne javne storitve: 100 % na spletu e-Zdravje: 100 % državljanov ima dostop do zdravstvene dokumentacije Digitalna identiteta: 80 % državljanov uporablja digitalno identifikacijo

Dosežki

Z ukrepi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost je do sredine leta 2023 5 605 735 stanovanj dobilo dostop do zelo visokozmogljivih internetnih omrežij, vključno z omrežji 5G in gigabitno hitrostjo.	Trije superračunalniki, ki jih je naročilo Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo in so leta 2023 postali v celoti delujoči, so bili novembra 2023 uvrščeni med 10 najboljših na svetu.
Prek Instrumenta za povezovanje Evrope je bila leta 2023 z vzpostavitvijo hrbteničnih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, ustvarjena dodatna zmogljivost v obsegu 3 000 terabitov na sekundo.	V okviru vesoljskega programa je bilo leta 2023 v uporabi 3,5 milijarde naprav, ki jih podpira sistem Galileo. Sistem Galileo je pri določanju položaja trikrat natančnejši v primerjavi z drugimi globalnimi satelitskimi navigacijskimi sistemi in zelo razpoložljiv.

Koliko porabimo?

Pregled stanja programov EU za porabo sredstev za leto 2024 je bil izveden za izvrševanje proračuna EU za obdobje 2021–2027 v obdobju 2021–2023. Iz ugotovitev pregleda stanja, kot so predstavljene v nadaljevanju, je razvidno, da proračun EU, vključno z instrumentom NextGenerationEU, znatno prispeva k vsem ključnim razsežnostim digitalnega prehoda.

Ta pregled stanja je ključna odskočna deska za namensko metodologijo sledenja izdatkov za digitalno področje. Komisija želi na podlagi ugotovitev pregleda stanja glede konkretnega prispevka proračuna EU k digitalnemu prehodu razviti celovito in zanesljivo metodologijo, ki se bo dosledno uporabljala za vse programe in bo zagotovila zanesljiv skupni prispevek proračuna EU k digitalnemu prehodu. Ta prizadevanja se letos nadaljujejo in nekateri rezultati kažejo, katerim področjem so sredstva namenjena. Ker predlagane metodologije ni mogoče uporabljat pri vseh programih, iz rezultati še ne kažejo celotne slike.

Na podlagi rezultatov pregleda stanja je bilo za digitalni prehod v obdobju 2021–2023 iz proračuna EU (vključno z instrumentom NextGenerationEU) namenjenih 205,5 milijarde EUR, kar predstavlja skoraj 17,5 % celotnega proračuna EU ( 29 ). Pomemben del tega je bil prispevek mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je v istem obdobju za digitalni prehod znašal 24 % celotnega proračuna.

Ocenjeni prispevki proračunskih programov EU k digitalnemu prehodu v obdobju 2021–2023 (kumulativno) (*)

(*) Vključno z instrumentom NextGenerationEU, v milijardah EUR.
Zaradi preglednosti je lestvica razčlenjena, saj se z mehanizmom za okrevanje in odpornost zagotavlja več kot 10-krat večja podpora digitalnemu prehodu kot z naslednjim programom po velikosti prispevka.

Uporabljene kratice pomenijo: RR – mehanizem za okrevanje in odpornost; HORIZONEU – Obzorje Evropa; NDICI – Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa; DIGITALEU – program Digitalna Evropa; ESS PLUS – Evropski socialni sklad plus; JTM – mehanizem za pravični prehod; SPACE – vesoljski program EU; IPE – Instrument za povezovanje Evrope; IPA III – Instrument za predpristopno pomoč III; IBMF – Sklad za integrirano upravljanje meja; ISF – Sklad za notranjo varnost; CREATIVEEU – program Ustvarjalna Evropa; SKP – skupna kmetijska politika; ESPRA – Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo; VARNA POVEZLJIVOST – program EU za varno povezljivost; TSI – Instrument za tehnično podporo; ESC – Evropska solidarnostna enota; OCT – Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, vključno z Grenlandijo; RIGHTS – program Državljani, enakost, pravice in vrednote; TCC – turška skupnost na Cipru.

Vir: Evropska komisija, na podlagi pregleda stanja leta 2024.

Skoraj vsi programi, ki so del proračuna EU, prispevajo k digitalnemu prehodu. Zaradi omejitev glede razpoložljivosti podatkov je bilo sledenje izdatkov, pomembnih za digitalni prehod, v obdobju 2021–2023 mogoče le za 30 programov porabe sredstev (od 48 programov s proračunom EU, izvršenim leta 2023). Med njimi so programi, ki bodo verjetno prispevali znatne zneske, zlasti Evropski obrambni sklad in program Unije za varno povezljivost. Poleg tega je digitalni prispevek nekaterih programov na tej stopnji verjetno precej podcenjen: to velja za skupno kmetijsko politiko in InvestEU.

Kar zadeva tematsko osredotočenost, proračun EU podpira predvsem vladne in javne organe pri digitalizaciji ključnih sektorjev, zlasti zdravstvenih sistemov in prometa. Znatna prizadevanja so usmerjena tudi v podporo digitalizaciji podjetij, pomoč pri pridobivanju digitalnih spretnosti (naprednih in osnovnih) ter podporo raziskavam in inovacijam, skupaj s ključno napredno digitalno infrastrukturo in tehnologijami (kot so kvantno računalništvo, umetna inteligenca in storitve računalništva v oblaku/na robu). Več informacij je na voljo v naslednjem oddelku.

Kar zadeva programe v okviru deljenega upravljanja ter mehanizem za okrevanje in odpornost, je mogoče prispevek k digitalnim ukrepom izračunati za celotno obdobje izvajanja programa, tj. ne za posamezno leto. Znesek, zagotovljen za posamezno leto, se izračuna s primerjavo skupnega prispevka k digitalnim ukrepom v celotnem obdobju izvajanja in deležem sredstev programa, dodeljenih za zadevno leto.

Ocenjeni prispevki ključnih digitalnih razsežnosti k digitalnemu prehodu (2021–2023) (*)

(*) Vključno z instrumentom NextGenerationEU, v milijardah EUR.

Programov zunanjega delovanja in skupne kmetijske politike zaradi metodoloških omejitev ni bilo mogoče upoštevati.

Vir: Evropska komisija, na podlagi pregleda stanja leta 2024.

Digitalizacija podjetij in javnih storitev

Rezultati pregleda stanja leta 2024 so pokazali, da se iz proračuna EU (vključno z instrumentom NextGenerationEU) zagotavlja znaten prispevek k digitalizaciji zasebnega in javnega sektorja. Glede na naše ocene za obdobje 2021–2023 podpora iz proračuna EU za e-upravo (vključno z digitalizacijo zdravstvenega in pravosodnega sistema ali prometnega in energetskega omrežja) znaša 55,8 milijarde EUR, podpora za digitalizacijo podjetij pa 36,1 milijarde EUR. Mehanizem za okrevanje in odpornost ter Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad pomembno prispevajo k tem naložbam. V obdobju 2021–2023 je bilo več kot 9 % zneskov EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada uporabljenih za financiranje posredovanj, s katerimi se je pospešil digitalni prehod, pri čemer so bila podprta zlasti mala in srednja podjetja ter javne storitve.

Ocenjeni prispevki proračuna EU k digitalizaciji javnih storitev (2021–2023) (*)

(*) Vključno z instrumentom NextGenerationEU.

Ti zneski so bili določeni na podlagi prvega pregleda stanja, opravljenega za obdobje 2021–2023, in zaradi metodoloških omejitev ne vključujejo programov zunanjega delovanja in skupne kmetijske politike.

Vir: Evropska komisija, na podlagi pregleda stanja leta 2024.

Podpora razvoju in uvajanju digitalnih tehnologij in raziskav

Ocene kažejo, da je EU v obdobju 2021–2023 prispevala 29,6 milijarde EUR k naložbam v digitalne zmogljivosti in uvajanje naprednih tehnologij ter 26,9 milijarde EUR k raziskavam, vključno s 14 milijardami EUR iz programa Obzorje Evropa. Glavni programi, iz katerih so bili zagotovljeni prispevki, so mehanizem za okrevanje in odpornost, Obzorje Evropa, vesoljski program, Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, mehanizem za pravični prehod in program Digitalna Evropa.

Naložbe v digitalne spretnosti

V obdobju 2021–2023 se je s proračunom EU, vključno z instrumentom NextGenerationEU, znatno prispevalo tudi k osnovnim in naprednim digitalnim spretnostim, pri čemer so bila sredstva ocenjena na 26,8 milijarde EUR. Glavna programa, iz katerih so bila zagotovljena sredstva, sta mehanizem za okrevanje in odpornost (23,7 milijarde EUR) in Evropski socialni sklad+ (2,3 milijarde EUR). Znatna sredstva so bila zagotovljena tudi iz programa Erasmus+.

Izboljšanje digitalne povezljivosti

S sredstvi iz proračuna EU, vključno z instrumentom NextGenerationEU, se prispeva h krepitvi digitalne povezljivosti, kar bo vsem državljanom in podjetjem zagotovilo nove priložnosti, da v celoti izkoristijo digitalni enotni trg in pospešijo gospodarsko rast. Ocenjuje se, da so zneski, dodeljeni za povezljivost, vključno z naložbami v pokritost z zelo visokozmogljivimi širokopasovnimi omrežji in omrežjem 5G, v obdobju 2021–2023 dosegli 14,8 milijarde EUR. Glavni programi, iz katerih so bila zagotovljena sredstva, so mehanizem za okrevanje in odpornost (13,6 milijarde EUR), Kohezijski sklad (764,2 milijona EUR) ter Instrument za povezovanje Evrope.

Skupna kmetijska politika ima ključno vlogo tudi pri izboljševanju širokopasovnega dostopa na podeželju, saj podpira širokopasovne infrastrukture in izboljšan dostop do e-uprave. Glede na najnovejše programe za razvoj podeželja bo skupna kmetijska politika v sedanjem programskem obdobju skoraj 13 milijonom ljudem, ki živijo na podeželju, omogočila izboljšan dostop do informacij, komunikacij ter tehnoloških storitev in infrastrukture.

Evropski socialni sklad plus se osredotoča na naložbe v digitalne spretnosti.. S projektom Renewable energy new electric skills (Nove spretnosti iz elektrotehnike na področju energije iz obnovljivih virov) se na primer obravnava potreba po novih spretnostih s pripravo tečajev usposabljanja za poklice na področju elektrotehnike. Nove spretnosti se pridobivajo z razširjeno resničnostjo, zaradi česar je usposabljanje bolj privlačno in se zagotavlja, da je v hitro razvijajočem se digitalnem okolju še naprej ustrezno. Drug primer je „Línia Dona“, program, v okviru katerega se prikrajšanim ženskam zagotavlja pomoč pri iskanju zaposlitve v Kataloniji. Usposabljanje je dopolnjeno s posredovanjem delovnih mest in med drugim vključuje digitalne spretnosti.

Prek Instrumenta za povezovanje Evrope so bile z vzpostavitvijo hrbteničnih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, ustvarjene dodatne zmogljivosti v obsegu 3 000 terabitov na sekundo. V okviru podpore za tehnologijo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa je bilo 24 projektom za podporo digitalizaciji železniškega omrežja vseevropskega prometnega omrežja dodeljenih skupno 450 milijonov EUR. S programom se zagotavlja podpora tudi za projekte pametnih elektroenergetskih omrežij in prispeva k vključevanju najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj tako, da se jih poveže s sodobnimi podmorskimi hrbteničnimi omrežji ter se jim omogoči, da lahko izkoristijo tudi napredne brezžične in mobilne povezave.

V okviru vesoljskega programa je bilo leta 2023 v uporabi 3,5 milijarde naprav, ki jih podpira sistem Galileo. Sistem Galileo je pri določanju položaja trikrat natančnejši kot pri drugih globalnih satelitskih navigacijskih sistemih in zelo razpoložljiv. Med letom je imelo 260 000 registriranih uporabnikov Copernicusove storitve za spremljanje podnebnih sprememb vsak dan dostop do približno 108 terabitov podatkov, katerih kakovost je bila preverjena. S programom Copernicus se zagotavlja široka paleta podatkov o opazovanju Zemlje in z njimi povezanih modelov. Ti modeli omogočajo napovedi in predvidevanja na določenih tematskih področjih in so dragocena vsebina za številne komercialne aplikacije, tako na strokovnem kot potrošniškem področju.

Dvojni prehod: izkoriščanje sinergij

Zeleni in digitalni prehod sta medsebojno tesno povezana, kar omogoča ustvarjanje znatnih sinergij. Proračun EU je v tem procesu ključnega pomena, saj je ključni dejavnik pri izkoriščanju teh sinergij. Z njim se zagotavlja potrebna finančna podpora za pobude, ki so skladne s cilji obeh prehodov, s čimer se poskrbi, da se lahko potencialne koristi v celoti uresničijo. V spodnji preglednici so prikazane nekatere sinergije, ki se dosegajo s podporo proračuna EU.

Z vesoljskimi podatki EU se izboljšuje proizvodnja energije iz obnovljivih virov, hkrati se pa zagotavlja dragocen vpogled v potencial energije iz naravnih virov, kot sta sonce in veter.

Satelitski sistem EU Galileo podpira uvajanje pametnih omrežij za izboljšanje splošne energijske učinkovitosti s storitvami natančne časovne sinhronizacije, ki so bistvene za prilagajanje povpraševanja distribuciji na obsežnem geografskem območju. Poleg tega se s storitvami sistema Galileo za avtentikacijo sproži koncept avtentificiranega časovnega okvira, s čimer se odpravi nevarnost uporabe netočnih signalov v tako kritični infrastrukturi.

Copernicus, tj. sistem EU za opazovanje Zemlje, podpira vzpostavitev in delovanje infrastrukture za energijo iz obnovljivih virov z učinkovitim umeščanjem in napovedovanjem proizvodnje energije prek napovedovanja in spremljanja vremena. Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb zagotavlja podnebne kazalnike porabe električne energije in ocene skupne proizvodnje iz vseh obnovljivih virov na nacionalni in podnacionalni ravni v Evropi. S tema dvema sklopoma kazalnikov si načrtovalci in oblikovalci politik pomagajo pri opredelitvi prednosti in slabosti različnih možnih mešanic virov energije ter ustrezni optimizaciji naložbenih odločitev.

Proračun EU in cilji trajnostnega razvoja ZN

Kaj počnemo?

Agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 s 17 cilji trajnostnega razvoja in 169 vmesnimi cilji je daje nov zagon globalnim prizadevanjem za doseganje trajnostnega razvoja. EU pomembno sodeluje pri oblikovanju agende z javnimi posvetovanji, dialogom s partnerji in poglobljenimi raziskavami. EU se je zavezala, da bo imela dejavno vlogo pri doseganju čim večjega napredka pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, kot je na primer navedeno v sporočilu „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“, v delovnem dokumentu služb Komisije „Delivering on the UN’s Sustainable Development Goals – A comprehensive approach“ (Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja – celovit pristop) in nedavno v prvem prostovoljnem pregledu napredka pri izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejetem 15. maja 2023.

Ta trajna zavezanost ciljem trajnostnega razvoja je najpomembnejša politična prednostna naloga Komisije Ursule von der Leyen. Napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja je sestavni del predsedničinega političnega programa, pri čemer je bil že leta 2020 predstavljen nabor politik za korenito preobrazbo, kot so evropski zeleni dogovor, podnebna pravila in nova industrijska strategija za Evropo, ki se nadaljujejo še danes, med drugim z industrijskim načrtom v okviru zelenega dogovora, predstavljenim leta 2023, letnim pregledom trajnostne rasti za leto 2024 in novim evropskim programom spretnosti.

Ta zaveza je postala še pomembnejša glede na svetovno pandemijo COVID-19 in svetovne pretrese, s katerimi se je spodbudila in okrepila potreba po boljši obnovi za bolj vključujočo, trajnostno, pravično in odporno prihodnost za vse, pri čemer nihče ne bo zapostavljen. Zlasti v letnem pregledu trajnostne rasti za leto 2024 so bile ponovno potrjene štiri prednostne naloge v okviru evropskega semestra, namenjene doseganju konkurenčne trajnostnosti, in sicer spodbujanje okoljske trajnostnosti, produktivnosti, pravičnosti in makroekonomske stabilnosti. Ta pristop je v skladu s cilji trajnostnega razvoja, ki so sestavni del evropskega semestra ter s katerimi se podpirajo načrti držav članic za okrevanje in odpornost v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Zato bo evropski semester še naprej glavno sredstvo za spremljanje in spodbujanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, tudi v okviru namenjanja večje pozornosti trajnostni in vključujoči blaginji, ki ni osredotočena zgolj na bruto domači proizvod.

S temi prednostnimi nalogami se zagotavlja, da nova agenda za rast učinkovito mobilizira sredstva v korist ljudi in planeta. V ta namen je potreben celosten in uravnotežen pristop, pri katerem EU bolje sodeluje z državami članicami in na vseh področjih politike. Glede na delitev pristojnosti med državami članicami in EU je tesno usklajevanje ključnega pomena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

Glede na sedanji večletni finančni okvir je Komisija v svojem sporočilu o boljšem pravnem urejanju iz leta 2021 sprejela nadaljnje izboljšave pri oblikovanju politik, da bi zagotovila, da se z našimi politikami na najboljši možni način podpirajo okrevanje in odpornost EU ter njen dvojni zeleni in digitalni prehod. V zvezi s tem se je Komisija odločila, da bo vključila cilje trajnostnega razvoja in s tem pomagala zagotoviti, da bo vsak zakonodajni predlog prispeval k agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.

V ta namen zdaj sistematično opredeljuje ustrezne cilje trajnostnega razvoja za vsak predlog in proučuje, kako pobuda podpira njihovo doseganje. Poleg tega bodo v vrednotenja in ocene učinka vključene tudi povezave s cilji trajnostnega razvoja.

Na ravni EU se izzivi trajnostnega razvoja obravnavajo s politikami in regulativnimi instrumenti. Kar zadeva prve, proračun EU prek programov za porabo sredstev znatno prispeva k trajnostnemu razvoju z dopolnjevanjem nacionalnih proračunov v skladu z načelom subsidiarnosti. Pri tem sta načrtovanje in izvajanje programov EU za porabo sredstev usmerjena k doseganju ciljev na posameznem področju politike, hkrati pa s pobudami in ukrepi ustreznih programov na povezan in dosleden način spodbujata trajnostnost. Natančneje, 46 od 50 programov EU za porabo sredstev je leta 2023 prispevalo k vsaj enemu cilju trajnostnega razvoja.

Število programov, ki prispevajo k posameznim ciljem trajnostnega razvoja

Vir: Evropska komisija.

Zaradi medsektorske narave ciljev trajnostnega razvoja in zagotavljanja celovitega pristopa pri obravnavanju trajnostnega razvoja več kot 99 % proračuna programov porabe EU prispeva k ciljem trajnostnega razvoja. Poleg tega je velika večina programov (39 programov) zasnovana tako, da s svojimi političnimi ukrepi obravnavajo več ciljev trajnostnega razvoja. Komisija predstavi cilje trajnostnega razvoja, h katerim prispevajo posamezni programi EU, skupaj s primeri njihovega prispevka. To je namenjeno nadaljnjemu izboljšanju poročanja o smotrnosti njenih programov in zagotavljanju boljšega razumevanja skladnosti politik EU. Infografika vsebuje neizčrpen seznam številnih primerov, kako programi EU prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja.

V prostovoljnem pregledu ciljev trajnostnega razvoja EU za leto 2023 je bilo ponovno potrjeno, da je proračun EU učinkovit instrument za doseganje velikega napredka pri uresničevanju Agende 2030, in navedeno, da bo EU v prihodnosti še naprej izpolnjevala zavezo glede obveščanja o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja v okviru vseh ustreznih programov Unije.

	Romunija je zaradi sprejetja svojega območnega načrta za pravični prehod prejela 2,14 milijarde EUR iz Sklada za pravični prehod za boj proti energijski revščini in njeno odpravo ter podporo pravičnemu podnebnemu prehodu na privlačnejše in bolj zeleno gospodarstvo.		Humanitarna sredstva EU za prehrano, katerih cilj je zagotoviti ukrepe, ki rešujejo življenja, najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, so namenjena hudo podhranjenim otrokom v Sudanu ter otrokom, mlajšim od 5 let, ter nosečnicam in doječim materam v številnih državah, vključno s Sirijo. Poleg tega EU podpira pobude Svetovnega programa za hrano, kot so program bonov za svežo hrano z visoko hranilno vrednostjo v Siriji ali nujno razdeljevanje hrane in gotovine v Južnem Sudanu.
	V okviru programa EU za zdravje se zagotavljajo ukrepi za izvajanje pobude „Healthier Together“ (Skupaj bolj zdravi), evropskega načrta za boj proti raku in pobud s področja duševnega zdravja ter obravnavajo izbrani dejavniki tveganja in zdravja. Za leti 2022 in 2023 je bilo v okviru programa EU za zdravje dodeljenih 69,7 milijona EUR za ukrepe, ki spodbujajo dobro duševno zdravje.		V okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa je bil z naložbami EU prek globalnega partnerstva za izobraževanje v obdobju2021–2023 2,6 milijona otrokom omogočen dostop do osnovnošolskega izobraževanja, 1,2 milijona pa do srednješolskega izobraževanja. Partnerstvo je največji svetovni izobraževalni sklad za države z nižjimi dohodki in spodbuja edinstven pristop z več deležniki. Partnerskim državam pomaga pri reševanju izzivov na področju izobraževanja, izvajanju reform in usklajevanju deležnikov za doseganje rezultatov. Partnerstvo s približno 68 partnerskimi državami daje prednost podpori najbolj ranljivim skupinam prebivalstva in zagotavlja splošen dostop do izobraževanja.
	Pri programu Državljani, enakost, pravice in vrednote se v vseh pobudah daje prednost enakosti. Program je v okviru sklopa Daphne namenjen boju proti nasilju na podlagi spola in spodbujanju moških, naj sodelujejo pri zavzemanju za enakost spolov. Leta 2023 je bil prek tega sklopa s 24,9 milijona EUR podprt razpis za preprečevanje nasilja na podlagi spola in nasilja nad otroki ter boj proti tema dvema oblikama nasilja.		V okviru skupne kmetijske politike so države članice EU v strateških načrtih te politike opredelile ukrepe, da bi do leta 2030 zmanjšale izgube hranil in uporabo pesticidov za 50 % ter s tem zaščitile vodne vire.
	Z Instrumentom za povezovanje Evrope se podpirajo projekti skupnega interesa na področju energetske infrastrukture, ki imajo pomembne socialno-ekonomske koristi. Tak primer je 330-kilovoltni povezovalni daljnovod med Tartujem v Estoniji in Valmiero v Latviji, ki je pomemben del prizadevanj za sinhronizacijo omrežij električne energije baltskih držav s preostalim elektroenergetskim sistemom EU. Daljnovod je bil del prve faze projekta v zvezi s sinhronizacijo baltskih držav, ki je prejel nepovratna sredstva v skupni višini 323 milijonov EUR.		Projekt SMEs Go Green Digital in the Western Balkans (Zelena in digitalizirana mala in srednja podjetja na Zahodnem Balkanu) (22,5 milijona EUR) v okviru instrumenta za predpristopno pomoč prispeva k povečanju dostopa do financiranja, kar omogoča večjo uporabo tehnologij za digitalizacijo, avtomatizacijo in konkurenčnost, podporo ozelenitvi malih in srednjih podjetij ter povečanje inovativnosti, konkurenčnosti, potenciala rasti in trgovinskega potenciala zasebnega sektorja z usmerjenimi naložbami in večjo ozaveščenostjo v podjetjih, s čimer se olajša regionalno povezovanje in povezovanje znotraj EU.
	Skupnost znanja in inovacij EIT Manufacturing v okviru programa Obzorje Evropa omogoča podjetjem, da s svojim modelom skupnosti znanja in inovacij spodbujajo podnebju prijazne prakse in vpliv na skupnost. Prav tako pospešuje vključevanje trajnostnih proizvodnih inovacij v skladu s ciljem spodbujanja vključujoče in trajnostne industrializacije. Poleg tega EIT Manufacturing daje prednost razvijanju prihodnjih spretnosti delovne sile ter spodbujanju vključevanja in trajnostnosti v proizvodnem sektorju, s čimer pomembno prispeva k preoblikovanju evropskega industrijskega okolja.		Evropski socialni sklad plus podpira forum YES, evropsko mrežo za opolnomočenje mladih, ki se spoprijemajo z izzivi. Forum spodbuja socialno vključenost in krepi poklicne spretnosti, da bi se izboljšale možnosti ranljivih mladih ter odpravila revščina in neenakost. Njegove dejavnosti vključujejo zagotavljanje priložnosti na podeželskih območjih, spodbujanje strokovnih delavcev v izobraževanju in zmanjševanje deleža mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, z izboljšavami poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
	Program LIFE podpira projekt LIFE SNEAK,katerega cilj je zmanjšati hrup s cest v gosto naseljenem mestnem območju Firenc v Italiji, kjer kombinacija prometnega hrupa in vibracij povzroča resne motnje za prebivalce. To bo doseženo z uporabo površin, ki ne povzročajo veliko hrupa/vibracij in rešitvami za naknadno opremljanje.		Do konca leta 2023 se je z mehanizmom za okrevanje in odpornost zagotavljala podpora za uvedbo pogodb o podnebnih ukrepih, da bi se podprla uvedba novih, čistejših proizvodnih tehnologij za energetsko intenzivne industrijske panoge.
	Sklad za inovacije je zasnovan tako, da izpolnjuje ta cilj ter sprejema nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam. Namen projekta Ecoplanta je zmanjšati emisije ogljikovega dioksida iz komunalnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati in se uporabljajo za proizvodnjo metanola, namen projekta ReLieVe pa je vzpostaviti obrat za recikliranje litij-ionskih baterij za proizvodnjo in rafiniranje črne mase.		Regionalne organizacije za upravljanje ribištva spodbujajo ohranjanje in trajnostno rabo oceanov, morij in morskih virov z izboljšanjem ukrepov za upravljanje, sprejetih na podlagi znanstvenega mnenja, in s spodbujanjem zdravih staležev tunov v Atlantskem in Indijskem oceanu ter z okvirom upravljanja, vzpostavljenim s sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu s številnimi tretjimi državami.
	Evropski sklad za regionalni razvoj zagotavlja pomoč pri reševanju premoženja in življenj, ki jih v Sredozemlju ogrožajo vse več gozdnih požarov v vročih in suhih poletnih mesecih. Projekt OFIDIA2, ki ga financira sklad, podpira mrežo kamer visoke ločljivosti, senzorjev in vremenskih postaj, povezanih z nadzornimi prostori, ki pokrivajo 100 hektarjev gozda v Apuliji v Italiji. V Grčiji s kamerami, droni in dvema terenskima voziloma nadzorujejo več kot 15 000 km² gozda v Epiru.		Nova misija EU v Armeniji krepi zaupanje med Armenijo in Azerbajdžanom z izvajanjem rutinskih patrulj ter poročanjem o razmerah na terenu in konfliktnih dogodkih. Spodbuja varno in stabilno okolje na območjih Armenije, ki so jih prizadeli konflikti, se zavzema za varnost ljudi in pospešuje normalizacijo odnosov med državama. Komisija je za misijo leta 2023 v okviru skupne zunanje in varnostne politike namenila 16,6 milijona EUR.
	Mednarodni termonuklearni poskusni reaktor je raziskovalni obrat za fuzijo kot prihodnji vir trajnostne energije, v katerem sodeluje sedem mednarodnih partnerjev (Euratom, Kitajska, Indija, Japonska, Rusija, Južna Koreja in ZDA), ki predstavljajo več kot polovico svetovnega prebivalstva. Euratom prek Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije zagotavlja 45,45 % vseh sestavnih delov in denarnih prispevkov za obrat.

Priloga 2 – Notranja kontrola in finančno poslovodenje

Ta stran naj po izbrisu pripombe ostane prazna.

1.Učinkovita orodja za upravljanje proračuna EU v zapletenem okolju

Evropska komisija mora izpolnjevati svojo ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju politik Evropske unije ter pri tem čim bolje porabiti denar davkoplačevalcev. Zato je bistveno zagotoviti, da je poraba EU uspešna, učinkovita in gospodarna, hkrati pa skladna z veljavnimi pravili. Komisija si v finančnem poslovodenju prizadeva doseči najvišje standarde ter hkrati vzpostaviti ustrezno ravnovesje med nizko stopnjo napake, hitrimi plačili in razumnimi stroški nadzora.

1.1.Proračun EU: najrazličnejša področja, prejemniki in poraba v zapletenem okolju

Leta 2023 so odhodki, ki jih upravlja Komisija, znašali 170,7 milijard EUR( 30 ) (glej sliko v nadaljevanju). To zajema delež proračuna EU, ki ga upravlja Komisija, skupaj z Evropskim razvojnim skladom ( 31 ) in skrbniškimi skladi EU. Ti odhodki so bili realizirani z več kot 260 000 plačili v višini od nekaj sto evrov (za nepovratna sredstva za mobilnost v okviru programa Erasmus+) do več sto milijonov evrov (za velike projekte, kot sta mednarodni termonuklearni poskusni reaktor ali Galileo in Copernicus, skupaj s proračunsko podporo državam v razvoju). To kaže, da so prejemniki sredstev EU zelo številni in raznoliki. Navedeni odhodki se nanašajo na programski obdobji 2014–2020 in 2021–2027. Leta 2023 se je število plačil, povezanih z drugonavedenim obdobjem, začelo povečevati in naj bi v prihodnjih letih doseglo znatno raven.

Zadevni odhodki iz proračuna EU, ki jih je Komisija izvršila v letu 2023, po področjih politike (v odstotkih in milijardah EUR)

Enotni trg, inovacije in digitalno	Kohezija, odpornost in vrednote	Naravni viri in okolje	Migracije in upravljanje meja	Varnost in obramba	Sosedstvo in svet	Evropska javna uprava 8,9 milijarde EUR (5 %)
19,1 milijarde EUR (11 %)	67,3 milijarde EUR (39 %)	58,1 milijarde EUR (34 %)	3,0 milijarde EUR (2 %)	0,14 milijarde EUR (0 %)	14,2 milijarde EUR (8 %)

Do 31. decembra 2023 je bilo v okviru raziskovalnega programa Obzorje Evropa podpisanih več kot 5 000 sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev.	Od leta 2014 je bila podpora zagotovljena približno 4,4 milijona podjetjem, izboljšane zdravstvene storitve pa so bile zagotovljene skoraj 63 milijonom ljudem.	6,2 milijona upravičencev je prejelo podporo iz kmetijskih skladov v okviru različnih shem.	V letu 2023 je bilo v okviru shem EU preseljenih 19 003 državljanov tretjih držav.	Evropski obrambni sklad je do decembra 2023 v okviru 41 projektov sodelovanja na področju obrambne industrije dodelil podporo EU v skupnem znesku 832 milijonov EUR.	Pomoč je bila zagotovljena približno 130 tretjim državam na petih celinah.

Vir: letna poročila Evropske komisije o dejavnostih.

Podobno kot v prejšnjih letih je bilo približno 70 % proračuna ( 32 ) izvršenega v okviru deljenega upravljanja z državami članicami (zlasti odhodki za kohezijsko politiko in kmetijstvo), pri čemer so organi držav članic izbirali projekte, razdeljevali sredstva in upravljali odhodke v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo ter Komisiji poročali o doseženih rezultatih. Komisija s svojim nadzorom zagotavlja, da sistemi upravljanja in kontrol v državah članicah učinkovito delujejo. Preostali del proračuna je Komisija izvrševala neposredno ali posredno, v sodelovanju s pooblaščenimi subjekti, kot so mednarodne organizacije, Evropska investicijska banka ali nacionalne spodbujevalne banke. V preglednici v nadaljevanju so opisani trije načini upravljanja.

Odhodki v letu 2023 po načinu upravljanja — brez mehanizma za okrevanje in odpornost ter z njim

(brez mehanizma za okrevanje in odpornost*)	Primeri programov/porabe	Drugi vključeni akterji, ki sodelujejo s Komisijo	(z mehanizmom za okrevanje in odpornost*)
	Neposredno upravljanje Sredstva izvršuje Komisija.
	programi Obzorje; Instrument za povezovanje Evrope; upravni odhodki	n. r. (upravičenci neposredno prejmejo sredstva)
	Posredno upravljanje Sredstva se izvršujejo v sodelovanju z zunanjimi subjekti.
	program Erasmus+; del razvojne in humanitarne pomoči; predpristopna pomoč	agencije, skupna podjetja, Združeni narodi, Svetovna banka, Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, države nečlanice EU
	Deljeno upravljanje Sredstva se izvršujejo v sodelovanju z nacionalnimi in/ali regionalnimi organi držav članic, ki imajo najvišjo raven odgovornosti za izvrševanje proračuna.
	Kmetijski skladi; Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo; Evropski sklad za regionalni razvoj; Kohezijski sklad; Evropski socialni sklad in pobuda za zaposlovanje mladih; skladi na področju migracij, upravljanja meja in varnosti	plačilne agencije za skupno kmetijsko politiko: 75; operativni programi za sklade kohezijske politike: 441 v vseh državah članicah

(*) RRF: Mehanizem za okrevanje in odpornost.

Vir: Osnutek zaključnega računa Evropske komisije za leto 2023 – Izkaz finančne uspešnosti.

Ruska vojna agresija v Ukrajini, trajne gospodarske posledice pandemije COVID-19 (tj. visoka inflacija, izzivi glede produktivnosti in pritisk na svetovno trgovino) ter novi mednarodni konflikti še naprej povečujejo pritisk na zmožnost Komisije za doseganje rezultatov in na njene že tako omejene vire. Zato je bolj kot kdaj koli prej potreben učinkovit notranji nadzor za zagotovitev stroge uporabe načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti pri porabi sredstev iz proračuna EU.

1.2.Zanesljiv sistem upravljanja, na katerem temelji odgovornost kolegija komisarjev

Kot odredbodajalec Evropske komisije je kolegij komisarjev politično odgovoren za upravljanje proračuna EU in tako odgovarja za delo služb Komisije. Upravljanje proračuna EU temelji na jasni delitvi odgovornosti med politično in upravljavsko ravnjo, neodvisni notranji reviziji, ki jo podpira odbor za spremljanje poteka revizij, ki vključuje zunanje strokovnjake, neodvisnem računovodji, močni zavezanosti upravljanju smotrnosti in spoštovanju pravnega okvira, preglednosti in visokih etičnih standardih ter preglednem poročanju.

Sistem upravljanja in veriga odgovornosti Komisije sta prilagojena njenemu edinstvenemu modelu decentraliziranega odločanja pri izvrševanju proračuna. Kolegij komisarjev prenaša vsakodnevno operativno upravljanje na 51 odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil ( 33 ), ki upravljajo in usmerjajo svoje službe pri doseganju ciljev v skladu z njihovimi strateškimi načrti in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev. Vsak odredbodajalec je na podlagi prenosa pooblastil odgovoren za delež proračuna EU, ki se izvršuje v okviru njegovih služb.

Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil v svojih letnih poročilih o dejavnostih pregledno poročajo o smotrnosti in doseženih rezultatih, delovanju svojih sistemov notranjih kontrol in finančnem poslovodenju svojega deleža proračuna EU, pri čemer upoštevajo zagotovila, ki jih dajo države članice v okviru deljenega upravljanja in izvajalski partnerji v okviru posrednega upravljanja. Vsako letno poročilo o dejavnostih vsebuje izjavo o zanesljivosti. Ta lahko vsebuje pridržek, če odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ugotovi pomanjkljivosti s pomembnim vplivom.

V letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja so povzeti letni rezultati za proračun EU na ravni Komisije, ki temeljijo na zagotovilih in pridržkih iz vseh letnih poročil o dejavnostih. To poročilo je del celovitega svežnja finančnih poročil in poročil o odgovornosti ( 34 ), ki ga sprejme kolegij komisarjev.

S sledečim letnim postopkom proračunske razrešnice Evropski parlament in Svet Evropske unije lahko zagotovita, da Komisija prevzame politično odgovornost za izvrševanje proračuna EU. Parlament v svojem sklepu upošteva celovito finančno poročanje Komisije in njeno poročanje o odgovornosti, letno poročilo in posebna poročila Računskega sodišča, skupaj z njegovo izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, zaslišanja komisarjev in generalnih direktorjev ter priporočilo Sveta.

Te zanesljive ureditve upravljanja kolegiju komisarjev pomagajo pri doseganju ciljev Komisije, učinkoviti in uspešni uporabi virov ter zagotavljanju, da se proračun EU izvršuje v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja. Pregled je prikazan v diagramu, ki sledi.

Oblikovanje zagotovil s strani Komisije in njena odgovornost za proračun EU: jasne vloge in odgovornosti

1.3Trden okvir notranje kontrole prispeva k doseganju ciljev Komisije

1.3.1Okvir notranje kontrole se je še naprej razvijal skupaj z okoljem

Komisija se opira na trden interni okvir notranje kontrole, ki temelji na najvišjih mednarodnih standardih ( 35 ). Poleg tega uporablja trdno politiko obvladovanja tveganj za prepoznavanje, ocenjevanje in obvladovanje tveganj na vseh ravneh organizacije, da bi zagotovila izpolnjevanje svojih ciljev. Komisija zagotavlja, da se zneski, dodeljeni iz proračuna EU, vlagajo za predvideni namen ob doslednem upoštevanju finančnih pravil, da bi se zmanjšale, odkrile in preprečile napake, preprečilo dvojno financiranje, preprečile goljufije, povečala preglednost in utrla pot do razrešnice.

Osrednja finančna služba Komisije je službam Komisije še naprej zagotavljala podporo pri izboljševanju, posodabljanju in izpopolnjevanju njihovih sistemov notranjih kontrol.

·Za uskladitev in zaščito podatkov, povezanih z njenim okoljem notranje kontrole, je Komisija razvila institucionalno orodje informacijske tehnologije, imenovano centralni register za sisteme notranjih kontrol. Orodje je bilo uvedeno leta 2023 in ga uporabljajo vse službe Komisije. Z njim se evidentirajo tveganja, pridržki, merila za spremljanje notranjih kontrol, izjeme in primeri neskladnosti. Orodje prispeva k digitalni agendi Komisije z racionalizacijo in digitalizacijo okolij in procesov notranje kontrole. V letu 2024 se razvijajo dodatne funkcionalnosti, da bi se povečali njegova učinkovitost in prijaznost do uporabnika.

·Kar zadeva izvajanje načrta okrevanja instrumenta NextGenerationEU, so bili mehanizmi za obvladovanje tveganj in kontrolo dodatno poenostavljeni in okrepljeni na podlagi pridobljenih izkušenj. Od potrditve načrta leta 2020 je poseben poudarek na prilagoditvi sistemov notranjih kontrol potrebam povezanih operacij. To je podrobneje pojasnjeno v Prilogi 3.

·Hkrati je Komisija povečala tudi učinkovitost in uspešnost najemanja in dajanja posojil, na katerem temelji financiranje programov politik, kot so instrument NextGenerationEU, podpora Ukrajini v okviru programa makrofinančne pomoči+ in stalna podpora drugim sosednjim državam. Uvedba enotnega pristopa k financiranju januarja 2023 je Komisiji omogočila, da je razširila koristi prožnejše in stroškovno učinkovitejše strategije upravljanja dolga, ki se uporablja za financiranje instrumenta NextGenerationEU, programa makrofinančne pomoči+ za Ukrajino ter drugih prihodnjih programov najemanja in dajanja posojil. Komisija je program financiranja za leto 2023 zaključila do konca novembra, pri čemer je med letom zbrala skupno 115,9 milijarde EUR. Skupaj z izdajo v letu 2023 je skupni neporavnani znesek obveznic EU do konca leta znašal nekaj več kot 443 milijard EUR, pri čemer je bilo 48,9 milijarde EUR izdanih v obliki zelenih obveznic instrumenta NextGenerationEU.

·Komisija je razvila močan okvir upravljanja in obvladovanja tveganj, katerega osrednja točka je neodvisni direktor upravljanja tveganj, ki mu pomaga uradnik za zagotavljanje skladnosti s predpisi ( 36 ), da bi se spoprijela z večjo zapletenostjo in obsegom najemanja in dajanja posojil zaradi financiranja ukrepov EU v odziv na COVID-19 (instrument NextGenerationEU in podpora zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah) ; kot del njene politike tveganj in skladnosti so bila leta 2023 ponovno ocenjena tveganja, povezana z goljufijami, ki bi lahko potencialno izvirala iz operacij v okviru instrumenta NextGenerationEU. Uvedeni blažilni ukrepi so bili ocenjeni kot ustrezni in primerni. Evropsko računsko sodišče je v nedavnem posebnem poročilu ( 37 ) ugotovilo, da je Komisija hitro uvedla sistem upravljanja dolga in pravočasno zagotovila sredstva, potrebna za instrument NextGenerationEU. Komisija je izpolnila tudi vse ključne regulativne zahteve v zvezi z dolžniškim portfeljem in obvladovanjem tveganj.

·Na strani prihodkov je Komisija uporabljala tudi močne sisteme notranjih kontrol in po potrebi posodobila svoje strategije kontrol. Poleg nadzora tradicionalnih in lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost, kar pomeni tesno sodelovanje z Eurostatom pri dejavnostih preverjanja z zvezi s sredstvi iz naslova bruto nacionalna dohodka, je Komisija leta 2023 nadalje razvila zasnovo nadzora novih lastnih sredstev iz naslova nereciklirane odpadne plastične embalaže.

·Leta 2023 je pripravila novo strategijo za upravljanje dolžnikov ( 38 ), ki je bila sprejeta februarja 2024. V njej so bili uvedeni štirje strateški ukrepi, katerih cilj je bil pospešiti proces izterjave: standardi uspešnosti pri izterjavi, pregledno spremljanje skladnosti in poročanje, okrepljena odgovornost s poslovnimi stopnjevalnimi mehanizmi ter sinergije in učinkovitost, ki jih prinaša delna centralizacija (vključno s kombiniranimi odločitvami o oprostitvi).

·Komisija je tako kot v preteklih letih posebno pozornost namenila členu 61 finančne uredbe o nasprotju interesov. To je med drugim potrdilo tudi Evropsko računsko sodišče ( 39 ). Poleg tega je Komisija za organe držav članic in mreže strokovnjakov pripravila ciljno usmerjene ukrepe ozaveščanja, smernice, nasvete in predstavitve svojih smernic o nasprotju interesov iz leta 2021.

1.3.2Zrel okvir notranjih kontrol, prilagojen delovanju služb Komisije

Na splošno so službe Komisije leta 2023 ugotovile, da so načela notranje kontrole, na katerih temeljijo njihovi sistemi notranjih kontrol, prisotna in delujejo, kot je bilo predvideno. Ta splošna ocena je potrdila, da si službe Komisije še naprej prizadevajo obravnavati pomanjkljivosti svojih sistemov notranjih kontrol, ugotovljene leta 2022. Napredek, zabeležen leta 2023, je bil med drugim rezultat usposabljanja, ozaveščanja o nekaterih finančnih postopkih, razvoja in sprejetja načrta neprekinjenega poslovanja, strategije za boj proti goljufijam, postopka za poročanje o izjemah in primerih neskladnosti ter varnostnega načrta IT za na novo vzpostavljeno zbiranje statističnih podatkov po oddelkih, spremljanje udeležbe na obveznem usposabljanju ter skladnost s pravili o hrambi podatkov.

Nekatera načela notranje kontrole je še vedno treba izboljšati, predvsem v zvezi z manjšimi pomanjkljivostmi, ki so bile deloma ugotovljene z anketo med zaposlenimi za leto 2023 in sporočene v letnih poročilih služb o dejavnostih. Zadevne službe so pripravile akcijske načrte za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, vključno z večjim vključevanjem osebja (ki je bilo glede na anketo med zaposlenimi v eni od služb manjše od pričakovanega), blaženjem morebitnih težav pri napotitvah osebja v delegacije EU v revnih državah in obravnavanjem pomanjkanja specializiranih strokovnih profilov v delegacijah EU in na sedežu. Trenutno se izvajajo tudi ukrepi za dodatno pojasnitev ocene mejnikov v zvezi z revizijami in kontrolami ter zaščite občutljivih netajnih podatkov na področju mehanizma za okrevanje in odpornost. Te načrte ukrepov so podprle poslovne službe, ki so redno spremljale doseženi napredek. Splošno stanje je prikazano v diagramu v nadaljevanju.

Ocena delovanja elementov in načel notranje kontrole(*)

(*) Število služb Komisije, ki so poročale, da so bili elementi in načela notranje kontrole v letih 2022 in 2023 spoštovani in so pravilno delovali.
Vir: letna poročila Evropske komisije o dejavnostih.

1.4Večletne strategije kontrol za zagotovitev zakonitosti in pravilnosti odhodkov

Odredbodajalci kot upravljavci proračuna EU vzpostavijo večletne strategije kontrol za preprečevanje, odkrivanje in popravljanje napak. V skladu s svojo odgovornostjo izvajanja posameznih plačil morajo svoje zagotovilo oblikovati od spodaj navzgor in podrobno, tj. za vsak posamezni program ali drug ustrezen segment odhodkov. To Komisiji omogoča, da podrobno in diferencirano odkrije pomanjkljivosti in napake za vsak program ali segment odhodkov, ugotovi temeljne vzroke sistemskih napak (npr. zapletenost pravil na nekaterih področjih politike, kot so raziskave ali kohezija), sprejme ciljno usmerjene in sorazmerne popravne ukrepe in zagotovi, da se pridobljene izkušnje uporabijo za izboljšanje upravljavskih in kontrolnih sistemov ter pri oblikovanju prihodnjih finančnih programov.

Programi EU za porabo sredstev so po zasnovi večletni, prav tako pa tudi z njimi povezane strategije kontrol. To pomeni, da se lahko napake odkrivajo in popravljajo neprekinjeno, do zaključka programa. Poleg tega strategije kontrol temeljijo na razlikovanju tveganj (tj. prilagojene so značilnostim in tveganjem, povezanim z različnimi načini upravljanja, vključenimi akterji, področji politike in/ali ureditvami financiranja).

Strategije kontrol običajno vključujejo preventivne kontrole (predhodne kontrole), izvedene pred izvedbo plačil Komisije, in korektivne kontrole (naknadne kontrole), ki se izvedejo po opravljenem plačilu. Ključni preventivni in popravni mehanizmi Komisije so podrobno opisani v Prilogi 5.

Večletni kontrolni cikel Evropske komisije

Opomba: za dodatne informacije v zvezi s tveganjem ob plačilu in ob zaključku v letu 2023 glej oddelek 2.1.

Vir: Evropska komisija.

S programi financiranja ( 40 ) za obdobje 2021–2027, ki delujejo po načrtu, je Komisija še naprej prilagajala strategije kontrol posebnostim programov. To velja zlasti za področje raziskav, zunanje ukrepe in kmetijstvo, kjer je bila za večino plačil uvedena politika, ki temelji na smotrnosti. Osrednja finančna služba Komisije je pri tem podpirala službe Komisije.

1.5Boj proti goljufijam: strategija Komisije za boj proti goljufijam in nadaljnji predlogi

1.5.1Revizija strategije Komisije za boj proti goljufijam

Komisija ima ničelno toleranco do goljufij. Komisija in države članice v skladu s členom 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije ščitijo proračun EU pred goljufijami in drugimi nezakonitimi dejavnostmi. Strategija Komisije za boj proti goljufijam iz leta 2019 ima bistveno vlogo pri preprečevanju možnih zlorab evropskega denarja. Komisija je 11. julija 2023 sprejela sporočilo o reviziji akcijskega načrta strategije ( 41 ), ki mu je priložen nov akcijski načrt ( 42 ). Revizija se je izvedla s skupnimi prizadevanji služb Komisije in izvajalskih agencij, ki jih je koordiniral Evropski urad za boj proti goljufijam.

Novi akcijski načrt je bolj ciljno usmerjen in strateški kot prejšnji ter odraža nekatere splošne cilje Komisije. Vključuje 44 ukrepov v okviru sedmih tem, ki zajemajo prednostne naloge Komisije v boju proti goljufijam. V načrtu so predvideni ukrepi, s katerimi naj bi Komisija in države članice bolj uporabljale orodja informacijske tehnologije za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje goljufij. Druge teme zajemajo mehanizem za okrevanje in odpornost, carinske goljufije, krepitev strukture EU za boj proti goljufijam ter kulturo Komisije na področju boja proti goljufijam in etike.

Leta 2023 je Evropski urad za boj proti goljufijam še naprej podpiral službe Komisije pri oblikovanju njihovih strategij za boj proti goljufijam ter prek mreže za preprečevanje in odkrivanje goljufij zagotavljal usklajevanje in sodelovanje med službami na področju boja proti goljufijam.

Evropski urad za boj proti goljufijam je nadaljeval strateško analitično delo, zlasti s posodobitvijo okvira tveganja za mehanizem za okrevanje in odpornost ter poglobljeno analizo odkrivanja in sporočanja nepravilnosti in goljufij v različnih sektorjih ter razlik v poročanju med državami članicami. Letno poročilo o zaščiti finančnih interesov EU za leto 2022 ( 43 ), sprejeto 27. julija 2023, je prvič vključevalo analizo nasprotij interesov pri uporabi sredstev EU. Urad je prav tako še naprej sodeloval z državami članicami na področju boja proti goljufijam v okviru Svetovalnega odbora za usklajevanje preprečevanja goljufij ter s službami za usklajevanje boja proti goljufijam držav članic, držav kandidatk za članstvo v EU in potencialnih držav kandidatk.

Evropski urad za boj proti goljufijam je še naprej izvajal preiskovalne dejavnosti in o njih poročal v svojem letnem poročilu ( 44 ).

1.5.2Druga orodja za učinkovitejši boj proti goljufijam

Decembra 2023 je bila sprejeta uredba Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za visoko skupno raven kibernetske varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ( 45 ), ki je začela veljati januarja 2024. Z uredbo so določeni ukrepi za vzpostavitev notranjega okvira za obvladovanje, upravljanje in nadzor tveganj za kibernetsko varnost za vsak subjekt EU ter vzpostavljen nov medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost, ki bo spremljal in podpiral subjekte EU pri njenem izvajanju. V uredbi je določen podaljšan mandat skupine za odzivanje na računalniške grožnje za institucije, organe in agencije EU kot centra za obveščevalne podatke o grožnjah, izmenjave informacij in usklajevanje odzivanja na incidente, osrednjega svetovalnega organa in ponudnika storitev.

Komisija je v okviru prizadevanj za hitro in učinkovito odzivanje na razvijajoče se grožnje kibernetski varnosti, vključno z grožnjo spletnih goljufij, ter zmanjšanje njihovih morebitnih učinkov nadgradila svoje tehnične zmogljivosti na tem področju z nadaljnjim spodbujanjem močne kulture kibernetske varnosti prek srečanj za ozaveščanje, usposabljanja in vaj zvabljanja. Okrepljena je bila korporativna zmogljivost za obvladovanje kibernetskih incidentov za zaščito in obrambo institucije na področju spremljanja kibernetske varnosti, odkrivanja incidentov in odzivanja nanje. Več pravil za odkrivanje je bilo avtomatiziranih. Avtomatizirana pravila imajo večjo vlogo pri izboljševanju učinkovitosti poslovne zmogljivosti za odzivanje na kibernetske incidente. Na področju obveščevalnih podatkov o grožnjah je Komisija proučila nove strategije za izkoriščanje virov obveščevalnih podatkov o grožnjah, ki jih trenutno zagotavlja medinstitucionalna skupina za odzivanje na računalniške grožnje za evropske institucije, organe in agencije.

Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev kot del okvira za preprečevanje goljufij in boj proti njim omogoča zgodnje odkrivanje goljufivih ali nezanesljivih gospodarskih subjektov, njihovo izključitev, tako da se jim onemogoči pridobitev sredstev EU (za določeno število let), in morebitno naložitev finančnih kazni. Postopki sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev temeljijo na informacijah, zbranih z revizijami in preverjanji, ki jih izvajajo odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil, pravnomočnimi sodbami ali upravnimi odločbami nacionalnih organov, odločitvami mednarodnih organizacij in v glavnem preiskavami Evropskega urada za boj proti goljufijam. Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev deluje na podlagi tesnega in plodnega sodelovanja med odgovornimi odredbodajalci in medinstitucionalno komisijo, odgovorno za centralizacijo zahtev za izključitev in zaščito pravic osebe ali subjekta, ki ga postopek zadeva (npr. pravice do obrambe). Izključitve, zabeležene v podatkovni zbirki sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev, so zdaj na voljo tudi vsem subjektom, pooblaščenim za naloge izvrševanja proračuna, v okviru vseh načinov upravljanja.

Leta 2023 se je zakonodajalec dogovoril o več spremembah finančne uredbe v zvezi s sistemom za zgodnje odkrivanje in izključitev za: (1) spodbujanje uporabe sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev; (2) povečanje njegove uspešnosti; (3) povečanje učinkovitosti sistema. S ciljno usmerjeno revizijo finančne uredbe bodo uvedene tudi druge pomembne izboljšave sistema, kot so uvedba pospešenega postopka, novi razlogi za izključitev, kot je zavrnitev sodelovanja v preiskavah, ter možnost, da se za povezane subjekte in/ali dejanske lastnike primarnega izključenega subjekta omogoči izključitev iz sodelovanja na javnih razpisih in posledično iz pridobivanja sredstev EU za več let. Poleg tega se je zakonodajalec strinjal, da se sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev razširil na upravičence v okviru deljenega upravljanja in na prihodnje instrumente v okviru neposrednega upravljanja z državami članicami s sorazmernim in ciljno usmerjenim pristopom. Od 1. januarja 2028 bodo morale države članice preverjati podatkovno zbirko sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev v zvezi z neposrednimi vložniki, udeleženci in upravičenci.

Komisija je sprejela tudi pomembne ukrepe v boju proti korupciji s svežnjem protikorupcijskih ukrepov, ki vključuje predlog Komisije za direktivo o boju proti korupciji ( 46 ) z uporabo kazenskega prava in skupno sporočilo ( 47 ), v katerem je predlagan sistem sankcij za huda kazniva dejanja korupcije, storjena zunaj EU. Vključuje tudi mrežo EU za boj proti korupciji, ustanovljeno septembra 2023, ki združuje ustrezne deležnike, vključno s strokovnimi delavci, strokovnjaki in raziskovalci s področja boja proti korupciji, ter predstavnike civilne družbe in mednarodnih organizacij. Njena ključna naloga je podpirati vseevropsko evidentiranje tveganj korupcije, da bi se zagotovila podlaga za prihodnjo protikorupcijsko strategijo EU.

1.6Režim pogojenosti se izvaja

Uredba o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna EU ( 48 ) (uredba o pogojenosti), sprejeta decembra 2020, ščiti proračun pred kršitvami načel pravne države, ki dovolj neposredno vplivajo na finančne interese EU ali pomenijo dovolj neposredno resno tveganje zanje. Uredba o pogojenosti je začela veljati 1. januarja 2021 in dopolnjuje druge postopke, določene z zakonodajo EU za zaščito proračuna EU. Veljavnost uredbe o pogojenosti je Sodišče Evropske unije v celoti potrdilo v dveh sodbah iz leta 2022 ( 49 ). Na podlagi navedenih sodb je Komisija sprejela smernice za uporabo uredbe o pogojenosti ( 50 ).

Uredba o pogojenosti je del širšega nabora orodij za pravno državo, ki vključuje različne instrumente, namenjene zagotavljanju spoštovanja načel pravne države v državah članicah. Uredba o skupnih določbah ( 51 ) omogoča ukrepe za zaščito proračuna EU v primeru nespoštovanja Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Letno poročilo o stanju pravne države vključuje priporočila državam članicam za izboljšanje pravne države, ne glede na to, ali so ta vprašanja pomembna za zaščito proračuna EU (tj. o priporočenih zakonodajnih ukrepih, na primer za izboljšanje integritete najvišjih izvršnih funkcij, preglednost informacij o lastništvu medijev). Tudi nacionalni načrti za okrevanje in odpornost, sprejeti leta 2021 in leta 2022 v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost ( 52 ), krepijo spoštovanje pravne države in zaščito proračuna EU, če vključujejo mejnike, ki obravnavajo priporočila za posamezne države, povezana z vprašanji pravne države. V primeru Madžarske so bili na primer popravni ukrepi, ki jih je Madžarska predložila v okviru postopka v skladu z uredbo o pogojenosti, preneseni v ustrezne mejnike v madžarskem načrtu za okrevanje in odpornost.

Komisija od januarja 2021 spremlja razmere v vseh državah članicah na podlagi uredbe o pogojenosti. Če bodo izpolnjeni pogoji, bo Komisija sprožila postopek v skladu z uredbo o pogojenosti.

Na podlagi predloga Komisije je Svet 15. decembra 2022 sprejel ukrepe za zaščito proračuna EU v skladu z uredbo o pogojenosti v primeru Madžarske. Svet je sklenil začasno ustaviti 55 % obveznosti za tri programe ( 53 ) v okviru kohezijske politike, kar ustreza skupnemu znesku približno 6,3 milijarde EUR za obdobje 2021–2027, in prepovedal prevzemanje novih pravnih obveznosti do skladov javnega interesa ali subjektov, ki jih ti vzdržujejo (med katerimi so številne univerze), v okviru katerega koli programa EU, ki ga neposredno ali posredno upravlja Komisija. Svet je v izvedbenem sklepu upošteval popravne ukrepe, ki jih je predlagala Madžarska, vendar še niso bili v celoti, ustrezno ali pravilno izvedeni, vključno z ustanovitvijo neodvisnega organa za integriteto s širokimi pooblastili za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v postopku javnega naročanja ter prispevanje k preprečevanju, odkrivanju in odpravljanju goljufij, korupcije in nasprotja interesov. Prepoved v zvezi s skladi javnega interesa in subjekti, ki jih ti vzdržujejo (univerze), se je izpodbijala pred Splošnim sodiščem Evropske unije (zadeva je še v obravnavi).

V skladu z uredbo o pogojenosti lahko Madžarska obvesti Komisijo in zahteva, da Svet po oceni Komisije odpravi ali prilagodi proračunske ukrepe, če dokaže, da so bile razmere v celoti ali delno popravljene. Ker Madžarska ni poslala takega pisnega obvestila, je Komisija 13. decembra 2023 ponovno ocenila položaj in odločila, da Madžarska ni sprejela novih popravnih ukrepov, s katerimi bi ustrezno obravnavala odprta vprašanja. Komisija je zato sklenila, da proračun EU ostaja na enaki ravni tveganja in da se proračunski ukrepi, ki jih je konec leta 2022 sprejel Svet, ne bi smeli niti prilagoditi niti odpraviti. Komisija je menila, da je Madžarska v vzporednem postopku v skladu s pravili uredbe o skupnih določbah ustrezno obravnavala nekatera vprašanja, zaradi katerih je Komisija predhodno blokirala povračilo odhodkov zaradi neizpolnjevanja enega od horizontalnih omogočitvenih pogojev v zvezi z vprašanji neodvisnosti sodstva. Zato je Madžarski v skladu z uredbo o skupnih določbah sprostila del sredstev.

Komisija je o uporabi uredbe poročala 12. januarja 2024. Poročilo je bilo osredotočeno na: (1) ukrepe, ki jih je Komisija sprejela pri uporabi uredbe, vključno s postopkom, ki se je začel v primeru Madžarske; (2) dopolnjevanju uredbe z drugimi ustreznimi instrumenti, kot je uredba o skupnih določbah; (3) oceno Komisije o učinkovitosti doslej sprejetih ukrepov in (4) splošno učinkovitost postopka, določenega v uredbi o pogojenosti. V poročilu sta bila predhodno potrjena učinkovitost in potencial zaščitnih ukrepov, sprejetih v primeru Madžarske.

Evropsko računsko sodišče je leta 2023 izvedlo revizijo pravne države v EU, pri čemer se je osredotočilo na uredbo o pogojenosti, njen medsebojni vpliv z mehanizmom za okrevanje in odpornost ter pogojenost na podlagi pravil kohezijske politike. V revizijskem poročilu ( 54 ), ki je bilo objavljeno januarja 2024, so bile na splošno podane pozitivne ugotovitve o obravnavi uredbe o pogojenosti in postopka v zvezi z Madžarsko kot prvega primera, ki je privedel do sklepa o začasni ustavitvi. Komisija je sprejela večino priporočil Sodišča in priznala možnosti za nadaljnje izboljšave ter se zavezala, da bo še naprej zbirala in natančno ocenjevala ustrezne informacije.

1.7Revizija finančne uredbe (prenovitev)

Komisija je maja 2022 predlagala ciljno usmerjeno revizijo (prenovitev) finančne uredbe ( 55 ), da bi proračun postal prožnejši, preglednejši in bolje zaščiten. Politični dogovor je bil dosežen 7. decembra 2023. Končno besedilo naj bi začelo veljati septembra ali oktobra 2024, številne določbe pa se bodo začele uporabljati pozneje, v nekaterih primerih od leta 2028.

S prenovitvijo bo dosežena potrebna uskladitev s sedanjim večletnim finančni m okvirom, izboljšana bosta krizno upravljanje (na podlagi spoznanj, pridobljenih med krizo zaradi COVID-19) in izvrševanje sredstev EU ter okrepljena zaščita finančnih interesov EU, kot sledi.

•Prilagoditev finančnih pravil EU spremenjenemu svetu. S prenovitvijo bodo uvedena jasnejša in prožnejša pravila za javno naročanje v kriznih razmerah. Uvedeni bodo tudi jasna pravila za donacije v naravi in jasna pravna podlaga za sodelovanje EU pri svetovnih pobudah. Poenostavljena bodo pravila za finančno podporo tretjim osebam pri humanitarni pomoči, operacije zagotavljanja nujne pomoči, operacije civilne zaščite ali pomoč za krizno upravljanje. Poleg tega bodo uvedene nove smernice za obvladovanje izkrivljajočih tujih subvencij ter pravila o varnosti in javnem redu. To bo prineslo resnične izboljšave za boljše krizno upravljanje v prihodnosti ter okrepilo varnost in odprto strateško avtonomijo EU.

•Poenostavitev in racionalizacija. Pri nepovratnih sredstvih zelo nizke vrednosti (pod 15 000 EUR) bo birokratsko breme precej manjše. Pravila za upravičence, ki zaprosijo za nepovratna sredstva EU, bodo pojasnjena in poenostavljena, pri čemer bodo upoštevane praktične izkušnje. S tem bo zagotovljen lažji in učinkovitejši dostop do sredstev EU v korist končnih upravičencev.

•Vrednote EU, enakost spolov in socialne pravice. Dodana bodo sklicevanja na spoštovanje teh pravic in okolja pri izvrševanju proračuna EU.

•Preglednost in zaščita proračuna EU. Vzpostavljeno bo centralizirano spletišče za preglednost uporabe proračuna EU in prejemnikov sredstev EU (izboljšan sistem finančne preglednosti). Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev se bo od leta 2028 razširil na deljeno upravljanje in prihodnje instrumente v neposrednem upravljanju z državami članicami. Posodobljeno orodje za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja, ki temelji na obstoječem orodju Arachne ( 56 ) se bo razširilo na vse načine upravljanja; od leta 2028 bo posredovanje ustreznih podatkov v to orodje obvezno.

Uporaba enotnega orodja za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja – Arachne

Komisija je v predlogu iz leta 2022 za prenovo finančne uredbe predlagala okrepitev „preprečevanja, odkrivanja in odprave goljufij in nepravilnosti ter nadaljnjega ukrepanja v zvezi z njimi“ z razširitvijo standardiziranega elektronskega evidentiranja in shranjevanja podatkov o prejemnikih sredstev EU, vključno z njihovimi dejanskimi lastniki, na vse načine izvrševanja proračuna EU (deljeno, neposredno in posredno upravljanje). Predlagani ukrepi so vključevali uporabo enotnega celovitega sistema informacijske tehnologije za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja (ki ga zagotovi Komisija), s katerim bi se omogočili dostop do podatkov o prejemnikih sredstev EU in analiza teh podatkov ter opredelitev pogodb in prejemnikov, ki bi lahko bili izpostavljeni tveganju. Sistem informacijske tehnologije bi moral olajšati oceno tveganja za namene izbora, dodeljevanja, finančnega poslovodenja, spremljanja, preiskovanja, kontrole in revizije. Poleg tega bi moral prispevati k uspešnemu preprečevanju, odkrivanju, odpravljanju in spremljanju goljufij, korupcije, nasprotij interesov, dvojnega financiranja in drugih nepravilnosti.

V skladu s političnim dogovorom z dne 7. decembra 2023 se s prenovljeno finančno uredbo zahteva posodobljeno orodje za podatkovno rudarjenje in oceno tveganj, ki temelji na obstoječem orodju in se uporablja pri vseh načinih upravljanja. Sedanje orodje za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja, tj. orodje Arachne, prostovoljno uporabljajo službe Komisije in številne države članice pri deljenem upravljanju ter za mehanizem za okrevanje in odpornost. Od naslednjega finančnega okvira bodo morale vse države članice obvezno posredovati podatke v orodje. Komisija mora do leta 2027 oceniti pripravljenost revidiranega orodja glede interoperabilnosti z drugimi informacijskimi sistemi in podatkovnimi zbirkami (preprečevanje podvajanja poročanja), kazalnikov tveganja, usmerjenih v potrebe uporabnikov, umetne inteligence za analizo in razlago podatkov ter varstva podatkov. Na tej podlagi lahko sozakonodajalca ponovno razpravljata o možnosti obvezne uporabe.

Službe Komisije so leta 2023 vzporedno z razpravami o predlogu za prenovitev finančne uredbe sodelovale z uporabniki orodja, vključno z institucijami EU in ponudnikom rešitev, da bi razpravljale o nadaljnjih značilnostih orodja, kot so tehnične zahteve, varstvo podatkov, kazalniki tveganja in kategorije podatkov.

2.Stroškovno učinkovite kontrole za zaščito proračuna EU

Za zagotovitev, da kontrole ostanejo stroškovno učinkovite, si Komisija prizadeva vzpostaviti ustrezno ravnovesje med naslednjim.

•Uspešnost. Stopnja ugotovljenih napak temelji na opravljenih kontrolah, kar omogoča razvrščanje odhodkov v različne kategorije tveganja.

•Učinkovitost. Povprečen čas, potreben za izvedbo plačila. Poleg tega Komisija nenehno proučuje in razvija nove načine za povečanje učinkovitosti, zlasti z ustvarjanjem sinergij, kjer koli je to mogoče.

•Gospodarnost. Sorazmernost med stroški kontrol in upravljanimi sredstvi.

Stroškovna učinkovitost se doseže z diferenciacijo kontrol: na področjih z večjim tveganjem se uporabijo višje stopnje podrobnosti in/ali pogostosti kontrol, na področjih z manjšim tveganjem pa bi se morale izvajati kontrole, ki so manj intenzivne, povzročajo nižje stroške in pomenijo manjše breme. Drugi načini za zagotovitev stroškovne učinkovitosti kontrol vključujejo zmanjševanje tveganja napak s poenostavljenimi pravili in/ali postopki (kot so poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov, tj. pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto), navzkrižno opiranje na obstoječe ocene in/ali revizije ter kontrole, ki jih izvajajo drugi subjekti, in doseganje ekonomij obsega z združevanjem kontrolnih funkcij.

2.1Rezultati kontrol Komisije potrjujejo, da je proračun EU
dobro zaščiten

2.1.1Splošni rezultati za leto 2023

Po mnenju Komisije je proračun uspešno zaščiten, kadar je – najpozneje do zaključka programov (tj. ko so opravljene vse kontrole, popravki, izterjave itd.) – tveganje ob zaključku pod 2 %. To je prag pomembnosti, ki ga uporablja tudi Evropsko računsko sodišče. Za več podrobnosti o teh konceptih in metodologiji, ki se uporablja za določitev teh ocen, skupaj z rezultati kontrol za vsako področje politike, glej Prilogo 5. Na podlagi opravljenih revizij in kontrol službe Komisije vsako leto ocenijo stopnjo tveganja za zakonitost in pravilnost porabe EU v dveh fazah večletnega kontrolnega cikla, ob plačilu in ob zaključku programov.

V letu 2023 je skupno tveganje Komisije ob plačilu in tveganje ob zaključku v skladu z njuno ravnjo iz leta 2022, pri čemer sta obe tveganji pod 2-odstotnim pragom pomembnosti.

Vir: Evropska komisija

Skupni znesek preventivnih in popravnih ukrepov, ki so jih izvedle Komisija in države članice: 3,8 milijarde EUR (2022 – 4,9 milijarde EUR).

Pridržki: 14 (15 v letu 2022) s skupnim finančnim vplivom v višini 1 290 milijonov EUR (877 milijonov EUR v letu 2022).

Vir: Evropska komisija, letna poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za obdobje 2017–2023.

Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU je povzetek letnih poročil o dejavnostih 51 služb Komisije. Poraba, zajeta v vsakem od teh poročil, je v celoti dodeljena enemu od sedmih razdelkov večletnega finančnega okvira. Podobno kot v letu 2022 je bila poraba za varnost in obrambo v okviru GD za obrambno industrijo in vesolje razdeljena med razdelek 1 in razdelek 5. Stanje za vsako področje politike je opisano v nadaljevanju.

2.1.2Rezultati kontrol po segmentih odhodkov/programih z manjšim, srednjim in večjim tveganjem

Komisija ima zanesljive, na dokazih temelječe informacije, iz katerih je razvidno različno stanje sredstev, ki jih upravlja. Komisija opredeli, kateri programi oziroma segmenti odhodkov so bolj tvegani, zaradi česar lahko učinkovito zagotavlja podporo in odpravi specifične pomanjkljivosti tudi za politike, ki po vsem svetu predstavljajo majhno tveganje, kot je skupna kmetijska politika. Na podlagi tveganja ob plačilu (tj. pred izvedbo vseh prihodnjih popravkov) lahko letne odhodke razdeli na manjše tveganje ob plačilu (pod 2,0 %), srednje tveganje ob plačilu (med 2,0 % in 2,5 %) in večje tveganje ob plačilu (nad 2,5 %); glej diagram v nadaljevanju. Za naravne vire in kohezijo se ta analiza uporablja tudi na ravni posameznih plačilnih agencij in programov v državah članicah.

Evropska komisija je kategorizacijo odhodkov razvrstila v segmente z manjšim, srednjim in večjim tveganjem kot deleže skupnega zneska ustreznih odhodkov za leto 2023.

Vir: letna poročila Evropske komisije o dejavnostih za leto 2023.

Odhodki Komisije so tako razdeljeni na naslednji način.

•Manjše tveganje. Ta segment je leta 2023 znašal 113,6 milijard EUR (66,6 % odhodkov v letu 2023 v primerjavi s 63,1 % odhodki v letu 2022). To je vključevalo odhodke, ki jih upravljajo plačilne agencije v okviru skupne kmetijske politike (54 od 66 agencij na področju neposrednih plačil in 45 od 72 agencij na področju razvoja podeželja); odhodke, ki jih je prijavilo 231 od 493 programov v okviru skladov kohezijske politike ( 57 ); odhodke v zvezi z nepovratnimi sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta v okviru programa Obzorje 2020, Instrumenta za povezovanje Evrope – Promet in Instrumenta za povezovanje Evrope – Energija; program Erasmus+; ukrepe Marie Skłodowske-Curie; prispevke nekaterim agencijam (Agencija Evropske unije za vesoljski program, Evropska vesoljska agencija itd.); Sklad za azil, migracije in vključevanje; Sklad za notranjo varnost; humanitarno pomoč; finančne instrumente programa Obzorje Evropa; odhodke na področju politik sosedstva in sveta in upravne odhodke na splošno.

•Srednje tveganje. Ta segment je leta 2023 znašal 15,7 milijarde EUR (9,2 % odhodkov v primerjavi z 12,0 % v letu 2022). To je vključevalo odhodke, ki jih upravljajo plačilne agencije v okviru skupne kmetijske politike (pet agencij na področju neposrednih plačil in sedem na področju razvoja podeželja), odhodke, ki jih je prijavilo 156 od 493 programov v okviru skladov kohezijske politike ( 58 ); nepovratna sredstva v okviru novega instrumenta za povezovanje Evrope – Pomet za obdobje 2021–2027. To je vključevalo tudi odhodke, ki so s programom Obzorje Evropa povezani neposredno ali posredno, kot na primer Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo.

•Večje tveganje. Ta segment je leta 2023 znašal 41,4 milijarde EUR (24,2 % odhodkov, podobno kot leta 2022 (24,9 %)). To je vključevalo odhodke 7 od 66 plačilnih agencij na področju neposrednih plačil; 20 od 72 agencij na področju razvoja podeželja v okviru skupne kmetijske politike; odhodke, ki jih je prijavilo 106 od 493 programov v okviru skladov kohezijske politike ( 59 ) z večjim tveganjem ob plačilu ali z resnimi pomanjkljivostmi ( 60 ), ter nekaj odhodkov iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (4 od 27 programov).

Podrobna analiza Komisije potrjuje, da je stopnja napake tesno povezana z naravo financiranja. Pri večini programov ali segmentov odhodkov, ki ustrezajo več kot 50 % zadevnih odhodkov v letu, je tveganje ob plačilu sorazmerno manjše, saj zajemajo več plačil na podlagi pravic. Po drugi strani pa se pri nekaterih programih ali segmentih odhodkov, v zvezi s katerimi se uporabljajo zapletena pravila, ki temeljijo na povračilih, zdi, da je tveganje ob plačilu sorazmerno večje (kot je običajno v okviru kohezijske politike, kjer se poleg pravil EU uporablja veliko nacionalnih ali regionalnih pravil ali pravil programa). Kljub temu vzpostavljeni sistemi kontrol omogočajo zmanjšanje tveganj, povezanih z nekaterimi kompleksnejšimi programi, in posledično znižanje stopnje tveganja ob plačilu.

Komisija pozorno spremlja tveganja ob plačilu in ob zaključku za različne programe in segmente odhodkov ter sprejema nadaljnje ukrepe za njihovo zmanjšanje. Zlasti za kategorije srednjega in večjega tveganja stalno išče načine za nadaljnje znižanje stopenj napake, tako da upravičence in izvedbene partnerje ozavešča o težavah, po potrebi s prilagoditvijo strategij kontrol, ter pridobljena spoznanja uporabi v prihodnjih programih in poenostavi pravila, kjer je to mogoče.

2.1.3Rezultati kontrol po področjih politike

Razdelek 1 – Enotni trg, inovacije in digitalno

Skupni zadevni odhodki: 19,1 milijarde EUR (2022 – 20,4 milijarde EUR).

Tveganje ob plačilu: 1,4 % (2022 – 1,5 %).

Tveganje ob zaključku: 1,0 % (2022 – 1,1 %).

Preventivni in popravni ukrepi skupaj: 149,8 milijona EUR (2022 – 171 milijonov EUR):

·Preventivni ukrepi: 121,1 milijona EUR (2022 – 144 milijonov EUR);

·Popravni ukrepi: 28,6 milijona EUR (2022 – 27 milijonov EUR).

Pridržek: en pridržek v zvezi z ugledom brez finančnega vpliva (2022) – dva pridržka brez finančnega vpliva).

Leta 2023 sta se tveganje ob plačilu (1,4 %) in tveganje ob zaključku (1,0 %) v primerjavi z letom 2022 zmanjšala. Razlog za to je zmanjšanje tveganja ob plačilu za program Obzorje 2020, ki ustreza glavnim plačilom v letu 2023. To zmanjšanje tveganja ob plačilu z 2,71 % na 2,57 % je mogoče pojasniti s povečano uporabo poenostavljenih oblik financiranja, vključno s pavšalnimi zneski in stroški na enoto, ter dodatno podporo vrstam upravičencev z nadpovprečno visoko stopnjo napak (kot so mala in srednja podjetja ter novinci) z usmerjenimi komunikacijskimi kampanjami in usposabljanjem.

Kot v prejšnjih letih je tveganje ob plačilu za program Obzorje 2020 kljub stalnim prizadevanjem in izboljšavam ostalo nad 2 %. To je predvsem posledica zapletenosti pravil in je v skladu z ravnmi iz prejšnjih let. Vendar službe za raziskave svojih izjav o zanesljivosti v zvezi s programom Obzorje 2020 niso podale z nobenim pridržkom ( 61 ).

Kar zadeva druge programe, je bila pri majhnem številu segmentov stopnja preostalih napak višja od 2 %. Vendar to zaradi manjšega finančnega učinka ( 62 ) ne vpliva na zagotovilo. Glede na to, da so bila za program Obzorje Evropa leta 2023 plačila še vedno omejena, naknadne kontrole pa se še niso začele, je bila uporabljena konservativna ocena tveganja ob plačilu, ki je bila določena na 2 %.

Dva pridržka, ki sta ju za leto 2022 izdala Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja ter GD za raziskave in inovacije v zvezi z ugledom glede neustrezno opredeljenega in izvedenega okvira upravljanja, povezanega s programom Evropskega sveta za inovacije, ter drugih pomanjkljivosti notranje kontrole, sta bila odpravljena zaradi izvajanja povezanih akcijskih načrtov leta 2023.

Evropska izvajalska agencija za raziskave je za leto 2023 izdala en pridržek z zvezi z ugledom glede visoke stopnje znanega in domnevnega nasprotja interesov ter nezadostne uspešnosti pri nepovratnih sredstvih z več upravičenci, ki so del programa za promocijo kmetijskih proizvodov. Izvajajo se popravni ukrepi, kot so prilagoditev strategije kontrol programa, posebne revizije in začasna ustavitev problematičnih plačil. V prihodnosti je cilj pregledati zakonodajo, ki je v pristojnosti Komisije, da se dodatno preprečijo nasprotja interesov in izboljša uspešnost programov.

Razdelek 2 – Kohezija, odpornost in vrednote

Skupni zadevni odhodki: 67,3 milijarde EUR (2022 – 67,5 milijarde EUR).

Tveganje ob plačilu: 2,6 % (2022 – 2,6 %).

Tveganje ob zaključku: 1,2 % (2022 – 1,3 %).

Skupni znesek preventivnih in popravnih ukrepov (ki so jih izvedle Komisija in države članice): 2 370,9 milijona EUR (2022 – 3,1 milijarde EUR):

·Preventivni ukrepi: 1 643,7 milijona EUR (2022 – 2,3 milijarde EUR);

·Popravni ukrepi: 727,2 milijona EUR (2022 – 789 milijonov EUR).

Pridržki: trije pridržki s finančnim vplivom v višini 583 milijonov EUR (2022 – štirje pridržki s finančnim vplivom v višini 310 milijonov EUR).

Tveganje ob plačilu za ta razdelek je ostalo nespremenjeno pri 2,6 % v primerjavi s prejšnjim letom, medtem ko se je tveganje ob zaključku rahlo zmanjšalo, in sicer z 1,3 % na 1,2 %. Tveganje ob plačilu in tveganje ob zaključku je večinoma nastalo zaradi zneskov, plačanih za sklade kohezijske politike ( 63 ), ki se upravljajo v okviru deljenega upravljanja, kar je predstavljalo približno 92 % skupnih zadevnih odhodkov za ta razdelek.

Pri Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu je razvidno povečanje tveganja ob plačilu. ( 64 ) z razpona od 1,9 % do 2,7 % v letu 2022 na razpon od 2,0 % do 2,9 % v letu 2023. To povečanje je predvsem posledica znatnega povečanja potrjenih stopenj napake za dva operativna programa z veliko relativno težo v skupni stopnji napake zaradi visokih zneskov (tj. 4,4 % skupnih potrjenih izdatkov), pri katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti pri preverjanjih upravljanja. Pri Evropskem socialnem skladu, pobudi za zaposlovanje mladih in Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim je razvidno zmanjšanje tveganja ob plačilu z razpona od 1,9 % do 2,8 % v letu 2022 na razpon od 1,7 % do 2,6 % v letu 2023.

Pri vseh skladih kohezijske politike je kljub stalnim prizadevanjem za izboljšanje delovanja sistemov kontrol tveganje ob plačilu ostalo visoko, in sicer v razponu od 1,9 % do 2,8 % ( 65 ), kar je podobno razponu, ugotovljenemu leta 2022, ki je bil od 1,9 % do 2,7 %. Komisija je ocenila uspešnost sistemov upravljanja in kontrol ter zakonitost in pravilnost odhodkov v obračunih na ravni programov, kar ji je omogočilo poročanje o različnih razmerah in posameznih stopnjah tveganja, s čimer je opredelila programe, ki delujejo dobro, in tiste, ki imajo še vedno pomanjkljivosti, skupaj z vrsto potrebnih sanacijskih ukrepov in potrebnimi dodatnimi finančnimi popravki. Komisija je uporabila dodatne finančne popravke za programe, pri katerih je potrdila posamezne stopnje napak nad 2 %, tako da je bilo tveganje ob zaključku za vse programe na koncu pod 2 %. Ocenjeni prihodnji popravki so ustrezali razponu od 0,6 % do 1,5 %, kar pomeni ocenjeno tveganje ob zaključku 1,2 %. Pričakuje se, da se bo tveganje ob zaključku še naprej zmanjševalo do zaključka ter končne ocene zakonitosti in pravilnosti povezanih odhodkov vseh programov, ko bodo dokončani vsi nadaljnji ukrepi na podlagi rezultatov revizij.

Države članice so v zvezi s skladi kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 izvedle preventivne ukrepe v znesku 1 632 milijonov EUR in popravne ukrepe v znesku 598 milijonov EUR. Drugonavedeni znesek je mogoče na eni strani pripisati kontrolam držav članic (566 milijonov EUR), na drugi strani pa kontrolam Komisije, nadaljnjemu ukrepanju na podlagi preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam in revizijam Evropskega računskega sodišča (32 milijonov EUR). Izvedeni popravni ukrepi so razmeroma skladni s ravnjo popravkov, izvedenih v lanskem letu, v znesku 656 milijonov EUR. Poleg tega je Komisija za programsko obdobje 2007–2013 izvedla popravne ukrepe v znesku 126 milijonov EUR.

Posebna značilnost večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 je potreba, da države članice izpolnjujejo sklop tematskih in horizontalnih omogočitvenih pogojev, da se omogoči uspešno izvrševanje skladov. Ob koncu leta 2023 je bilo za sprejete programe Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada plus ocenjeno, da je približno 86 % veljavnih tematskih omogočitvenih pogojev izpolnjenih. Zaradi preostalih neizpolnjenih omogočitvenih pogojev 17 % sredstev, dodeljenih za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“, ni bilo mogoče povrniti.

Na splošno ima Komisija razumno zagotovilo, da sistemi upravljanja in kontrol delujejo dovolj dobro za 92,5 % programov ( 66 ). Glavne kategorije nepravilnosti, ki so jih opredelili revizijski organi držav članic in Komisija, so podobne kategorijam, ki jih je opredelilo Evropsko računsko sodišče: neupravičeni odhodki, neupravičeni projekti oziroma upravičenci, napake pri postopkih javnega naročanja in manjkajoče podporne informacije ali dokumentacija. Vendar pri nekaterih programih napake še vedno niso bile odkrite na ravni držav članic zaradi pomanjkljivosti v delovanju nekaterih organov upravljanja ali njihovih posredniških organov (ki izvajajo kontrole na prvi stopnji) in nekaterih revizijskih organov (kontrole na drugi stopnji). O teh programih se poroča v pridržkih, izdanih v letnih poročilih o dejavnostih zadevnih služb Komisije. Z različnimi vrstami revizij, ki jih je Komisija leta 2023 izvedla za kohezijske sklade, so bile opredeljene ugotovitve v zvezi s sistemi in projekti, s katerimi se je potrdila stopnja preostalih napak nad 2 % za 55 programov ( 67 ). Te nepravilnosti, ki jih organi držav članic niso odkrili ali pa jih niso dovolj natančno količinsko opredelili, kažejo na potrebo po nadaljnjih izboljšavah na tem področju. Komisija bo v letu 2024 še naprej sodelovala z organi, pristojnimi za programe, in z njimi delila vrste napak, ki niso bile odkrite na njihovi stopnji, da bi pomagala izboljšati njihove revizijske zmogljivosti.

Konec leta 2023 so bili izdani trije pridržki v zvezi s skladi kohezijske politike.

•Dva pridržka za obdobje 2014–2020 sta vključevala vse operativne programe, pri katerih so se med letom pokazale znatne pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in kontrol ali za katere je bila stopnja napake višja od praga pomembnosti oziroma, manj pogosto, v zvezi s katerimi se je revizijsko delo na ravni države članice štelo za pomanjkljivo ali nezadovoljivo. Število programov, za katere so bili izraženi pridržki za obdobje 2014–2020 (53), je bilo manjše od števila programov, za katere so bili izraženi pridržki za leto 2022 (81). Finančni vpliv se je povečal s 310 milijonov EUR na 583 milijonov EUR. Pridržki se običajno umaknejo, ko se sprejmejo ustrezni popravni ukrepi. Razlogi za pridržke običajno niso strukturne narave, pri čemer traja od enega do dveh let, da se pridržek umakne. Za več podrobnosti o pridržkih glej zvezek III, Priloga 5.

•Za obdobje 2021–2027 je bil izražen en pridržek v zvezi s petimi programi, za katere so bile v predhodnih programih za obdobje 2014–2020 ugotovljene morebitne resne pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in kontrol, zaradi česar so bili iz previdnosti izraženi pridržki.

Zato kljub stalnim prizadevanjem in izboljšavam pri delovanju sistemov kontrol tveganje ob plačilu za kohezijo ostaja nad 2-odstotnim pragom pomembnosti. To je predvsem posledica zapletenosti projektov, ki se financirajo iz teh skladov, raznolikih zadevnih akterjev in težav pri obravnavanju nekaterih zapletenih pravil na nacionalni ravni in ravni EU, zlasti tistih o javnih naročilih in državni pomoči. Pomanjkljivosti ostajajo predvsem na ravni organov upravljanja ali njihovih posredniških organov, kljub stalnim prizadevanjem organov, pristojnih za programe, in podpori Komisije, da bi se stanje izboljšalo.

Komisija še naprej sprejema ukrepe za podporo organom, pristojnim za programe, pri izboljševanju njihovih sistemov upravljanja in kontrol ter za zmanjšanje tveganja ob zaključku za kohezijo pod 2 %. Leta 2023 je v tesnem sodelovanju z državami članicami sprejela različne ukrepe za nadaljnje izboljšanje uspešnosti sistemov upravljanja in kontrol ter za spodbujanje preprečevanja, odkrivanja in popravljanja napak, vključno s:

•podporo organom upravljanja in revizijskim organom za izboljšanje njihovih upravnih zmogljivosti z usmerjanjem, ciljno usmerjeno podporo, stalnim usposabljanjem in strokovnim razvojem, nadnacionalnimi mrežami za poenostavitev postopkov in preprečevanjem čezmernega prenašanja,

•spodbujanjem poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov in financiranja, ki ni povezano s stroški, ker je s tem izpostavljenost napakam manjša ter se olajša dostop do financiranja za manjše upravičence, z zagotavljanjem pomoči in podpore organom, pristojnim za programe, za pripravo in oceno teh možnosti pri programih za obdobje 2021–2027 ter za razumevanje zahtev, povezanih s kontrolo,

•brezplačnim zagotavljanjem orodja za podatkovno rudarjenje Arachne državam članicam, spodbujanjem njegove uporabe med državami članicami, ki so zadržane glede njegove uporabe, in razvojem dodatnih funkcionalnosti, s čimer se bo povečala zmogljivost za odkrivanje nepravilnosti, sumov goljufij ali morebitnih nasprotij interesov,

•stalnim spremljanjem in analizo temeljnih vzrokov za napake, ki jih organi upravljanja in/ali revizijski organi na ravni držav članic ne odkrijejo.

Razdelek 3 – Naravni viri in okolje

Skupni znesek zadevnih odhodkov: 58,1 milijarde EUR (2022 – 57,7 milijarde EUR).

Tveganje ob plačilu: 1,9 % (2022 – 1,7 %).

Tveganje ob zaključku: 0,5 % (2022 – 0,4 %).

Skupni znesek preventivnih in popravnih ukrepov (ki so jih izvedle Komisija in države članice): 1 157,6 milijona EUR(2022 – 1,5 milijarde EUR):

·Preventivni ukrepi: 490,3 milijona EUR (2022 – 561 milijonov EUR);

·Popravni ukrepi: 667,4 milijona EUR (2022 – 956 milijonov EUR).

Pridržki: pet pridržkov s finančnim vplivom v višini 705 milijonov EUR (2022 – pet pridržkov s finančnim vplivom v višini 556 milijonov EUR).

Pri naravnih virih in okolju tveganje ob plačilu ostaja pod 2-odstotnim pragom pomembnosti in je zaokroženo na 1,9 %. Tudi ocenjeni prihodnji popravki so se nekoliko zmanjšali, in sicer na 1,3 % odhodkov za leto 2023 (1,4 % v letu 2022). To ustreza tudi rezultatom kontrol za odhodke za kmetijstvo, ki so predstavljali večino odhodkov na tem področju politike (98 %), preostali del pa je namenjen odhodkom za pomorstvo in ribištvo ( 68 ), okolje in podnebje.

Za skupno kmetijsko politiko je bilo tveganje ob plačilu kot celota že četrto leto zapored pod ravnjo pomembnosti, vendar se je leta 2023 rahlo povečalo, potem ko je bil v zadnjih letih opazen stalen trend upadanja. To povečanje ustreza povečanju stopenj napake za neposredna plačila v okviru politike, in sicer 1,48 % v letu 2023 z 1,31 % v letu 2022, 1,44 % v letu 2021 in 1,57 % v letu 2020, ter za razvoj podeželja (z 2,68 % v letu 2022 na 2,77 % v letu 2023). Razlog za to so predvsem večje prilagoditve GD za kmetijstvo in razvoj podeželja na podlagi njegovih revizij in dela certifikacijskih organov v zvezi s stopnjami napake, ki so jih sporočile države članice. Pri neposrednih plačilih je skupni rezultat s stopnjo napak pod pragom pomembnosti še naprej potrjeval, da integrirani sistem upravljanja in kontrol uspešno omejuje tveganje nepravilnih odhodkov, kadar se izvaja v skladu z veljavnimi pravili in smernicami.

Pri tržnih ukrepih se je tveganje ob plačilu zmanjšalo z 2,9 % v letu 2022 na 2,3 % v letu 2023. To je delno mogoče pojasniti s tem, da so države članice poročale o nižjih stopnjah napak in da so tudi dokončale (ali vsaj delno dokončale) akcijske načrte za odpravo pomanjkljivosti v sistemih.

Za odhodke, povezane z ribištvom ter okoljskimi in podnebnimi pobudami, je bilo še naprej značilno majhno tveganje. Tveganje ob plačilu za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo je v letu 2023 ostalo stabilno (1,37 % v primerjavi z 1,38 % v letu 2022), čeprav so bili za en program izraženi pridržki, tako da se v zvezi z njim izvajajo ustrezni finančni popravki in zaščitni ukrepi.

Konec leta 2023 je bilo izraženih pet ponavljajočih se pridržkov za segmente odhodkov ali programe, pri katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti glede kontrole in/ali stopnje napake nad 2 %:

•trije pridržki za kmetijstvo v zvezi s:

—tržnimi ukrepi v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (s tremi shemami pomoči v treh državah članicah in enim horizontalnim pridržkom ( 69 )),

—neposrednimi plačili (ki vplivajo na 12 plačilnih agencij v 11 državah članicah) in

—Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (ki vplivajo na 21 plačilnih agencij v 17 državah članicah in Združenem kraljestvu, pri katerih so se (začasno) pojavile pomanjkljivosti glede kontrole in/ali visoke stopnje napake);

•en količinsko neopredeljen pridržek glede pomanjkljivosti sistema upravljanja in kontrol v eni državi članici v zvezi z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo;

•en količinsko neopredeljen pridržek za register sistema EU za trgovanje z emisijami.

V vseh primerih, v katerih so ugotovljene pomanjkljivosti privedle do pridržkov, poteka skrbno nadaljnje ukrepanje, vključno s postopki potrditve skladnosti za končno zaščito proračuna EU, spremljanje izvajanja popravnih ukrepov, ki so jih sprejele države članice, in po potrebi prekinitev ali zmanjšanje/začasna ustavitev plačil državam članicam. Ta sistematični in natančno ciljno usmerjen pristop omogoča zaščito proračuna EU (za več podrobnosti glej zvezek III, Priloga 5).

Razdelek 4 – Migracije in upravljanje meja

Skupni znesek zadevnih odhodkov: 3,0 milijarde EUR (2022 – 2,5 milijarde EUR).

Tveganje ob plačilu: 1,1 % (2022 – 1,4 %).

Tveganje ob zaključku: 1,0 % (2022 – 1,3 %).

Popravni in preventivni ukrepi skupaj: 2,5 milijona EUR (Komisija in države članice) (2022 – 8 milijonov EUR):

·Preventivni ukrepi: 1,3 milijona EUR (2022 – 5 milijonov EUR);

·Popravni ukrepi: 1,1 milijona EUR (2022 – 3 milijoni EUR).

Pridržki: dva pridržka s finančnim vplivom v višini 0,8 milijonov EUR (2022 – dva pridržka s finančnim vplivom v višini 9 milijonov EUR).

Kar zadeva razdelek Migracije in upravljanje meja ( 70 ), sta se tveganje ob plačilu (1,1 %) in tveganje ob zaključku (1 %) v primerjavi z letom 2022 zmanjšala, pri čemer sta oba ostala pod 2 %. Leta 2023 je bil znesek preventivnih in popravnih ukrepov nižji, in sicer 2,5 milijona EUR – tj. vrednost preventivnih ukrepov je bila 1,3 milijona EUR, popravnih pa 1,1 milijona EUR. Zmanjšanje v primerjavi z letom 2022 je posledica časovnega zamika med odločanjem in izvajanjem. Rezultati šestih postopkov potrditve skladnosti, začetih leta 2023 za obdobje 2014–2020, bodo privedli do popravkov šele v naslednjih letih. Podobno je bilo v primeru preventivnih ukrepov nekaj ukrepov iz sklepa o letni potrditvi ( 71 ), sprejetega decembra 2023, izvedenih šele v začetku leta 2024.

To področje politike sestavljajo predvsem segmenti odhodkov z majhnim tveganjem. Plačila decentraliziranim agencijam, ki jih je izglasoval proračunski organ, so veljala za vrsto odhodkov brez napak in so predstavljala 40 % zadevnih odhodkov za leto 2023. Pri izvajanju Sklada za notranjo varnost, Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru deljenega upravljanja, ki predstavljajo 36 % zadevnih odhodkov, je tveganje prav tako majhno, pri čemer je skupno tveganje ob plačilu 1 % oziroma 0,3 % za programe za obdobje 2014–2020 oziroma 2021–2027.

Edini segment odhodkov z večjim tveganjem, ki ga neposredno izvaja Komisija, predstavlja 21 % ustreznih odhodkov za leto 2023. Ta segment ustreza nepovratnim sredstvom za ukrepe EU in nujno pomoč za podporo državam članicam na področjih migracij in upravljanja meja. Čeprav je tveganje ob plačilu za ta segment še vedno nad pragom pomembnosti, se je zaradi ciljno usmerjenih blažilnih ukrepov znatno zmanjšalo, in sicer s 6,8 % v letu 2022 na 4 %.

Konec leta 2023 sta bila opredeljena dva pridržka:

•en pridržek v zvezi z instrumentom za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (programsko obdobje 2021–2027), ki je količinsko opredeljen za eno državo članico;

•en pridržek v zvezi s Skladom za azil, migracije in vključevanje ter Skladom za notranjo varnost (programsko obdobje 2014–2020), ki je količinsko opredeljen za Islandijo ter količinsko neopredeljen za šest držav članic.

Razdelek 5 – Varnost in obramba

Skupni znesek zadevnih odhodkov: 136,7 milijona EUR (2022 – 30,1 milijona EUR).

Tveganje ob plačilu: 0,5 % (2022 – 0,5 %).

Tveganje ob zaključku: 0,5 % (2022 – 0,5 %).

Preventivni ukrepi skupaj: 1,9 milijona EUR (2022 – 3 milijone EUR).

Pridržki: brez pridržkov (2022 – brez pridržkov).

Večino proračuna, povezanega z obrambnimi pobudami (tj. Evropski obrambni sklad in njegovi predhodni programi, akt v podporo programu proizvodnje streliva in evropski program za razvoj obrambne industrije), je neposredno upravljala Komisija, in sicer prek javnih naročil in nepovratnih sredstev, manjši del pa prek regulativnih agencij in pooblaščenih subjektov s prispevki Evropski obrambni agenciji in Organizaciji za oborožitveno sodelovanje.

Tveganje ob plačilu in tveganje ob zaključku sta znašala 0,5 %, kar je precej manj kot 2 %. To je mogoče pojasniti z nizkim profilom tveganja pri delovanju upravičencev (večinoma agencij), načini financiranja različnih programov in uspešnostjo povezanih sistemov kontrol.

Kar zadeva popravke, izvedene leta 2023, je imela Komisija vzpostavljen učinkovit mehanizem za popravljanje napak s predhodnimi in naknadnimi kontrolami. Rezultat predhodnih kontrol (pred izvedbo plačil) je bilo izvajanje preventivnih ukrepov v višini 1,9 milijona EUR, ki niso bili izplačani upravičencem. To je pomenilo zmanjšanje za 1,1 milijona EUR v primerjavi s prejšnjim letom, kar je mogoče pojasniti predvsem z dolgoročnim učinkom stalnih revizij na mehanizme poročanja o stroških in notranjih kontrol v preteklih letih. Pri naknadnih kontrolah po plačilu niso bile odkrite nobene dodatne napake, zato ni bilo treba uporabiti nobenih popravnih ukrepov.

Razdelek 6 – Sosedstvo in svet

Skupni znesek zadevnih odhodkov: 14,2 milijarde EUR (2022 – 13,6 milijarde EUR).

Tveganje ob plačilu: 0,8 % (2022 – 1,1 %).

Tveganje ob zaključku: 0,7 % (2022 – 1,0 %).

Popravni in preventivni ukrepi skupaj: 150,5 milijona EUR (2022 – 141 milijonov EUR):

·Preventivni ukrepi: 138,1 milijona EUR (2022 – 125 milijonov EUR);

·Popravni ukrepi: 12,4 milijona EUR (2022 – 16 milijonov EUR).

Pridržki: en pridržek brez finančnega vpliva (2022 – en pridržek).

V letu 2023 sta bila tveganje ob plačilu (0,85 %) in tveganje ob zaključku (0,73 %) manjša kot leta 2022 in precej pod 2 %. Profili tveganja različnih služb, ki se ukvarjajo z razdelkom Sosedstvo in svet, kažejo na nizko stopnjo tveganja.

Kljub nizki stopnji napake v večini segmentov odhodkov je Komisija glede na zapleteno operativno okolje, za katero so značilni nepredvidljivost, nestanovitnost in negotovost ter v katerem so imeli nekateri programi tudi zapletene načine financiranja, še vedno sprejemala ukrepe za nadaljnje izboljšanje svojega finančnega poslovodenja. Pri sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev se je v letu 2023 še naprej osredotočala na obravnavo ponavljajočih se napak, kot so odhodki zunaj obdobja izvajanja, ki niso bili vključeni v proračun, skupaj z nezadostnimi dokumenti ali vključitvijo neupravičenih davkov. Kar zadeva sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, je GD za mednarodna partnerstva skupaj z drugimi oddelki, ki se ukvarjajo z razdelkom za sosedstvo in svet, vlagal v okrepljen dialog in postopke preverjanja, da bi povečal preglednost. Sredi leta 2023 se je začel tudi pregled strategije kontrol GD za mednarodna partnerstva s ciljem prilagoditi strategijo kontrol za boljše odzivanje na tveganja in izzive v hitro spreminjajočem se mednarodnem okolju.

Pridržek v zvezi s projekti v Libiji, Siriji in Ukrajini se je ohranil tudi v letu 2023. V teh državah delegacije EU zaradi varnostnih in političnih omejitev na terenu ne morejo izvajati standardnih dejavnosti spremljanja in kontrole. V letu 2023 je bilo ohranjenih več blažilnih ukrepov, kot so spremljanje na daljavo, pogodbe z neodvisnimi strokovnjaki za spremljanje projektov na terenu, pregled portfelja pogodb na podlagi tveganja in navzkrižno preverjanje informacij iz različnih virov. To je omogočilo spremljanje lokalne dinamike in skrajšalo odzivni čas na nenadne in nepričakovane spremembe. Vendar so navedene države še vedno aktivna konfliktna območja in je pridržek utemeljen.

Razdelek 7 – Evropska javna uprava

Skupni znesek zadevnih odhodkov: 8,9 milijarde EUR (2022 – 7,7 milijarde EUR).

Tveganje ob plačilu: 0,5 % (2022 – 0,5 %).

Tveganje ob zaključku: 0,5 % (2022 – 0,5 %).

Popravni in preventivni ukrepi skupaj: 3,5 milijona EUR (2022 – 3,6 milijona EUR):

·Preventivni ukrepi: 2,7 milijona EUR (2022 – 3 milijoni EUR);

·Popravni ukrepi: 0,8 milijona EUR (2022 – 0,6 milijona EUR).

Pridržki: en pridržek v zvezi z ugledom (2022 – brez pridržkov).

V tem razdelku so združene službe in oddelki, ki upravljajo upravne odhodke Komisije v okviru neposrednega upravljanja, kot je Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic, ki predstavlja približno 74 % zadevnih odhodkov v okviru tega razdelka. Tveganje ob plačilu za to vrsto odhodkov z majhnim tveganjem je bilo preudarno določeno na 0,5 %. Ker večina ustreznih sistemov kontrol vključuje predvsem predhodne kontrole, so bili ocenjeni prihodnji popravki pogosto določeni na konservativno stopnjo 0,0 %. Zato je bilo tveganje ob zaključku enako tveganju ob plačilu in je ostalo zelo majhno, saj je znašalo 0,5 %. Leta 2023 so preventivni ukrepi Komisije znašali 3,54 milijone EUR, kar je v skladu s 3,6 milijona EUR v lanskem letu.

Na tem področju politike je Evropski urad za izbor osebja izdal nov pridržek v zvezi z ugledom za leto 2023 o vprašanjih, ki se pojavljajo pri izvajanju novih izbirnih postopkov in natečajev. Evropski urad za izbor osebja sprejema ukrepe za ublažitev razmer.

2.1.4Sprejeti so bili ukrepi za učinkovitost

Komisija si nenehno prizadeva za izboljšanje učinkovitosti svojih dejavnosti, da bi uresničila svoje cilje ob strogih proračunskih omejitvah in dosegla cilje v okviru svoje digitalne agende. Postopki se racionalizirajo, da se zagotovi najučinkovitejša uporaba omejenih virov.

Ob izzivih brez primere digitalna preobrazba Komisije napreduje z nadaljevanjem razvoja učinkovitejših orodij korporativne informacijske tehnologije, da bi se povečala možna učinkovitost njenih poslovnih procesov ter zagotovile vse večje zmogljivosti upravljanja podatkov in poročanja.

Komisija bo januarja 2025 v celoti vzpostavila sistem SUMMA.

SUMMA je korporativni finančni sistem naslednje generacije, ki ga je vzpostavila Komisija. S sistemom se bodo posodobili, uskladili in standardizirali finančni poslovni procesi EU. Sistem SUMMA, ki bo nadomestil obstoječi osrednji računovodski, proračunski in zakladniški sistem, bo prispeval k poenostavitvi in posodobitvi uprave EU in k dobremu okolju korporativne informacijske tehnologije v Komisiji v skladu z digitalno strategijo EU, pri čemer bo zagotovil znatno povečanje poslovne učinkovitosti in prožnost s celostno analitiko v realnem času ter zmanjšal stroške lastništva in prihodnje stroške vzdrževanja.

Tri pilotne agencije uporabljajo sistem SUMMA kot svoj novi finančni sistem od januarja 2022, januarja 2023 pa je bil izdan za skupno podjetje za čisto letalstvo in je omogočil integracijo s sistemom eGrants. Od konca leta 2023 je bila glavna rešitev sistema SUMMA za Komisijo uvedena za vse pilotne agencije.

Z uporabo sistema SUMMA v prvih treh pilotnih agencijah se je zaključil celoten letni cikel, vključno z mnenjem brez pridržkov, ki ga je izdalo Evropsko računsko sodišče o njihovih računovodskih izkazih za leto 2022.

Od januarja 2024 Evropska komisija sistem SUMMA uporablja tudi za operacije upravljanja finančnih sredstev in dolga, vključno z instrumentom NextGenerationEU (dajanje in najemanje posojil, finančna sredstva itd.).

Po splošni oceni pripravljenosti, iz katere je bilo razvidno, da je za dokončanje integracije več poslovnih in lokalnih sistemov s sistemom SUMMA potrebnega več časa, se je nadzorni svet sistema SUMMA julija 2023 odločil, da se datum začetka delovanja sistema SUMMA v Komisiji preloži na januar 2025. V uvedbo bodo zajeti vsi generalni direktorati ter službe Komisije in izvajalske agencije. Agencije in subjekti EU, ki ne bodo vključeni v uvedbo hkrati s Komisijo, bodo v sistem SUMMA vključeni v letih 2025 in 2026.

Eden od kazalnikov za merjenje učinkovitosti je čas do plačila. Navedene pobude so omogočile, da je bilo leta 2023 99 % plačil (v smislu zneskov) izvedenih v zakonitem plačilnem roku (glej diagram), kljub dejstvu, da so različne krize še vedno močno vplivale na delovno okolje. To je izjemno pomembno, saj se številni upravičenci zanašajo na ta plačila za izvajanje svojih dejavnosti in projektov, kar posledično prispeva k ciljem Komisije.

Primeri gospodarnosti in učinkovitosti

Eden od ukrepov, ki ima lahko najširši in najdaljši učinek, je večja uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, kot je pavšalno financiranje, na več področjih politike. Na področju raziskav je uporaba pavšalnih zneskov vse pomembnejša pri izvajanju okvirnega programa EU za raziskave in inovacije. Po začetnem vlaganju v čas za pripravo se pričakuje večja učinkovitost pri spremljanju projektov. Leto 2023 je bilo namenjeno temu, da so se optimalno prilagodili načini dodeljevanja nepovratnih sredstev in ustrezni tehnični vidiki izvajanja ter se je zagotovila kakovost različnih postopkov upravljanja nepovratnih sredstev in prihodnjih projektov. V letu 2023 se je začel prvi pomemben val pavšalnega financiranja za več kot 100 tem v delovnem programu, velik napredek pa je bil dosežen tudi pri pripravah na pavšalno financiranje z nepovratnimi sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta in Evropskega sveta za inovacije od leta 2024 dalje. Na podlagi ocene sedanjih zahtev glede poročanja bo to vodilno načelo za 10. okvirni program in prihodnost evropske politike na področju raziskav in inovacij.

Na področju zdravja so bili po odobritvi uporabe pavšalnih zneskov v veterinarskih programih na podlagi sklepa z dne 22. februarja 2023 odobreni tudi pavšalni zneski za fitosanitarne programe. Prvič so se uporabili pri nepovratnih sredstvih za leto 2023. S pavšalnimi zneski naj bi se zmanjšalo upravno breme in pospešil postopek plačila, s čimer bi se omogočila finančna podpora državam članicam na podlagi rezultatov namesto na podlagi upravičenosti ter znižala stopnja napake.

Še ena pobuda in dobra praksa je bil skupni direktorat za revizijo na področju kohezije, ustanovljen leta 2021 z združitvijo revizijskih zmogljivosti GD za regionalno in mestno politiko ter GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje. To je bil prvi skupni direktorat s skupnimi viri pod nadzorom dveh generalnih direktoratov, kar je omogočilo sinergije med skupinami za revizijo ter večjo učinkovitost revizijskih postopkov, usposabljanja, podpore in orodij. Direktorat kot enotni revizijski sogovornik za notranje in zunanje deležnike prispeva k zanesljivosti obeh služb Komisije. Odgovoren je tudi za revizijo povečanja sredstev v okviru kohezijske politike, vključno z novimi instrumenti in financiranjem (naložbena pobuda v odziv na koronavirus plus, pobuda za pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope, Safe Food Advocacy Europe (organizacija za varno hrano v Evropi), kohezijski ukrep za begunce v Evropi), drugimi instrumenti (Solidarnostni sklad Evropske unije, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce, rezerva za brexit) ter instrumenti v okviru posrednega in neposrednega upravljanja.

2.1.5Stroški kontrol so sorazmerni s povezanimi tveganji

Vse službe Komisije so leta 2023 po skupni oceni svoje uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti sprejele pozitiven sklep glede stroškovne učinkovitosti svojih kontrol. Sredstva, dodeljena kontrolam, so usklajena s tveganji, povezanimi z naravo programov in/ali okvirom, v katerem se izvajajo. Stroški kontrol so skozi čas na splošno stabilni. Zaradi raznolikosti programov porabe in njihovih različnih značilnosti ni mogoče smiselno primerjati njihovih stroškov kontrole. Vendar pa je mogoče opredeliti nekatere skupne stroškovne dejavnike, kot je prikazano v okviru v nadaljevanju.

Primeri pogostih povzročiteljev stroškov

Zapletenost samih programov, ki se upravljajo. Nepovratna sredstva, ki temeljijo na povračilu dejanskih stroškov, pomenijo delovno intenzivne kontrole v nasprotju s financiranjem, ki temelji na pavšalnih zneskih ali možnostih poenostavljenega obračunavanja stroškov, ali financiranja, ki ni povezano s stroški, kot so instrumenti, ki temeljijo na uspešnosti.

Zapletenost okolja, v katerem se programi izvajajo. Stroški kontrol bodo verjetno višji v primeru organizacijske strukture z več lokacijami ali kadar imajo partnerji in/ali upravičenci sedež zunaj območja pristojnosti EU.

Obsegi in zneski, ki jih je treba obdelati. Veliko število plačil majhne vrednosti bo povzročilo višje stroške kontrole kot ponavljajoča se množična plačila, regulativni okvir pa zahteva nekatere nespremenljive kontrole. Posledica tega je ekonomija nezadostnega obsega.

Način izvrševanja proračuna. V okviru posrednega in deljenega upravljanja so stroški kontrol porazdeljeni med Komisijo in njenimi izvedbenimi partnerji, pri neposrednem upravljanju pa breme v celoti nosi Komisija.

Zaradi preglednosti in popolnosti so službe, ki se ukvarjajo z deljenim in/ali posrednim upravljanjem, v svojih letnih poročilih o dejavnostih poročale tudi o stroških kontrol v državah članicah in pooblaščenih subjektih, in sicer ločeno od lastnih stroškov kontrol, ki jih ima Komisija.

3.Zagotovilo poslovodstva

V okviru zgoraj pojasnjenega sistema upravljanja je skupno zagotovilo poslovodstva zagotovljeno z zagotovilom generalnih direktorjev, Službe za notranjo revizijo in Odbora za spremljanje poteka revizij. Dopolnjeno je z mnenjem Evropskega računskega sodišča in opozarja na razrešnico proračunskih organov iz leta 2022 ter na nadaljnje ukrepanje po razrešnici in priporočila zunanje revizije.

3.1. Ocene, zagotovilo in pridržki, ki jih izrazijo odredbodajalci

V izjavah o zanesljivosti za leto 2023 je ( 72 ) vseh 51 odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil ( 73 ) izjavilo, da imajo razumno zagotovilo, da: (1) informacije v njihovih poročilih prikazujejo resnično in pošteno sliko (tj. so zanesljive, popolne in pravilne) o stanju v njihovih službah; (2) so bili viri, dodeljeni njihovim dejavnostim, uporabljeni za predvideni namen in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, in (3) da vzpostavljeni kontrolni postopki dajejo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij ob upoštevanju večletne narave nekaterih programov in narave zadevnih plačil.

Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil v splošnem procesu oblikovanja zagotovil in s svojega upravljavskega vidika opravijo tudi podrobnejšo analizo za vsak program ali segment svojega portfelja. Uporabijo vse razpoložljive informacije, zlasti rezultate svojih kontrol, da bi odkrili kakršne koli morebitne pomanjkljivosti, ki bi lahko bile pomembne v kvantitativnem ali kvalitativnem smislu. Ob koncu vsakega proračunskega leta ugotovijo, ali bo finančni vpliv take pomanjkljivosti verjetno nad 2-odstotnim pragom pomembnosti in/ali je vpliv na ugled pomemben. Če je tako, svoji izjavi o zanesljivosti dodajo pridržek za konkretni zadevni segment.

Za leto 2023 je 10 odredbodajalcev izdalo izjavo o zanesljivosti s pridržki s skupno 14 pridržki, navedenimi v nadaljevanju. Podobno je leta 2022 10 odredbodajalcev sporočilo 15 pridržkov.

• Iz prejšnjih let je bilo skupaj ohranjenih 10 pridržkov. Ti pridržki so se ohranili zlasti zato, ker je mogoče temeljne vzroke pomembnih stopenj napake na podlagi sedanjih pravnih okvirov programov delno ublažiti, ne pa v celoti odpraviti. Večina ponavljajočih se pridržkov se nanaša na programe v okviru deljenega upravljanja, pri čemer so na ravni držav članic, plačilnih agencij ali programov ugotovljene pomanjkljivosti, ki zaradi akcijskih načrtov za odpravo pomanjkljivosti redko vztrajajo več kot eno leto.

•Štirje pridržki so novi, vendar je količinsko opredeljen samo eden, čeprav z omejenim finančnim učinkom v znesku 0,6 milijona EUR. Zlasti eden je bil izdan v zvezi z ugledom in ima bolj upravno vsebino, saj se nanaša na težave, ki so se pojavile pri uvedbi novega spletnega testiranja pri zaposlovanju osebja EU. Prav tako se večina (trije od štirih) nanaša na novo programsko obdobje 2021–2027, le eden pa na program za promocijo kmetijskih proizvodov za obdobje 2014–2020, in sicer v zvezi z vprašanji nasprotja interesov in nezadostne uspešnosti za del nepovratnih sredstvih z več upravičenci.

•Pet pridržkov, izdanih leta 2022, je bilo leta 2023 umaknjenih. V treh primerih so bile s pridržki povezane težave odpravljene, v dveh primerih, ki sta se nanašala na programsko obdobje 2007–2013, pa se je izvajanje večletne popravne zmogljivosti programa zaključilo s stopnjo preostalih napak blizu 0 %.

•V 11 primerih pridržek ni bil izdan zaradi uporabe pravila de minimis, po katerem se za primere s stopnjo preostalih napak nad 2-odstotnim pragom pomembnosti za segmente, ki predstavljajo manj kot 5 % vseh plačil oddelka in imajo finančni učinek manj kot 5 milijonov EUR, šteje, da niso dovolj znatni, da bi se izdal pridržek. Skupni finančni učinek teh primerov v letu 2023 je bil zelo omejen in je znašal 6,4 milijona EUR ( 74 ), podobno kot v letu 2022.

Skupni finančni učinek vseh pridržkov je za leto 2023 znašal 1 291 milijonov EUR, kar predstavlja 0,8 % zadevnih odhodkov, ki so se v primerjavi z letom 2022 povečali na 877 milijonov EUR. To povečanje je povezano z večjim finančnim učinkom, ocenjenim za področji politik kohezija, odpornost in vrednote ter naravni viri in okolje, in sicer zaradi rahlega povečanja stopenj napake.

Priloga 5 v zvezku III vsebuje popoln seznam pridržkov za leto 2023 ter dodatna pojasnila in podrobnosti.

3.2Delo Službe za notranjo revizijo in splošno mnenje

Generalni direktorati in službe Komisije so svoja zagotovila oblikovali tudi na podlagi dela Službe za notranjo revizijo.

Služba za notranjo revizijo je v skladu s svojo listino o delu izdala letno splošno mnenje o finančnem poslovodenju Komisije, ki temelji na revizijskem delu, ki ga je v preteklih treh letih (2021–2023) opravila na področju finančnega poslovodenja Komisije. V splošnem mnenju so upoštevane tudi informacije iz drugih virov, in sicer poročil Evropskega računskega sodišča.

Na podlagi teh revizijskih informacij notranji revizor meni, da je Komisija leta 2023 vzpostavila postopke za upravljanje, obvladovanje tveganj in notranjo kontrolo, ki so kot celota ustrezni, da dajejo razumno zagotovilo o doseganju njenih finančnih ciljev, razen za tista področja finančnega poslovodenja, za katera so odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil v izjavah o zanesljivosti izrazili pridržke, kot je navedeno v prilogi.

Notranji revizor brez dodatnih pridržkov v svojem splošnem mnenju o letu 2023 izpostavlja poudarjeno zadevo, pri čemer Komisijo opozarja, da je treba graditi na izkušnjah, pridobljenih pri upravljanju njenih finančnih sredstev v zahtevnih razmerah. To je podrobneje opisano v Prilogi 6 k temu poročilu.

Služba za notranjo revizijo revidira sisteme upravljanja in kontrol v Komisiji in izvajalskih agencijah, s čimer daje neodvisno in objektivno zagotovilo o njihovi ustreznosti in uspešnosti. Iz tega izhajajoča priporočila se nanašajo na vidike, povezane z upravljanjem smotrnosti, izvajanjem politike EU, zakonitostjo in pravilnostjo v zvezi s sistemi notranjih kontrol, pripravljenostjo na proračun EU in njegovim zgodnjim izvrševanjem, sodelovanjem s tretjimi stranmi, ki izvajajo politike in programe, ter informacijsko tehnologijo. Za vsa sprejeta priporočila so revidiranci pripravili osnutke akcijskih načrtov, ki so bili predloženi Službi za notranjo revizijo, ki jih je nato ocenila kot zadovoljive ali zahtevala revidiran akcijski načrt. Služba za notranjo revizijo je nadaljevala s strogo politiko spremljanja in redno ocenjevala, kako službe Komisije dejansko izvajajo njena priporočila. Revizijsko delo je potrdilo, da so revidiranci ustrezno in uspešno izvedli vsa njena priporočila, ki so bila izdana v obdobju 2019–2023 in katerih izvajanje je spremljala. Ta rezultat kaže, da službe Komisije skrbno izvajajo priporočila in zmanjšujejo tveganja, ki jih odkrije Služba za notranjo revizijo.

Več informacij o zagotovilu, ki ga da Služba za notranjo revizijo, je v Prilogi 6. Poleg tega Komisija organu, odgovornemu za razrešnico, v skladu s členom 118(8) finančne uredbe posreduje poročilo o delu notranjega revizorja v okviru celovitega svežnja finančnih poročil in poročil o odgovornosti.

3.3Zagotovilo, pridobljeno z delom Odbora za spremljanje poteka revizij

Odbor za spremljanje poteka revizij nadzoruje revizijska vprašanja v Komisiji in letno poroča kolegiju komisarjev. Zagotavlja neodvisnost Službe za notranjo revizijo, spremlja kakovost notranjih revizij ter zagotavlja, da generalni direktorati in službe Komisije ustrezno upoštevajo priporočila notranje in zunanje revizije (tj. ki jih izda Evropsko računsko sodišče) ter da se izvajanje teh priporočil ustrezno spremlja.

V tem letu poročanja, na katero je še naprej vplivalo zaporedje izzivov brez primere, ki vplivajo na EU od leta 2020 ( 75 ), je odbor ohranil svojo pomembno vlogo pri krepitvi upravljanja, organizacijske uspešnosti in odgovornosti v celotni organizaciji. Organiziral je štiri sklope sestankov, ki so bili osredotočeni na ključne cilje iz delovnih programov za leti 2023 in 2024. Odbor je pozdravil tudi konvergenco med kritičnimi tveganji, ki jih je opredelilo vodstvo, in visokimi tveganji, ki jih je opredelila Služba za notranjo revizijo, kar se odraža v revizijskih temah, vključenih v revizijski načrt, in še naprej ponazarja trdnost pristopa institucije k obvladovanju tveganj.

Odbor je razpravljal tudi o treh zelo pomembnih ugotovitvah revizije, ki jih je Služba za notranjo revizijo predstavila zadevnim revidirancem, in slednje pozval, naj čim prej zaključijo s pripravo svojih blažilnih ukrepov. Razpravljal je o pomembnih temah, kot sta tveganje Komisije pri plačilih in nadzor nad mehanizmom za okrevanje in odpornost, saj sta ti temi pomembni za zagotavljanje in dokazovanje sposobnosti Komisije, da zaščiti proračun EU. Razpravljal je tudi o temah, povezanih z varnostjo informacijske tehnologije, zlasti tistih, ki so pomembne za sedanje okolje kibernetske varnosti.

Odbor je bil zadovoljen z neodvisnostjo in kakovostjo notranjega revizijskega dela. in je pozdravil zagotovila notranjega revizorja, da načrtovanje zagotavlja zadostno pokritost za pripravo splošnega mnenja o finančnem poslovodenju Komisije. Dejanska stopnja izvajanja priporočil notranjega revizorja je ostala zelo visoka (tj. zajemala je 97 % priporočil, ki so bila izdana in so se nadalje spremljala v obdobju 2019–2023) in januarja 2024 je izvajanje pri samo treh zelo pomembnih revizijskih priporočilih zamujalo za več kot šest mesecev.

Odbor je nadaljeval izmenjave z Evropskim računskim sodiščem in izvedel razpravo z zunanjim revizorjem o svojem letnem delovnem programu za leto 2024. Odbor je še naprej spremljal tudi napredek pri izvajanju priporočil Računskega sodišča in je bil zadovoljen, ko je Evropsko računsko sodišče že šestnajstič zapored podalo mnenje brez pridržka o zanesljivosti konsolidiranih zaključnih računov EU.

Več informacij o delu in sklepih odbora je na voljo v Prilogi 7 k temu letnemu poročilu o upravljanju in smotrnosti.

3.4Mnenji Evropskega računskega sodišča o zaključnem računu za leto 2022 ter o zakonitosti in pravilnosti transakcij

V Letnem poročilu Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna EU za proračunsko leto 2022, objavljenem oktobra 2023, je bilo že šestnajsto leto zapored v zvezi z zaključnimi računi EU dano mnenje brez pridržka. Prav tako so prihodki še vedno brez pomembne napake.

Kar zadeva zakonitost in pravilnost odhodkov v večletnem finančnem okviru, je Evropsko računsko sodišče ohranilo negativno mnenje. Skupna ocenjena stopnja napake za proračun EU (4,2 %) se je v primerjavi z letom 2020 (3,0 %) zvišala.

To negativno mnenje je mogoče pojasniti predvsem s sporočeno stopnjo napake in dejstvom, da pomembne napake ostajajo pri odhodkih, ki jih Evropsko računsko sodišče obravnava kot odhodke z visokim tveganjem in katerih delež v proračunu EU se je prav tako nekoliko povečal. Odhodki z velikim tveganjem, za katere pogosto veljajo zapletena pravila in ki temeljijo predvsem na povračilu stroškov, zajemajo zlasti kohezijo, raziskave, razvoj podeželja, tržne ukrepe v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in nekatere dele zunanjih pobud. Evropsko računsko sodišče ugotavlja, da so ti odhodki predstavljali 66 % revidirane populacije za leto 2022 (v primerjavi s 63 % v letu 2021), kar pomeni zvišanje, ki je skladno z zvišanjem kohezijskih plačil na tej stopnji cikla večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

Po drugi strani je Evropsko računsko sodišče znova potrdilo, da je tveganje napake manjše pri odhodkih, za katere veljajo enostavnejša pravila, predvsem plačila na podlagi pravic (v nasprotju s plačili na podlagi povračil). To se na primer nanaša na neposredna plačila kmetom, pa tudi na upravne odhodke (predvsem plače in pokojnine javnih uslužbencev EU). Oboje je še vedno brez pomembne napake.

Evropsko računsko sodišče je že drugič izdalo tudi revizijsko mnenje o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Ugotovilo je, da je bil finančni vpliv njegovih ugotovitev blizu 2-odstotnega praga pomembnosti, ter na podlagi teh kvantitativnih in drugih kvalitativnih ugotovitev izdalo mnenje s pridržkom.

Komisija je ukrepala na podlagi priporočil Računskega sodišča, ki izhajajo iz letnih poročil in posebnih poročil. O sprejetih ukrepih poroča v letnih poročilih o dejavnostih. Poleg tega o izvajanju priporočil Računskega sodišča redno poroča Odboru za spremljanje poteka revizij, ki je v okviru svojih posodobljenih pooblastil izvedel nekatere dejavnosti spremljanja v zvezi s tem ( 76 ).

Evropsko računsko sodišče tudi spremlja, kako Komisija izvaja njegova priporočila, in zagotavlja povratne informacije, ki Komisiji pomagajo izboljšati dejavnosti nadaljnjega ukrepanja. Evropsko računsko sodišče je v svojem letnem poročilu za leto 2022 proučilo, kako zavzeto si je Komisija prizadevala za izvajanje 175 revizijskih priporočil, ki so bila nanjo naslovljena v 28 posebnih poročilih, objavljenih leta 2019. Ugotovilo je, da je Komisija v celoti (58 %) ali večinoma (15 %) izvedla 73 % priporočil, delno pa še 13 % priporočil. Za 4 % primerov Evropsko računsko sodišče ni moglo podati ugotovitev. Od 17 priporočil (10 %), ki po mnenju Evropskega sodišča niso bila izvedena, Komisija sprva ni sprejela osem teh priporočil, delno pa jih je sprejela pet. Ti rezultati so skladni z rezultati iz prejšnjih let.

3.5Razrešnica za proračun za leto 2022

Evropski parlament je Komisiji 12. aprila 2024 podelil razrešnico za proračunsko leto 2022, potem ko je proučil poročila Evropskega računskega sodišča, celovit sveženj finančnih poročil in poročil o odgovornosti Komisije ter priporočilo Sveta o razrešnici. Poleg tega je Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor izbrane komisarje in generalne direktorje med postopkom razrešnice pozval k izmenjavi stališč.

Med postopkom so se ključni deležniki, tj. Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropsko računsko sodišče, osredotočili na to, kako zagotoviti preglednost uporabe proračuna EU, kako izboljšati njegove rezultate in kako dodatno zmanjšati stopnjo napake. Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki je začel delovati leta 2021, je bil zaradi svoje finančne zmogljivosti in posebne narave načina izvajanja, ki temelj na uspešnosti in ne na nastalih stroških, tega leta ponovno eden ključnih elementov razprav o razrešnici.

Med razpravami o razrešnici so se obravnavala tudi vprašanja, kot so pravna država in temeljne pravice, pomen proračuna EU za doseganje prednostnih nalog EU in odzivanje na krize, lažje izvajanje in črpanje sredstev EU, vključno s poenostavitvijo pravil in postopkov za njihovo porabo, vračilo dolga v okviru instrumenta NextGenerationEU, struktura za boj proti goljufijam ter sodelovanje med Evropskim javnim tožilstvom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam, financiranje nevladnih organizacij, pregled financiranja Palestine ( 77 ), financiranje Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev, vključevanje horizontalnih prednostnih nalog EU v celotni proračun EU, uporaba orodij informacijske tehnologije za upravljanje, kontrolo in revizijo sredstev ter metodologije za ocenjevanje stopnje napake in stopnje tveganja ter primeri, v katerih sta Evropsko računsko sodišče in Komisija sprejela različne sklepe o upravičenosti odhodkov.

Kot običajno, Komisija izvaja ustrezne ukrepe za obravnavanje teh vprašanj, o nadaljnjemu ukrepanju pa poroča v posebnem poročilu.

Priloga 3 – Mehanizem za okrevanje in odpornost

Ta stran naj po izbrisu pripombe ostane prazna.

1.Mehanizem za okrevanje in odpornost –
inovativno in uspešno
orodje za odzivanje na krizo

Mehanizem za okrevanje in odpornost ( 78 ) je v središču načrta okrevanja za Evropo NextGenerationEU in je bil vzpostavljen sredi pandemije COVID-19, da bi državam članicam EU pomagal k hitrejšemu okrevanju in večji odpornosti. Zagotavlja zmogljivo orodje na ravni EU za podporo pospešenemu in ambicioznemu zelenemu in digitalnemu prehodu. Leta 2022 je bil razširjen, s tem ko je bil vključen načrt REPowerEU, tj. odziv Evropske komisije na gospodarske težave, visoko inflacijo in energetsko krizo, ki jih je sprožila neizzvana ruska invazija na Ukrajino. Razprave o reviziji nacionalnih načrtov, večinoma zaradi vključitve načrta REPowerEU, pa tudi zaradi upoštevanja nadaljnjih sprememb prvotno odobrenih načrtov, so potekale leta 2023, napredek pri izvajanju mehanizma pa se je nadaljeval na terenu.

1.1.Oblikovanje revidiranih načrtov, ki bodo kos izzivom prihodnosti

Ključni dogodek v letu 2023 je bila revizija 27 načrtov za okrevanje in odpornost ter njihova ocena s strani Komisije. Zaradi višjih cen energije, visoke inflacije in motenj v dobavni verigi, ki jih je povzročila neizzvana vojna agresija Rusije proti Ukrajini, v nekaterih primerih pa naravne nesreče, so države članice težko izvedle nekatere reforme in naložbe iz svojega načrta za okrevanje in odpornost. Komisija je podprla prizadevanja držav članic za ublažitev teh zunanjih omejitev in revizijo ustreznih ukrepov v njihovih načrtih z uporabo prožnosti, vključene v uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Ob tej priložnosti so bili načrti za okrevanje in odpornost tudi posodobljeni, da bi se upoštevala revidirana dodelitev finančnih sredstev državam članicam, objavljena junija 2022, in dodala določena poglavja REPowerEU, potem ko je bila februarja 2023 sprejeta ustrezna uredba o spremembi ( 79 ). Skupno je bilo sprejetih 31 revizij načrtov ( 80 ), od katerih jih je 23 vključevalo poglavja REPowerEU ( 81 ).

Z revizijami je bil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost dodeljen dodaten znesek 147,2 milijarde EUR, ki je bil razdeljen na 21,6 milijarde EUR nepovratnih sredstev in 125,5 milijarde EUR posojil. Skupni znesek, dodeljen državam članicam, se je tako povečal s 500,8 milijarde EUR konec leta 2022 na 648 milijard EUR konec leta 2023. Od tega skupnega povečanja se je 60 milijard EUR nanašalo na poglavja REPowerEU za reforme in naložbe, s katerimi se prispeva k varčevanju z energijo, nadomeščanju fosilnih goriv in reševanju neposrednih potreb po zanesljivosti oskrbe ob zmanjšanju odvisnosti od ruskih fosilnih goriv.

1.2.Izvajanje poteka v skladu z načrti

Revizija načrtov je vplivala na hitrost izvajanja obstoječih načrtov. Kljub temu je izvajanje na terenu v letu 2023 še naprej napredovalo, saj se je število zahtevkov za plačilo, predloženih do konca leta 2023, podvojilo s 27 na 54, večina mejnikov in ciljev pa je bila dosežena v skladu s prvotnimi pričakovanji. Države članice so za skoraj 80 % mejnikov in ciljev, ki naj bi bili izpolnjeni do konca leta 2023, navedle, da so bili izpolnjeni, Komisija pa je ocenila, da je od teh izpolnjenih 40 % (tj. 1 153 od 2 880 mejnikov in ciljev, ki naj bi bili izpolnjeni do konca četrtega četrtletja 2023).

Napredek pri izvajanju mejnikov in ciljev v absolutnih vrednostih

Vir: Evropska komisija

Leta 2023 je Komisija izplačala skupaj 75 milijard EUR ( 82 ) (od tega 28,7 milijarde EUR v obliki posojil) in dodatna plačila predhodnega financiranja v višini 7,1 milijarde EUR. Tako so skupna izplačila do konca leta 2023 znašala 220,8 milijarde EUR, in sicer 141,6 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev (40 % od skupno 357 milijard EUR ( 83 ), dodeljenih za nepovratna sredstva v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost) in 79,2 milijarde EUR v obliki posojil (27 % od skupno 291 milijard EUR, dodeljenih za posojila v okviru navedenega mehanizma).

Izplačila v letu 2023 po državah članicah za nepovratna sredstva in posojila, vključno s predhodnim financiranjem

Vir: Evropska komisija

1.3.Doseganje rezultatov glede smotrnosti

Države članice sredstva, ki jih zagotavlja mehanizem za okrevanje in odpornost, uporabljajo za izvajanje ambicioznih reform in naložb, s katerimi bodo njihova gospodarstva in družbe postali bolj trajnostni, odporni in pripravljeni na zeleni in digitalni prehod.

Rezultati, doseženi do konca leta 2023, kažejo, da mehanizem ključno prispeva k življenju državljanov EU. Skupni kazalniki v nadaljevanju prikazujejo napredek pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost za doseganje skupnih ciljev in splošno uspešnost objekta.

Skupni kazalnik	Rezultati do konca leta 2023
Prihranki pri letni porabi primarne energije	28 282 262 MWh/leto
Dodatna nameščena operativna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov	54 204 MW
Infrastruktura za alternativno gorivo (oskrbovalna/polnilna mesta)	531 995
Prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti poplavam, požarom v naravi in drugim naravnim nesrečam, ki so povezane s podnebjem.	9,0 milijona
Dodatna stanovanja z dostopom do interneta, ki ga zagotavljajo zelo visokozmogljiva omrežja	5,6 milijona
Podjetja, ki se podprejo za razvoj ali sprejetje digitalnih produktov, storitev in aplikacijskih procesov	587 398
Uporabniki novih in nadgrajenih javnih digitalnih storitev, produktov in procesov	308,7 milijona
Raziskovalci, ki delajo v podprtih raziskovalnih ustanovah	17 551
Podprta podjetja (mala (vključno z mikro), srednja in velika podjetja)	2,0 milijona
Število udeležencev, ki so vključeni v izobraževanje ali usposabljanje	8,7 milijona
Število zaposlenih ali oseb, ki iščejo zaposlitev	1,3 milijona
Zmogljivost novih ali posodobljenih ustanov zdravstvenega varstva	45,8 milijona
Število otrok na razred v novih ali posodobljenih ustanovah za varstvo otrok in izobraževanje	246 037
Število mladih, starih od 15 do 29 let, ki prejemajo podporo	5,8 milijona

Poleg tega je mehanizem za okrevanje in odpornost pripomogel k izvedbi nekaterih ključnih reform v prvih dveh letih izvajanja, vključno z reformami:

•za digitalizacijo javne uprave (Slovaška) in zagotavljanje kibernetske varnosti (Romunija),

•sistemov civilnega in kazenskega pravosodja za povečanje njihove učinkovitosti s skrajšanjem trajanja postopkov in izboljšanjem organizacije sodišč (Italija in Španija),

•za izboljšanje kakovosti zakonodajnega postopka (Bolgarija),

•za boj proti korupciji in zagotavljanje zaščite žvižgačev (Ciper),

•v zvezi s trgom dela ter posodobitvijo aktivnih politik trga dela (Španija),

•za izboljšanje zaposlovanja in socialne zaščite (Hrvaška),

•za spodbujanje znanstvene odličnosti ter izboljšanje uspešnosti univerz in javnih raziskovalnih organizacij (Slovaška) ter povečanje predvidljivosti in stabilnosti javnega financiranja raziskav (Portugalska),

•za poenostavitev izdajanja dovoljenj, da se spodbudijo naložbe v obnovljive vire energije na morju ter reforme za ustvarjanje pogojev za uvedbo obnovljivega vodika (Grčija, Portugalska in Španija);

•v podporo uvajanju energije iz obnovljivih virov in trajnostnega prometa (Hrvaška in Romunija

•za izboljšanje razpoložljivosti cenovno dostopnih stanovanj (Latvija).

Poleg tega je mehanizem za okrevanje in odpornost prispeval k izkoriščanju celotnega potenciala strukturnih reform, saj jih je dopolnil s ključnimi naložbami. Nekatere izmed večjih naložb, pri katerih so ključni koraki že zaključeni, so:

•financiranje diverzifikacije in skrajšanja dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter povečanje odpornosti subjektov v dobavni verigi (Poljska, skupni ocenjeni stroški znašajo 1,3 milijarde EUR),

•naložbe v podporo razogljičenju in energijski učinkovitosti industrije (Hrvaška, kjer so skupni ocenjeni stroški znašali 61 milijonov EUR, Francija, 1,4 milijarde EUR),

•nakup 600 000 novih prenosnih računalnikov za izposojo učiteljem in učencem ter izbor vozlišč za digitalne inovacije v podporo podjetjem pri njihovih prizadevanjih za digitalizacijo (Portugalska, 600 milijonov EUR),

•sredstva za povečanje konkurenčnosti podjetij, ki poslujejo v sektorju turizma, vključno s 4 000 malimi in srednjimi podjetji (Italija, 1,9 milijarde EUR),

•naložbe v podporo ranljivim osebam (Italija, 1 milijarda EUR),

•digitalizacija javne uprave za prehod na digitalne, enostavne, vključujoče in varne javne storitve za državljane in podjetja (Portugalska, 170 milijonov EUR) ter

•razvoj širokopasovne infrastrukture (Latvija, 4 milijoni EUR).

Pregled napredka pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost ter nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost je na voljo v preglednici kazalnikov okrevanja in odpornosti .

Vsak načrt za okrevanje in odpornost mora prispevati vsaj 37 % oziroma 20 % k podnebnim oziroma digitalnim ciljem. To se odraža v znatnem proračunskem prispevku mehanizma za zeleni in digitalni prehod.

•Podnebni prispevek: 275,7 milijarde EUR v obdobju 2021–2023 (43 % skupnih proračunskih sredstev).

•Digitalni prispevek: 157,6 milijarde EUR v obdobju 2021–2023 (24 % skupnih proračunskih sredstev).

2.Rezultati kontrol v zvezi s plačili, izvedenimi leta 2023, potrjujejo zadovoljivo izpolnjevanje vseh mejnikov in ciljev

2.1.Namensko kontrolno okolje za zagotovitev zaščite sredstev EU

V uredbi o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost so določene zadevne vloge in odgovornosti držav članic in Komisije pri zaščiti proračuna EU. Mehanizem je instrument, ki v celoti temelji na smotrnosti, Komisija pa v nasprotju z drugimi programi financiranja EU državam članicam ne zagotovi povračil na podlagi dejanskih stroškov, ki so nastali zaradi reform in naložb, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost. Namesto tega izplača vnaprej določene obroke šele, ko so zadovoljivo izpolnjeni dogovorjeni mejniki in cilji. Ko so sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost izplačana, se vnesejo v vsak nacionalni proračun brez neposredne povezave z odhodki za financiranje reform in naložb. Države članice so v skladu z uredbo odgovorne za zagotavljanje, da se mehanizem izvaja v skladu s pravili EU in nacionalnimi pravili ter načeli dobrega finančnega poslovodenja. Komisija bi morala imeti možnost, da od njih prejme zadostno zagotovilo v zvezi s tem.

Države članice morajo vzpostaviti ustrezne sisteme spremljanja in kontrol za zaščito finančnih interesov EU ter zagotovitev, da je uporaba sredstev v skladu s pravom EU in nacionalnim pravom. Ti sistemi so podrobno opisani v načrtih za okrevanje in odpornost, Komisija pa jih je pred sprejetjem posameznega načrta ocenila. Med trajanjem mehanizma morajo države članice zagotoviti učinkovitost teh sistemov kontrol. Zlasti si morajo sistematično prizadevati za zagotovitev, da se s sistemi preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti. Če država članica odkrije kakršne koli posebne nepravilnosti, mora sprejeti ukrepe, s katerimi jih odpravi, in o njih obvestiti Komisijo. Če država članica v primeru goljufije, korupcije ali dvojnega financiranja ne izvede potrebnih popravkov, Komisija od nje izterja sredstva. Če država članica resno krši svoje obveznosti, lahko Komisija uporabi pavšalni popravek za sredstva iz mehanizma zadevne države članice.

Komisija je zasnovala strategijo kontrol, da bi v celoti izpolnila svoje odgovornosti, ki izhajajo iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

•Komisija mora zagotoviti zakonitost in pravilnost plačil državam članicam, ki so povezana le z zadovoljivim izpolnjevanjem mejnikov in ciljev. V ta namen Komisija izvaja predhodne ocene vseh zahtevkov za plačilo, ki jih prejme od držav članic, naknadne revizije na kraju samem za izbrane zahtevke za plačilo, mejnike in cilje, sistemske revizije mejnikov in ciljev ter analizo izjav o upravljanju in povzetkov revizij držav članic.

•Komisija ima pravico znižati ali izterjati vsak znesek ali zahtevati predčasno odplačilo posojila, če odkrije goljufijo, korupcijo in nasprotja interesov, ki vplivajo na finančne interese EU, in država članica tega ni odpravila in povrnila zneska ali če odkrije resno kršitev obveznosti, ki izhaja iz sporazuma o financiranju in/ali posojilu, podpisanega z državo članico. Komisija v ta namen oceni sisteme kontrol, opisane v načrtih (in naknadne revizije), ki se pred sprejetjem predložijo Komisiji. Poleg tega izvaja revizije sistemov za zaščito finančnih interesov EU v državah članicah v celotnem obdobju trajanja mehanizma in revizije dela, ki so ga opravili nacionalni organi. Ocenjuje tudi preverjanja, ki jih države članice izvedejo v zvezi s skladnostjo s pravili o javnem naročanju in državni pomoči.

•Na sliki v nadaljevanju je prikazan pregled strategije kontrol Komisije v zvezi z mehanizmom.

Pregled kontrolnega okolja mehanizma za okrevanje in odpornost na ravni Komisije

Vir: Evropska komisija.

Komisija izvede kvalitativno oceno rezultatov kontrol in stopnje tveganja, povezanega z operacijami. Za razliko od drugih programov EU te ocene ni mogoče količinsko opredeliti s stopnjo napake. Stopnje napake izražajo kvantitativno oceno, ki je ustrezna, kadar je mogoče odhodke neposredno pripisati kvantitativnemu merilu. Plačila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost temeljijo na kvalitativni oceni izpolnjevanja mejnikov in ciljev, ki jo je težko izraziti kvantitativno. Tudi če mejniki in cilji niso bili zadovoljivo izpolnjeni in bo izvedeno zmanjšanje, to zmanjšanje ne sme ustrezati znesku neupravičenih odhodkov. Poleg tega so naložbe in reforme, vključene v načrte za okrevanje in odpornost, zelo raznolike, tako znotraj države članice kot med državami članicami, kar onemogoča kakršno koli statistično ekstrapolacijo. Glede na to ni mogoče določiti smiselne stopnje napake.

Kvalitativna ocena Komisije temelji na kombinaciji rezultatov: (1) ocene zahtevkov za plačilo; (2) izjave o upravljanju in povzetkov revizij držav članic, ki jih je treba priložiti posameznemu zahtevku za plačilo; (3) revizij Komisije o doseganju mejnikov in ciljev ter drugih pregledov, ki jih Komisija izvaja na ravni držav članic v okviru drugih programov financiranja, kot so skladi kohezijske politike, in (4) ugotovitev Evropskega računskega sodišča, če se štejejo za sprejemljive. Na podlagi tega Komisija določi stopnjo tveganja za zakonitost in pravilnost vsakega plačila, ki je lahko nizka, srednja ali visoka.

Na podlagi priporočil Službe za notranjo revizijo, Evropskega računskega sodišča in Evropskega parlamenta je Komisija leta 2023 revidirala svoje revizijske strategije in strategije kontrol, da bi izboljšala njihovo kakovost, in sicer z:

·okrepitvijo kontrol nad tem, kako sistemi notranjih kontrol držav članic zagotavljajo skladnost s pravili EU in nacionalnimi pravili, z uvedbo preverjanj javnih naročil in državne pomoči v vseh vrstah revizij Komisije,

·krepitvijo sodelovanja med službami Komisije v zvezi z izmenjavo rezultatov revizij,

·izboljšanjem nadzora nad morebitnimi tveganji razveljavitve za revidirane mejnike in cilje,

·revizijo metodologije za izbiro dodatnega revizijskega dela v zvezi z zaščito finančnih interesov EU, da se zagotovi ustrezno spremljanje in obravnavanje tveganj skozi celotno življenjsko dobo mehanizma za okrevanje in odpornost,

·natančnejšo prilagoditvijo ciljev kontrol za boljše kritje tveganj, povezanih z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z boljšimi opisi ureditev spremljanja za preverjanje uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti kontrol, ki jih izvajajo države članice.

V letu 2023 je Komisija še naprej zagotavljala izboljšave in pojasnila v zvezi z načinom, na katerega se razlaga zasnova mehanizma, z naslednjimi ukrepi.

·Okvir ( 84 ) za ocenjevanje zadovoljivega izpolnjevanja mejnikov in ciljev ob izvedbi ocene, ki je bil objavljen februarja 2023. Temelji na izkušnjah, ki jih je Komisija do zdaj pridobila z ocenjevanjem mejnikov in ciljev v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

·Metodologija ( 85 ), s katero se določi znesek, ki se začasno ustavi, če mejnik ali cilj ni zadovoljivo izpolnjen, pri čemer se v celoti upoštevata načeli enakega obravnavanja in sorazmernosti. Zagotavlja jasen in dosleden pristop k določanju ustreznih zneskov, hkrati pa ohranja polje proste presoje, kar odraža dejstvo, da vsi ukrepi ne prispevajo enakovredno k uresničitvi ciljev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.

·Okvir za uporabo določbe v zvezi z razveljavitvijo mejnikov in ciljev v okviru mehanizma ( 86 ), ki zagotavlja pravno jasnost in preglednost postopka, ki ga je treba upoštevati v primeru razveljavitve, s čimer se zagotavlja nadaljnje izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost.

·Nadaljnja krepitev preglednosti zaradi uredbe REPowerEU, ki od držav članic zahteva, da objavijo informacije o 100 končnih prejemnikih, ki prejmejo največ sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ( 87 ). Posodobljene Smernice o načrtih za okrevanje in odpornost ( 88 ) v skladu s sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve iz aprila 2024 o vmesni oceni mehanizma, v katerih so bile Komisija in države članice pozvane, naj določijo načine za racionalizacijo in izboljšanje izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost ter hkrati zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov EU. S temi smernicami se uvaja več elementov poenostavitve za izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost ter pojasnjuje postopek spreminjanja načrtov, vključno z dodeljevanjem sredstev iz mehanizma za doseganje ciljev platforme STEP ( 89 ). Prav tako prinaša več jasnosti glede pogojev, pod katerimi je mogoča sorazmerna kombinacija podpore iz mehanizma in drugih skladov EU, pri čemer je treba preprečiti dvojno financiranje.

2.2.Rezultati kontrol so pretežno pozitivni

2.2.1.Popolna odobritev revidiranih načrtov po njihovi oceni

V okviru revizije načrtov za okrevanje in odpornost so bil leta 2023 ponovno ocenjeni sistemi revizije in nadzora zadevnih držav članic, pri čemer so bile upoštevane vse nove in dodatne informacije, pridobljene po prvotni oceni, opravljeni z različnimi revizijami, ki jih je izvedla Komisija. Glede na te informacije je Komisija proučila, ali so ureditve za sistem revizije in nadzora, ki jih je država članica predložila v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, (še vedno) ustrezne, ter predlagala, da se v zvezi s tem dodajo novi mejniki in cilji (glej tudi oddelek 2.2.4). Sprejetih je bilo vseh 31 revizij načrtov, predloženih leta 2023.

2.2.2.Predhodne kontrole v fazi plačila

Pozitivna ocena zadovoljivega izpolnjevanja mejnikov in ciljev pred izplačilom

Komisija je leta 2023 ocenila in izplačala 23 zahtevkov za plačilo, ki jih je predložilo 17 držav članic in so ustrezali 748 mejnikom in ciljem (598 mejnikov, 150 ciljev). Na podlagi teh ocen je bilo sedem mejnikov in ciljev od skupno 748 ocenjenih kot nezadovoljivo izpolnjenih. Za tri od teh ( 90 ) je Svet leta 2023 sprejel odločitev o delnih plačilih, skupaj pa državam članicam ni bilo izplačanih 890 milijonov EUR.

V okviru ocenjevanja mejnikov in ciljev so se pojavila vprašanja v zvezi z uporabo določb o upravičenosti za nekatere ukrepe. V zvezi s tem je Komisija sistematično uvedla preverjanje upravičenosti pri odobritvi načrtov in kadar so se pojavili dvomi glede posameznih dokazil, ki so jih predložile države članice, pri ocenjevanju zahtevkov za plačilo. Da bi dodatno pojasnila uporabo veljavnih določb ( 91 ), bo Komisija izdala dodatne smernice o tej zadevi.

Pozitivna ocena posebnih mejnikov v zvezi z revizijami in kontrolami za vse države članice

Mejniki v zvezi z revizijami in kontrolami so se nanašali na skupno 14 od 23 držav članic, za katere je bilo od začetka izvajanja že izvedeno prvo plačilo ( 92 ),, pri čemer ni upoštevan nov val mejnikov in ciljev, dodanih v revidiranih načrtih. Primeri takih mejnikov so:

•vzpostavitev in uvedba sistema repozitorija za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost pred izvedbo prvega plačila,

•začetek veljavnosti zakonov ali odlokov, ki določajo zakonska pooblastila ali postopke revizij in kontrol,

•priprava in izvajanje akcijskega načrta za preprečevanje nasprotja interesov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter sprejetje revizijske strategije, s katero se zagotavlja neodvisna in učinkovita revizija izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost.

Komisija je na podlagi pregledov dokumentacije in poglobljenih ocen dokazov, ki so jih predložile posamezne države članice, pozitivno ocenila doseganje vseh teh mejnikov. Poleg tega se je sedem držav članic zavezalo, da bo zagotovilo stalno spoštovanje mejnikov v zvezi z revizijami in kontrolami.

Z analizo izjav o upravljanju in povzetkov revizij je začetna ocena Komisije potrjena

Komisija je pregledala izjave o upravljanju in povzetke revizij, priložene vsem zahtevkom za plačilo za 23 plačil, izvedenih leta 2023. Za vse razen treh prejetih in ocenjenih zahtevkov za plačilo je bila z analizo izjav o upravljanju in revizijskih mnenj podprta ocena Komisije o zadovoljivem izpolnjevanju mejnikov in ciljev.

2.2.3.Naknadne revizije mejnikov in ciljev potrjujejo zadovoljivo izpolnjevanje mejnikov in ciljev

Komisija je leta 2023 izvedla 10 revizij ( 93 ) mejnikov in ciljev (nekatere od njih so bile združene tudi z revizijami sistemov). Te revizije se izvajajo na podlagi tveganja in običajno zajemajo 100 % mejnikov in ciljev z velikim tveganjem ter nekatere mejnike in cilje s srednjim tveganjem. Zahtevki za plačilo, ki niso bili revidirani, so vsebovali predvsem mejnike z majhnim tveganjem. Do 15. maja 2024 je Komisija revidirala 50 od 63 mejnikov in ciljev z velikim tveganjem, vključenih v zahtevke za plačilo, izplačane leta 2023, ter 32 od 147 mejnikov in ciljev s srednjim tveganjem.

Komisija na podlagi svojega revizijskega dela ni našla dokazov, da revidirani mejniki in cilji ne bi bili zadovoljivo izpolnjeni. Morebitne druge ugotovljene neskladnosti med navedenimi in revidiranimi podatki so še vedno največ 5-odstotne ( 94 ), kar je Komisija upoštevala pri svoji oceni. Če Komisija naknadno oceni, da mejnik ali cilj ni bil izpolnjen, uvede finančne popravke za povračilo neupravičeno izplačanega dela plačila. Pri plačilih, opravljenih v letu 2023, se to ni zgodilo.

2.2.4.Revizije sistemov za zaščito finančnih interesov EU potrjujejo ustreznost vzpostavljenih sistemov

Do konca leta 2023 je bila v vseh državah članicah vsaj enkrat od začetka izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost izvedena revizija sistema. Leta 2023 je bilo z revizijami sistemov, ki jih je Komisija izvedla za zaščito finančnih interesov EU, zajetih 13 usklajevalnih organov in 62 izvajalskih organov v 13 državah članicah ( 95 ), kot so ministrstva ali agencije, ki so bili izbrani na podlagi tveganja. V okviru teh revizij sistemov in drugega revizijskega dela je Komisija izvedla ciljna preverjanja skladnosti s postopki za državno pomoč in oddajo javnega naročila, pri čemer je zajela vzpostavljene postopke za preprečevanje goljufij, korupcije in nasprotja interesov pri postopkih za oddajo javnega naročila ter dejansko izvajanje teh postopkov.

Komisija je ugotovila, da je stanje glede izvajanja sistemov notranjih kontrol v revidiranih organih različno. Ugotovljene so bile dobre prakse, kot so izvajanje ocene tveganja za osebje na občutljivih delovnih mestih, postopki za odkrivanje morebitnih goljufij in korupcije, uporaba orodij za podatkovno rudarjenje, kot je ARACHNE; postopki za preventivno odkrivanje možnih nasprotij interesov, postopki za preverjanje morebitnega dvojnega financiranja pred sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ter visokokakovostni programi za usposabljanje osebja o zadevah v zvezi z etiko in integriteto.

Vendar glavne ugotovljene težave, za katere je Komisija izdala priporočila in se dogovorila o rokih za njihovo izvedbo, še vedno zadevajo nezadostna usklajevanje in nadzor, ki ju izvajajo usklajevalni organi; težave pri zbiranju, združevanju in sporočanju podatkov ter dostopu do njih, nepopolne strategije za boj proti goljufijam za zaščito finančnih interesov EU; manjkajoče elemente pri ocenah tveganja goljufij; potrebo po izboljšanju predhodnih kontrol, ki se izvajajo za preprečevanje nasprotja interesov; potrebo po izboljšanju postopkov za preverjanje neobstoja dvojnega financiranja, vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti obveščanja javnosti, ki niso dobro izpolnjene, nizko udeležbo na usposabljanjih, katerih namen je ozaveščanje o goljufijah, in pomanjkljivosti pri poročanju o nepravilnostih Evropskemu uradu za boj proti goljufijam.

V primerim, kjer bi bilo ugotovljene pomanjkljivosti mogoče odpraviti z mejnikom za revizijo in kontrole, je Komisija predlagala uvedbo takih mejnikov v revidirane načrte za okrevanje in odpornost kot del predloga izvedbenega sklepa Sveta. Te mejnike je treba izpolniti, preden se lahko izvede naslednje plačilo. Zato je bilo v sedem revidiranih načrtov ( 96 ), ki jih je Svet odobril leta 2023, vključenih 10 novih mejnikov za revizijo in kontrole.

Komisija lahko da razumno zagotovilo glede zaščite finančnih interesov EU pred goljufijami, korupcijo in nasprotjem interesov ( 97 ) na podlagi rezultatov revizij sistemov, opravljenih v letu 2023, in ob upoštevanju rezultatov analize zgoraj navedenih izjav o upravljanju in povzetkov revizij, z izjemo ene države članice, kot je opisano v oddelku 2.2.8, kjer pa se pomanjkljivost šteje za nepomembno, zato se pridržek ni izdal.

2.2.5.Druge revizije in kontrole

Revizije nacionalnih revizijskih organov

Komisija je leta 2023 pregledala revizijsko delo, ki so ga opravili nacionalni revizijski organi ( 98 ), da bi določila stopnjo zagotovila, ki se jo lahko pridobi z njihovo revizijo, pri čemer so bili rezultati na splošno mešani. V številnih primerih so ugotovitve v zvezi z delom revizijskih organov privedle do manjših, a precej zaželenih izboljšav, nekatere ugotovitve pa so privedle tudi do kritičnih ali zelo pomembnih priporočil. Primeri priporočil so vključevali zahtevo, da revizijski organi vključijo roke za izvajanje svojih priporočil, boljšo opredelitev postopkov nadaljnjega ukrepanja, izboljšanje revizijskih priročnikov, kontrolnih seznamov ali dokumentacije, izboljšanje preverjanj postopkov javnega naročanja ali pravil o državni pomoči ter reševanje kadrovskih vprašanj oziroma težav v zvezi z razporejanjem revizijskega osebja.

Vse ocenjene države članice so izpolnile svoje obveznosti v zvezi s pravili o javnem naročanju in državni pomoči

V podporo svoji izjavi o zanesljivosti Komisija tudi ocenjuje, ali države članice spoštujejo obveznost glede rednega preverjanja izpolnjevanja pravil EU in nacionalnih pravil, zlasti o državni pomoči in javnem naročanju. V skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost države članice „redno preverjajo, ali je bilo zagotovljeno financiranje pravilno uporabljeno v skladu z vsemi veljavnimi pravili in ali se je vsak ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost pravilno izvajal v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije in nasprotij interesov“.

Leta 2023 je ta ocena zadevala vseh 17 držav članic, ki so v obdobju poročanja prejele plačilo. Pri tem je Komisija uporabila predvsem rezultate svojih posebnih revizij mehanizma za okrevanje in odpornost (glej zgoraj), ki jih je dopolnila z revizijskim delom, povezanim z drugimi instrumenti (npr. kohezijsko politiko). Komisija je na podlagi zbranih in ocenjenih dokazov ter po svoji najboljši vednosti menila, da so vse države članice izpolnile svojo obveznost, da redno preverjajo, ali se je financiranje, zagotovljeno v okviru transakcij leta 2023, ustrezno uporabilo in izvedlo v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti o državni pomoči in javnem naročanju.

2.2.6.Letna revizijska mnenja in mnenja vodstva

Na podlagi zgoraj opisanega revizijskega dela je Komisija izdala 17 letnih revizijskih mnenj ( 99 ) za 17 držav članic, ki so po predložitvi zahtevka za plačilo v letu 2023 prejele plačila. Ta revizijska mnenja so bila nato poleg vseh drugih razpoložljivih informacij uporabljena za izdajo mnenja vodstva ( 100 ) v zvezi z vsakim od plačil, izplačanim v letu 2023.

Revizijska mnenja in mnenja vodstva se uporabljajo v podporo sklepu o splošni izjavi o zanesljivosti. Revizijska mnenja vsebujejo mnenje o stopnji tveganja v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo plačila ter skladnostjo s členom 22(2), točka (a) ( 101 ), in členom 22(5) ( 102 ) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Mnenja vodstva vsebujejo mnenje o stopnji tveganja v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo plačil. Podrobne informacije o stopnji tveganja vsakega zahtevka za plačilo so predstavljene v preglednici v oddelku 2.2.8.

2.2.7.Tekoče delo Evropskega računskega sodišča v okviru izjave o zanesljivosti za leto 2023

Komisija trenutno ocenjuje ugotovitve Računskega sodišča, da bi ugotovila stopnjo tveganja za plačila, izvedena v letu 2023. Do 15. maja 2024 je od Evropskega računskega sodišča prejela 26 dopisov v zvezi s potrjevanjem dejstev. Ker se ugotovitve Evropskega računskega sodišča lahko uporabijo za določitev stopnje tveganja za plačila, jih Komisija ocenjuje, da bi ugotovila stopnjo tveganja za vsako plačilo, opravljeno v letu 2023.

V zvezi z dvanajstimi dopisi v zvezi s potrjevanjem dejstev je Komisija po natančni analizi ohranila stališče (na podlagi svojih predhodnih in naknadnih kontrol), da so bili mejniki in cilji, vključeni v ustrezne zahtevke za plačilo, zadovoljivo doseženi, kar pomeni nizko stopnjo tveganja. Kar zadeva druge dopise v zvezi s potrjevanjem dejstev, se ocena v času objave tega poročila še vedno izvaja.

2.2.8.Kvalitativna ocena zakonitosti in pravilnosti plačil ter zaščite finančnih interesov Unije na splošno kaže na nizko stopnjo tveganja

Kvalitativna ocena Komisije temelji na kombinaciji rezultatov: (1) izjav o upravljanju in povzetkov revizij držav članic, ki jih je treba priložiti posameznemu zahtevku za plačilo; (2) revizij Komisije; (3) ocene zahtevkov za plačilo; (4) drugih pregledov, ki jih Komisija izvaja na ravni držav članic v okviru drugih programov financiranja, kot so skladi kohezijske politike, in (5) ugotovitev Evropskega računskega sodišča, če se štejejo za sprejemljive. Na podlagi tega Komisija določi stopnjo tveganja za zakonitost in pravilnost vsakega plačila, ki je lahko nizka, srednja ali visoka. Ugotovitve Komisije za vsak prejeti zahtevek za plačilo so povzete v naslednji preglednici.

Kvalitativna ocena 23 plačil, izvedenih leta 2023

		Stopnja tveganja
		Zakonitost in pravilnost			Skladnost z
					veljavnimi pravili (a)	obveznostjo popravka (b)
Država članica	Zahtevek za plačilo	Revizijsko mnenje	Mnenje vodstva	Skupno	Revizijsko mnenje	Revizijsko mnenje
Avstrija	prvi	nizka	nizka	nizka	nizka	nizka
Hrvaška	tretji	nizka	nizka	nizka	nizka	nizka
Češka	prvi	srednja	srednja	srednja	srednja	srednja
Danska	prvi	nizka	nizka	nizka	srednja	srednja
Estonija	prvi	nizka	nizka	nizka	nizka	nizka
Francija	drugi	nizka	nizka	nizka	nizka	nizka
Nemčija	prvi	nizka	nizka	nizka	nizka	nizka
Grčija	drugi	nizka	nizka	nizka	nizka	nizka
Grčija	tretji	nizka	nizka	nizka	nizka	nizka
Italija	tretji	nizka	nizka	nizka	srednja	srednja
Italija	četrti	nizka	nizka	nizka	srednja	srednja
Litva	prvi	nizka	nizka	nizka	nizka	nizka
Luksemburg	prvi	nizka	nizka	nizka	srednja	srednja
Malta	prvi	nizka	nizka	nizka	srednja	nizka
Portugalska	drugi	nizka	nizka	nizka	nizka	nizka
Portugalska	tretji	nizka	nizka	nizka	nizka	nizka
Portugalska	četrti	nizka	nizka	nizka	nizka	nizka
Romunija	drugi	nizka	nizka	nizka	nizka	nizka
Slovaška	druga	nizka	nizka	nizka	srednja	visoka
Slovaška	tretji	nizka	nizka	nizka	srednja	visoka
Slovenija	prvi	nizka	nizka	nizka	nizka	nizka
Slovenija	drugi	nizka	nizka	nizka	nizka	nizka
Španija	tretji	nizka	nizka	nizka	srednja	nizka

Vir: Evropska komisija.

Opombe k preglednici:

Člen 22(2), točka (a), uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost

Člen 22(5) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost

Komisija na splošno ugotavlja naslednje:

•v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo: stopnja tveganja je pri izvedenih plačilih večinoma nizka, eno plačilo pa je bilo ocenjeno s srednjo stopnjo tveganja ( 103 ). Na podlagi opravljenih revizij in kontrol ter drugih virov informacij, če se štejejo za sprejemljive, noben od mejnikov in ciljev, vključenih v izvedena plačila, ni bil ocenjen kot nezadovoljivo izpolnjen.

•v zvezi s skladnostjo z vsemi veljavnimi pravili, in sicer o javnem naročanju in državni pomoči ( 104 ), ter izpolnjevanjem obveznosti, da se odpravijo primeri goljufije, korupcije, nasprotja interesov ali resne kršitve obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov o financiranju in posojilih ( 105 ): stopnja tveganja je večinoma nizka ali srednja, razen v enem primeru, v katerem je stopnja tveganja v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti popravkov ocenjena kot visoka. Vendar se glede na zadevni znesek, tj. 1,2 milijona EUR, ki ni bil izterjan na ravni končnega prejemnika v primeru nasprotja interesov, ki ga je odkrila država članica, to ne šteje za pomembno, zato ni bil izdan pridržek. Države članice na splošno sprejemajo potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih med revizijami sistemov. Nobena od ugotovljenih pomanjkljivosti ni postavila pod vprašaj ravni zaščite finančnih interesov EU.

2.3.Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil za mehanizem je potrdil, da ima razumno zagotovilo

V sklepih o zagotovilu za mehanizem za okrevanje in odpornost je odredbodajalec ( 106 ) potrdil, da ima razumno zagotovilo o:

•zakonitosti in pravilnosti plačil, ki so bila leta 2023 izvedena za mehanizem za okrevanje in odpornost, na podlagi pozitivne ocene dokazov zadovoljivega izpolnjevanja mejnikov in ciljev, priloženih zahtevkom za plačilo, naknadnega revizijskega dela v zvezi z mejniki in cilji ter tudi ob upoštevanju rezultatov revizijskega dela, ki ga je Evropsko računsko sodišče opravilo v zvezi z izjavo o zanesljivosti za leto 2023 (za dopise v zvezi s potrjevanjem dejstev, prejete in ocenjene do presečnega datuma),

•v zvezi z javnim naročanjem in državno pomočjo, spoštovanju obveznosti držav članic iz člena 22(2), točka (a), uredbe mehanizmu za okrevanje in odpornost glede rednega preverjanja, da se je financiranje, zagotovljeno v okviru povezanih transakcij, pravilno uporabilo v skladu z vsemi veljavnimi pravili ter da se je vsak ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov iz načrta za okrevanje in odpornost pravilno izvedel v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije in nasprotij interesov, ter

•izvajanju člena 22(5) uredbe mehanizmu za okrevanje in odpornost o sorazmernem zmanjšanju podpore v okviru mehanizma ter izterjavi vseh zneskov, ki se dolgujejo proračunu EU, ali zahtevi za predčasno odplačilo posojila v primeru goljufije, korupcije in nasprotij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije in ki jih država članica ni odpravila, ali v primeru hude kršitve obveznosti iz sporazumov iz člena 15(2) in člena 23(1) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, z izjemo ene države članice, kot je opisano v oddelku 2.2.8, kjer pa se pomanjkljivost šteje za nepomembno, zato se pridržek ni izdal.

Ta stran naj do objave ostane prazna.

Skupno število strani natisnjenih publikacij mora biti deljivo s štiri.

Pred objavo izbrišite to pripombo in odstranite to stran ali dodajte več praznih strani, odvisno od skupnega števila strani.

Stik z EU

Osebno

Po vsej Evropski uniji je na stotine centrov Europe Direct. Naslov najbližjega lahko najdete na spletu ( https://european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl ).

Po telefonu ali pisno

Služba Europe Direct odgovarja na vprašanja javnosti o Evropski uniji. Dosegljiva je:

—na brezplačni telefonski številki: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri operaterji lahko klic zaračunajo),

—na navadni telefonski številki: +32 22999696 ali

—prek kontaktnega obrazca: european-union.europa.eu/contact-eu/write-us_sl .

Iskanje informacij o EU

Na spletu

Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa ( european-union.europa.eu ).

Publikacije EU

Publikacije EU si lahko ogledate ali jih naročite na spletišču op.europa.eu/sl/publications . Za več izvodov brezplačnih publikacij se lahko obrnete na Europe Direct ali najbližji dokumentacijski center ( https://european-union.europa.eu/contact-eu/meet-us_sl ).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti

Pravne informacije EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, so na voljo na spletišču EUR-Lex (eur-lex.europa.eu ).

Odprti podatki EU

Na portalu data.europa.eu lahko dostopate do podatkovnih zbirk institucij, organov in agencij EU. Podatkovne zbirke lahko brezplačno prenesete ter jih ponovno uporabite za komercialne in nekomercialne namene. Portal omogoča tudi dostop do številnih naborov podatkov iz evropskih držav.

(1) () Ursula von der Leyen (n.d.) „Bolj ambiciozna Unija – Moj načrt za Evropo“, Politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024, https://commission.europa.eu/system/files/2020-04/political-guidelines-next-commission_sl_0.pdf .

(2) () 807 milijard EUR v tekočih cenah, 750 milijard EUR v cenah iz leta 2018.

(3) () Zbirni podatki o glavnih kazalnikih smotrnosti, ki odražajo ocenjeni in pričakovani učinek projekta, ki se financira iz proračuna EU, od leta 2014.

(4) () Kot je določeno v točki 16(d–g) medinstitucionalnega sporazuma za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.

(5) () Copernicus (9. april 2024), „Copernicus: March 2024 is the tenth month in a row to be the hottest on record“ (Copernicus: marec 2024 je deseti zaporedni mesec z rekordnimi temperaturami od začetka meritev), sporočilo za javnost, https://climate.copernicus.eu/copernicus-march-2024-tenth-month-row-be-hottest-record .

(6) () Na podlagi odobritev za prevzem obveznosti.

(7) () Preglednica zelenih obveznic v okviru instrumenta NextGenerationEU: https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/eu-borrower-investor-relations/nextgenerationeu-green-bonds/dashboard_sl .

(8) () Evropska komisija (2023), Generalni direktorat za proračun, Green bonds – Impact and allocation report – NGEU report 2023 (poročilo o dodelitvi in učinku zelenih obveznic instrumenta NextGenerationEU za leto 2023), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, https://data.europa.eu/doi/10.2761/302803 .

(9) () Več informacij o prispevku kohezijske politike k biotski raznovrstnosti je na voljo na platformi odprtih podatkov: https://cohesiondata.ec.europa.eu/stories/s/21-27-Cohesion-policy-Biodiversity-tracking/rza5-iu48 .

(10) () Ta znesek zaradi metodoloških omejitev ne vključuje nobenih prispevkov iz skupne kmetijske politike.

(11) () Vključno s pomočjo, zagotovljeno v letih 2022, 2023 in prvih petih mesecih leta 2024.

(12) () Uredba (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. septembra 2021 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) (UL L 330, 20.9.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1529/oj ).

(13) () Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi načrt za rast za Zahodni Balkan, COM(2023)691 final .

(14) () Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/2226/oj .

(15) () Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1240/oj .

(16) () Uredba (EU) 2021/1134 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (ES) št. 810/2009, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1861, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ zaradi reforme Vizumskega informacijskega sistema, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1134/oj .

(17) () V teh številkah se upoštevajo le neposredna sredstva, dodeljena kulturi in kulturni dediščini, in ni zajeta celotna podpora, ki jo sektor prejema iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

(18) () Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o obrambi demokracije, COM/2023/630 final .

(19) () Splošno poslanstvo skupine je doseči visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Evropski uniji. Podpira in olajšuje strateško sodelovanje in izmenjavo informacij med državami članicami EU. Sestavljajo jo predstavniki držav članic EU, Evropske komisije in Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost. Predsedniško mesto zasede država članica, ki predseduje Svetu Evropske unije.

(20)

() Ker lahko isti ukrep prispeva k več kot enemu cilju, je treba opozoriti, da horizontalnih prednostnih nalog (npr. podnebje, biotska raznovrstnost in čist zrak) ni mogoče seštevati, da bi se preprečilo dvojno štetje.

(21) () Zbirni podatki o glavnih kazalnikih smotrnosti, ki odražajo ocenjeni in pričakovani učinek projekta, ki se financira iz proračuna EU, od leta 2014.

(22) () Usklajenost s taksonomijo ni predpogoj za financiranje.

(23) () Primerjava sredstev za obdobje 2021–2027 z obstoječimi prejšnjimi sredstvi v obdobju 2014–2020 (npr. Copernicus 2014–2020, SPACE 2021–2027).

(24) () Evropska komisija (Februar 2024), Vmesna ocena mehanizma za okrevanje in odpornost , https://commission.europa.eu/about-european-commission/departments-and-executive-agencies/economic-and-financial-affairs/evaluation-reports-economic-and-financial-affairs-policies-and-spending-activities/mid-term-evaluation-recovery-and-resilience-facility-rrf_sl .

(25) () Zajeti so le raziskovalci kategorije C in kategorije D.

(26) () Brez posredovanih nepovratnih sredstev Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter neposrednih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča.

(27) () Evropska komisija (2023), Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo, Letno poročilo o programu Erasmus+ za leto 2022, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, https://data.europa.eu/doi/10.2766/211791 .

(28) () Podatki, pridobljeni iz operativnih podatkov EVA Actions. Podatke, zbrane v tej interni podatkovni zbirki, so neposredno kodirali partnerji in uradniki. Vendar datumi niso bili dvakrat preverjeni, da bi se preprečilo dvojno štetje, zato ne odražajo končnega števila upravičencev do humanitarnih ukrepov, ki jih je leta 2023 financirala Komisija.

(29) () Ker celovita metodologija sledenja digitalnih prispevkov iz proračuna EU še ni vzpostavljena, bi bilo treba kakršno koli združevanje prispevkov posameznih programov na tej stopnji razlagati previdno. Metodologije, ki se uporabljajo v posameznih programih za porabo sredstev, namreč morda niso strogo primerljive. Kljub temu se lahko s takšnim združevanjem še vedno zagotovi splošna ocena skupnega digitalnega prispevka iz proračuna EU.

(30) () Znesek zadevnih odhodkov Komisije ustreza plačilom, izvedenim v letu 2023, od katerih se odšteje predhodno financiranje, izplačano v letu 2023, prišteje pa se jim predhodno financiranje, izplačano v preteklih letih in obračunano v letu 2023 (za opredelitve in več podrobnosti glej Prilogo 5). Ta znesek ne vključuje plačil, izvedenih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ki so obravnavana v Prilogi 3.

(31) () Opozoriti je treba, da je bil Evropski razvojni sklad vključen v splošni proračun EU za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.

(32) () Brez mehanizma za okrevanje in odpornost.

(33) () Izraz „odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil“ vključuje generalne direktorje generalnih direktoratov Komisije in vodje izvajalskih agencij, uradov, služb, projektnih skupin itd. V členu 74(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije je navedeno: „Odredbodajalec je v zadevni instituciji Unije odgovoren za izvrševanje prihodkov in odhodkov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, tudi z zagotavljanjem poročanja o smotrnosti, in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti ter enaki obravnavi prejemnikov.“

(34) () Kot je določeno v členu 247 finančne uredbe, celoviti sveženj finančnih poročil in poročil o odgovornosti vključuje tudi konsolidirani letni zaključni račun EU, poročilo o nadaljnjem ukrepanju na podlagi proračunske razrešnice za preteklo proračunsko leto, letno poročilo organu, odgovornemu za razrešnico, o opravljenih notranjih revizijah ter dolgoročno napoved prihodnjih prilivov in odlivov proračuna EU.

(35) () Integrirani okvir notranje kontrole Odbora sponzorskih organizacij Treadwayeve komisije, zlati standard za sisteme notranjih kontrol.

(36) () Konec leta 2021 je Komisija v skladu s svojim splošnim okvirom notranjih kontrol objavila politiko na visoki ravni glede tveganja in skladnosti za instrument NextGenerationEU. Ta zagotavlja ustrezen okvir za obvladovanje tveganj in skladnost, da se zaščitijo finančni interesi EU ter zagotovijo poštenost, celovitost in preglednost operacij v okviru instrumenta NextGenerationEU, kot so operacije izposojanja, upravljanja dolga in dajanja posojil. Komisija je leta 2022 nadalje razvijala okvire za upravljanje in kontrole, tako da je vzpostavila postopke in kontrolne točke za vse temeljne dejavnosti najemanja in dajanja posojil, vključno z načrtovanjem financiranja, izvrševanjem posojilnih transakcij, upravljanjem likvidnosti ter izračunom in razdelitvijo stroškov. Ti postopki so zagotovili, da so odgovorne ekipe vse vidike najemanja in dajanja posojil izvedle v skladu z zanesljivim sklopom kontrol tveganj, jih popolnoma dokumentirale in izvajale dosledno pod strogim nadzorom druge ravni zaščite (neodvisen direktor upravljanja tveganj).

(37) () Evropsko računsko sodišče, Komisija in upravljanje dolga v okviru instrumenta NextGenerationEU – Spodbuden začetek, toda upravljanje bo treba bolj prilagoditi dobri praksi – Posebno poročilo 16/2023 .

(38) () Communication to the Commission – An enhanced corporate strategy for the management of the Commission’s debtors (Sporočilo Komisiji — Izboljšana poslovna strategija za upravljanje dolžnikov Komisije), COM(2024) 588 final z dne 6. februarja 2024.

(39) () Evropsko računsko sodišče, Nasprotja interesov v porabi EU za kohezijo in kmetijstvo – Okvir je vzpostavljen, toda pri ukrepih za transparentnost in odkrivanje obstajajo vrzeli – Posebno poročilo 06/23 .

(40) () Razen za novo skupno kmetijsko politiko, za katero je programsko obdobje 2023–2027.

(41) () Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Računskemu sodišču – Revidirani akcijski načrt o strategiji Komisije za boj proti goljufijam za leto 2023, COM(2023) 405 final z dne 11. julija 2023.

(42) () Commission staff working document – Action plan – 2023 revision (Delovni dokument služb Komisije — Akcijski načrt — revizija za leto 2023), SWD(2023) 245 final z dne 11. julija 2023.

(43) () Evropska komisija, Evropski urad za boj proti goljufijam, 34. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije in boju proti goljufijam – 2022, Urad za publikacije Evropske unije, 2023, https://data.europa.eu/doi/10.2784/795600 .

(44) () Evropska komisija, Evropski urad za boj proti goljufijam, Poročilo urada OLAF za leto 2022, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, https://data.europa.eu/doi/10.2784/846935 .

(45) () Uredba (EU, Euratom) 2023/2841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o določitvi ukrepov za visoko skupno raven kibernetske varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije (UL L, 2023/2841, 18.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2841/oj ).

(46) () Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti korupciji, nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ in Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije ter spremembi Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta, COM(2023) 234 final z dne 3. maja 2023.

(47) () Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o boju proti korupciji, JOIN(2023) 12 z dne 3. maja 2023.

(48) () Uredba (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433, 22.12.2020, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/2092/oj ) (uredba o pogojenosti).

(49) () Glej sodbo z dne 16. februarja 2022, Madžarska/Evropski parlament in Svet Evropske unije (C-156/21, ECLI:EU:C:2022:97), in sodbo Poljska/Evropski parlament in Svet Evropske unije (C-157/21, ECLI:EU:C:2022:98).

(50) () Sporočilo Komisije – Smernice o uporabi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije, COM(2022) 1382 z dne 18. marca 2022.

(51) () Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko ((UL L 231, 30.6.2021, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1060/oj (uredba o skupnih določbah)).

(52) () Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/241/oj (uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost)).

(53) () Razširjeni operativni program za okolje in energijsko učinkovitost; razširjeni operativni program za integrirani promet in razširjeni operativni program za teritorialni razvoj in razvoj naselij.

(54) () Evropsko računsko sodišče, Pravna država v EU – Izboljšan okvir za zaščito finančnih interesov EU, vendar tveganja še vedno obstajajo – Posebno poročilo 03/2024 .

(55) () Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev) COM(2022) 223 .

(56) () Evropska komisija od leta 2009 razvija integrirano informacijsko orodje ARACHNE za podatkovno rudarjenje in obogatitev podatkov. Namenjen je zagotavljanju podpore organom upravljanja in posredniškim organom pri njihovih upravnih kontrolah in upravnem nadzoru pri projektih Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada.

(57) () 200 od 441 programov za programsko obdobje 2014–2020 in 31 od 52 programov za programsko obdobje 2021–2027.

(58) () 138 od 441 programov za programsko obdobje 2014–2020 in 18 od 52 programov za programsko obdobje 2021–2027.

(59) () 103 od 441 programov za programsko obdobje 2014–2020 in 3 od 52 programov za programsko obdobje 2021–2027.

(60) () V primeru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo se je stopnja tveganja prav tako štela za visoko, ne glede na tveganje ob plačilu, kadar je bilo revizijsko mnenje o delovanju sistema upravljanja in kontrol v okviru programov, izdano v letnih poročilih o dejavnostih, odklonilno ali kadar je vsebovalo pridržek.

(61) () Predlog sklepa Sveta o uvedbi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020, COM(2011) 811 final z dne 30. novembra 2011. Tveganje ob plačilu, zmanjšano za izvedene popravke, ostaja v okviru dogovorjenega 2-odstotnega in 5-odstotnega praga pomembnosti, ki sta predvidena v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi predlogu Komisije, kjer je navedeno, da „Komisija zato meni, da je za stroške za raziskave v okviru Obzorja 2020 tveganje napake na letni osnovi med 2–5 % ob upoštevanju stroška kontrol, poenostavitve predlaganih ukrepov za zmanjšanje kompleksnosti pravil in tveganja, povezanega s povračilom stroškov raziskovalnih projektov, realističen cilj. Končni cilj je, da se stopnja preostalih napak ob zaključku programov čim bolj približa 2 %, potem ko bodo upoštevani finančni vpliv vseh revizij, popravki in obnovitveni ukrepi.“

(62) () Leta 2019 je bil uveden prag de minimis za finančne pridržke. Količinsko opredeljeni pridržki iz letnega poročila o dejavnostih, ki se nanašajo na stopnje preostalih napak nad 2-odstotnim pragom pomembnosti, se ne štejejo za znatne za segmente, ki predstavljajo manj kot 5 % skupnih plačil generalnega direktorata in imajo finančni učinek manj kot 5 milijonov EUR. V takih primerih količinsko opredeljeni pridržki niso več potrebni.

(63) () Ti vključujejo Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad, pobudo za zaposlovanje mladih in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

(64) () Ta razpon vsebuje spodnjo vrednost, izračunano kot tehtano povprečje stopenj napake, ugotovljeno na ravni operativnih programov, in višjo, maksimalno vrednost, v kateri so upoštevana morebitna dodatna tveganja (npr. na podlagi rezultatov revizij iz prejšnjih let), ocenjena z uporabo pavšalnih stopenj za vsak posamezen program, skupaj s konservativnimi ocenami, kadar so bili opravljeni le pregledi dokumentacije ali kadar je še vedno potrebno dodatno delo v okviru kontradiktornih postopkov v teku. Zato se ta višja vrednost šteje za najslabši možni scenarij, ki v veliko primerih po nadaljnjem revizijskem delu ni potrjen.

(65) () Tveganje Komisije ob plačilu je prvič zunaj razpona stopnje napake od 4,2 % do 9,2 % v skladu z oceno Evropskega računskega sodišča v njegovih letnih poročilih o izvrševanju proračuna EU za proračunsko leto 2022 (str. 227). Višjo stopnjo napake v skladu z oceno Sodišča je mogoče pojasniti z razlikami v razlagi kršitev veljavnih pravil, ki v nekaterih primerih ne pomenijo nepravilnosti v smislu uredbe o skupnih določbah, za katere je Komisija ocenila, da ne bi imele pravne podlage za naložitev finančnih popravkov, in z razlikami v metodah, uporabljenih za količinsko opredelitev nekaterih napak.

(66) () To zadeva 408 od 441 programov za programsko obdobje 2014–2020.

(67) () 55 od 441 programov za programsko obdobje 2014–2020.

(68) () Čeprav so odhodki Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo zajeti v razdelku Naravni viri, se zanje uporablja isti izvedbeni mehanizem kot pri odhodkih za kohezijo.

(69) () Za dve shemi pomoči v eni državi članici.

(70) () Razdelek 4 vključuje tudi Sklad za notranjo varnost razdelka 5, saj se revizije in kontrole vseh skladov, ki jih upravlja služba Komisije za notranje zadeve, izvajajo na podlagi načina upravljanja in vrste plačil, zato tako določenih tveganj ni mogoče razdeliti med različne proračunske postavke.

(71) () Sklep Komisije C(2023) 3644 z dne 30. maja 2023 in Sklep Komisije C(2023) 8905 z dne 11. decembra 2023.

(72) () Letna poročila o dejavnostih .

(73) () Izraz „odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil“ zajema generalne direktorje služb Komisije ter vodje izvajalskih agencij, uradov, oddelkov in projektnih skupin.

(74) () Opozoriti je treba, da se pravilo de minimis za pridržke ne uporablja za sklade kohezijske politike, saj se pridržki izdajo za posamezne programe (dele programov) in se nato združijo po programskih obdobjih.

(75) () Posledice pandemije COVID-19 in ruske invazije na Ukrajino s posledično krizo cen energije in življenjskih stroškov.

(76) () Priloga k sporočilu komisarja Reyndersa Komisiji v soglasju s predsednico z naslovom Update of the charter of the Audit Progress Committee of the European Commission (Posodobitev listine Odbora Evropske komisije za spremljanje poteka revizij) COM(2020) 1165 final z dne 27. februarja 2020.

(77) () To poimenovanje ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic glede tega vprašanja.

(78) () Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/241/oj ) (uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost).

(79) () Uredba (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi uredb (EU) št. 1303/2013, (EU) 2021/1060 in (EU) 2021/1755 ter Direktive 2003/87/ES (UL L 63, 28.2.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/435/oj ) (uredba REPowerEU).

(80) () Nemčija, Irska, Italija in Finska so predložile dve posodobitvi svojih načrtov.

(81) () Revidirani načrti za Bolgarijo, Nemčijo, Irsko in Luksemburg niso vključevali poglavij REPowerEU.

(82) () Skupni znesek, izplačan v letu 2023, ustreza 23 zahtevkom za plačila iz 17 držav članic, skupaj s plačilom predhodnega financiranja dvema državama članicama. Ob vključitvi predhodnega financiranja je plačila skupaj prejelo 19 držav članic.

(83) () 338 milijard EUR nepovratnih sredstev iz prvotnega mehanizma za okrevanje in odpornost, 17,3 milijarde EUR nepovratnih sredstev iz sistema trgovanja z emisijami in 1,6 milijarde EUR nepovratnih sredstev iz rezerve za brexit.

(84) () Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Mehanizem za okrevanje in odpornost: stanje po dveh letih – Edinstven instrument v središču zelene in digitalne preobrazbe EU, Priloga I, COM(2023) 99 final , z dne 21. februarja 2023.

(85) () Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Mehanizem za okrevanje in odpornost: stanje po dveh letih – Edinstven instrument v središču zelene in digitalne preobrazbe EU, Priloga II, COM(2023) 99 final , z dne 21. februarja 2023.

(86) () Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost: naslednji koraki, priloga II, COM(2023) 545 final z dne 19. septembra 2023.

(87) () Komisija je države članice pozvala, naj te podatke hitro dajo na voljo, in jih združuje v preglednici kazalnikov okrevanja in odpornosti , spletnem portalu, na katerem se spremlja napredek pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost kot celote ter vsakega posameznega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.

(88) () C(2024)3809

(89) () Uredba (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP).

(90) () Prvo plačilo Litvi: dva mejnika; drugo plačilo Romuniji: dva mejnika; tretje plačilo Portugalski: en cilj in dva mejnika.

(91) () Smernice Komisije za države članice z dne 22. januarja 2021 (SWD(2021) 12 final) o tem, kako bi Komisija ocenila ukrepe za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

(92) () Bolgarijo, Češko, Estonijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Hrvaško, Italijo, Ciper, Litvo, Luksemburg, Romunijo, Slovenijo in Slovaško.

(93) () Revizije v zvezi s prvimi zahtevki za plačilo, ki so jih predložile Češka, Danska, Nemčija, Luksemburg in Avstrija, drugimi zahtevki za plačilo, ki so jih predložile Grčija, Hrvaška, Italija (), Romunija in Slovaška, tretjimi zahtevki za plačilo, ki so jih predložile Španija, Hrvaška, Portugalska in Italija, ter četrtimi zahtevki za plačilo, ki sta jih predložili Italija in Portugalska.

(94) () Minimalno odstopanje od zneskov, določenih v zadevnem mejniku/cilju, je opredeljeno kot odstopanje za približno 5 % ali manj.

(95) () V Belgiji, Nemčiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, Luksemburgu, na Madžarskem, Nizozemskem, v Avstriji, na Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem in Švedskem.

(96) () Za Belgijo, Dansko, Irsko, Ciper, Avstrijo, Portugalsko in Finsko.

(97) () Komisija lahko v skladu s členom 22(5) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost sorazmerno zmanjša znesek nepovratne podpore v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter po potrebi izterja vse zneske, ki se dolgujejo proračunu EU, v primeru goljufije, korupcije in nasprotij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije in jih država članica ni odpravila, ali v primeru hude kršitve obveznosti iz takega sporazuma.

(98) () Za Dansko, Slovenijo in Slovaško so bile izvedene tri namenske revizije skladnosti. Poleg tega so bili deli revizij skladnosti vključeni v druge revizije Španije, Francije, Luksemburga, Avstrije, Romunije in Slovaške.

(99) () Revizijsko mnenje je uradna ocena pristojnih služb Komisije za revizijo o sistemih notranjih kontrol Komisije za mehanizem za okrevanje in odpornost, ki je podprta s podrobnimi ocenami za posamezno državo članico, v katerih je povzetek informacij, zbranih iz lastnih revizij Komisije, revizij drugih organov, nacionalnih revizijskih organov, Evropskega računskega sodišča in rezultatov poizvedb Evropskega urada za boj proti goljufijam.

(100) () Operativne enote Komisije revizijska mnenja skupaj z drugimi viri informacij, ki so jim na voljo (kot so letni sestanki in letna poročila o izvajanju), uporabijo kot podlago za mnenje vodstva, ki ga morajo predložiti odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, pristojnemu za mehanizem za okrevanje in odpornost.

(101) () Država članica v skladu s členom 22(2), točka (a), uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost učinkovito izvaja sorazmerne ukrepe za boj proti goljufijam in korupciji ter vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje nasprotja interesov.

(102) () Komisija lahko v skladu s členom 22(5) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost sorazmerno zmanjša znesek nepovratne podpore v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter po potrebi izterja vse zneske, ki se dolgujejo proračunu EU, v primeru goljufije, korupcije in nasprotij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije in jih država članica ni odpravila, ali v primeru hude kršitve obveznosti iz takega sporazuma.

(103) () Pri naknadni reviziji, ki jo je izvedla Komisija, je bilo izpostavljeno morebitno vprašanje glede zakonitosti in pravilnosti v zvezi z enim ciljem, razčiščevalni postopek pa še vedno poteka;

(104) () Člen 22(2), točka (a), uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

(105) () Člen 22(5) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

(106) () Generalni direktor za gospodarske in finančne zadeve je bil imenovan za odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil za mehanizem za okrevanje in odpornost.

	Podpora okrevanju, obnovi in modernizaciji Ukrajine
	Podpora finančnim potrebam Ukrajine, da bo vlada lahko zagotavljala neprekinjene javne storitve
	Mobilizacija naložb v zasebni sektor Ukrajine za hitro gospodarsko okrevanje in obnovo
	Podpora Ukrajini pri izvajanju potrebnih reform na njeni poti k pristopu k EU
	Podpora širši ukrajinski družbi pri odpravljanju socialnih posledic vojne

Kmetijstvo	Kohezija
Države članice so izvedle več kot 900 000 pregledov, Komisija pa je pregledala letna poročila in mnenja za vseh 75 plačilnih agencij ter opravila 61 revizij.	Države članice so revidirale več kot 8 300 operacij, Komisija pa je pregledala letna poročila in mnenja za 441 programov ter opravila 86 revizij.

Choose the experimental features you want to try