(1)

Po treh letih izvajanja bi bilo treba dodatno spremeniti finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun), da se odpravijo ozka grla pri izvrševanju s povečanjem prožnosti, poenostavi zagotavljanje rezultatov za deležnike in službe, poveča poudarek na rezultatih ter izboljšajo dostopnost, preglednost in odgovornost. Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5) bi bilo zato treba razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(2)

Da se zmanjša kompleksnost finančnih pravil, ki se uporabljajo za proračun, in se relevantna pravila združijo v eni sami uredbi, bi Komisija morala razveljaviti Delegirano uredbo (EU) št. 1268/2012 (6). Zaradi jasnosti bi bilo treba glavna pravila iz Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 vključiti v to uredbo, druga pravila pa bi bilo treba vključiti v navodila za službe.

(3)

Ohraniti bi bilo treba temeljna proračunska načela. Obstoječa odstopanja od teh načel za posamezna področja, kot so raziskave, zunanje delovanje in strukturni skladi, bi bilo treba pregledati in čim bolj poenostaviti, pri čemer bi bilo treba upoštevati, ali so še relevantna, kakšna je njihova dodana vrednost za proračun in kakšno breme nalagajo deležnikom.

(4)

Pravila o prenosu odobritev bi morala biti predstavljena na bolj jasen način in treba bi bilo razlikovati med samodejnimi in nesamodejnimi prenosi. Zadevne institucije Unije bi morale Evropskemu parlamentu in Svetu zagotavljati informacije tako o samodejnih kot o nesamodejnih prenosih.

(5)

Prenos in poraba zunanjih namenskih prejemkov za naslednike posameznega programa ali dejavnosti bi morala biti dovoljena z namenom učinkovite uporabe teh sredstev. Obstajati bi morala možnost, da se notranji namenski prejemki lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto, razen če ta uredba določa drugače.

(6)

V zvezi z notranjimi namenskimi prejemki bi moralo biti dovoljeno financiranje novih projektov gradnje s prejemki iz oddaje in prodaje zgradb. V ta namen bi bilo treba takšne prejemke šteti za notranje namenske prejemke, ki se lahko prenesejo, dokler niso v celoti porabljeni.

(7)

Institucije Unije bi morale imeti možnost sprejeti kakršno koli donacijo v korist Unije.

(8)

Uvesti bi bilo treba določbo, na podlagi katere bi lahko pravna oseba s sredstvi v naravi sponzorirala dogodek ali dejavnost za namene promocije ali družbene odgovornosti gospodarskih družb.

(9)

Pojasniti bi bilo treba pojem smotrnosti v povezavi s proračunom. Smotrnost bi bilo treba povezati neposredno z uporabo načela dobrega finančnega poslovodenja. Opredeliti bi bilo treba tudi načelo dobrega finančnega poslovodenja ter vzpostaviti povezavo med zastavljenimi cilji in smotrnostjo, kazalniki in rezultati ter gospodarnostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo porabe odobritev. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba opredeliti terminologijo v zvezi s smotrnostjo, zlasti učinek in rezultate, pri tem pa se izogibati navzkrižjem z obstoječimi okviri smotrnosti različnih programov.

(10)

V skladu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (7), bi morala biti zakonodaja Unije visoke kakovosti in bi se morala osredotočiti na področja, na katerih ima največjo dodano vrednost za državljane, ter kar najbolj učinkovita in uspešna pri doseganju skupnih ciljev politik Unije. Uvedba ocenjevanja za obstoječe in nove programe porabe proračunskih sredstev ter dejavnosti s precejšnjo porabo proračunskih sredstev lahko prispeva k doseganju teh ciljev.

(11)

V skladu z načelom preglednosti, določenim v členu 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), institucije Unije delujejo čim bolj odprto. V zvezi z izvrševanjem proračuna uporaba tega načela predvideva, da bi morali biti državljani seznanjeni s tem, kje in v katere namene Unija porablja sredstva. Takšne informacije spodbujajo demokratično razpravo, prispevajo k udeležbi državljanov v procesu sprejemanja odločitev Unije, krepijo institucionalni nadzor in pregled nad odhodki Unije ter prispevajo k spodbujanju njene verodostojnosti. Komuniciranje bi moralo biti bolj ciljno usmerjeno in bi moralo biti usmerjeno v večanje prepoznavnosti prispevka Unije med državljani. Taki cilji bi se morali dosegati z objavo, če je le mogoče s pomočjo sodobnih komunikacijskih orodij, ustreznih informacij o vseh prejemnikih sredstev, ki se financirajo iz proračuna, ob upoštevanju legitimnih interesov teh prejemnikov do zaupnosti in varnosti, v primeru fizičnih oseb pa pravice do zasebnosti in varstva njihovih osebnih podatkov. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale institucije Unije pri objavi informacij zato uporabiti selektivni pristop. Odločitve o objavi bi morale temeljiti na ustreznih merilih, da bi bile podane informacije smiselne.

(12)

Brez poseganja v pravila o varstvu osebnih podatkov bi si bilo treba prizadevati za kar največjo možno preglednost, kar zadeva informacije o prejemnikih. Informacije o prejemnikih sredstev Unije, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, bi bilo treba objaviti na posebnem spletnem mestu institucij Unije, kot je sistem finančne preglednosti, in bi morale vključevati vsaj ime in lokacijo prejemnika, znesek prevzetih pravnih obveznosti in namen ukrepa. Pri teh informacijah bi bilo treba upoštevati relevantna merila, kot so pogostnost, vrsta in pomen ukrepa.

(13)

Komisija bi morala imeti možnost posrednega izvrševanja proračuna prek organizacij države članice. Zaradi pravne varnosti je organizacijo države članice ustrezno opredeliti kot subjekt s sedežem v državi članici, ki je subjekt javnega prava oziroma subjekt zasebnega prava, ki ga ta država članica pooblasti za opravljanje javne storitve in mu zagotovi ustrezna finančna jamstva. Finančno podporo, ki jo država članica zagotavlja takšnim subjektom zasebnega prava v skladu z obstoječimi zahtevami prava Unije v obliki, o kateri odloči ta država članica in ki ne zahteva nujno bančnega jamstva, bi bilo treba šteti za ustrezna finančna jamstva.

(14)

Pri nagradah, dodeljevanju nepovratnih sredstev in pogodbah, oddanih na podlagi javnega, odprtega konkurenčnega postopka, ter zlasti pri natečajih, pozivih za zbiranje predlogov in pozivih k oddaji ponudb, bi bilo treba zaradi spoštovanja načel iz PDEU, zlasti načel preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije, objaviti ime in lokacijo prejemnikov sredstev Unije. Takšna objava bi morala okrepiti nadzor, ki ga imajo neuspešni vložniki nad postopki dodeljevanja.

(15)

Osebni podatki fizičnih oseb ne bi smeli biti javno dostopni dlje od obdobja, v katerem prejemnik uporablja prejeta sredstva, in bi jih bilo zato treba po dveh letih odstraniti. Isto bi moralo veljati tudi za osebne podatke za pravne osebe, pri katerih je v uradnem nazivu navedenih ena ali več fizičnih oseb.

(16)

V večini primerov, ki jih zajema ta uredba, se objava nanaša na pravne osebe. Kadar gre za fizične osebe, bi morala objava osebnih podatkov spoštovati načela sorazmernosti med velikostjo dodeljenega zneska in potrebo po nadzoru najustreznejše porabe sredstev. V takšnih primerih je objava regije na ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: raven NUTS) skladna s ciljem objave informacij o prejemnikih in zagotavlja enako obravnavanje med državami članicami različnih velikosti ter spoštuje pravico prejemnikov do zasebnega življenja in zlasti varstva njihovih osebnih podatkov.

(17)

Zaradi pravne varnosti in v skladu z načelom sorazmernosti bi bilo treba določiti, v katerih okoliščinah se te informacije ne bi smele objaviti. Na primer ne bi se smele objaviti informacije glede štipendij ali drugih oblik neposredne pomoči, plačane fizičnim osebam, ki jo najbolj potrebujejo, določenih naročil zelo nizke vrednosti ali finančne podpore iz finančnih instrumentov, ki je nižja od določene mejne vrednosti, ali v primerih, v katerih razkritje ogroža pravice in svoboščine vpletenih posameznikov, kot jih varuje Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ali škodi poslovnim interesom prejemnikov. Vendar za nepovratna sredstva ne bi smelo biti nobenega posebnega izvzetja od obveznosti objave informacij na podlagi posebnega praga, da se ohrani trenutna praksa in se omogoči preglednost.

(18)

Kadar so osebni podatki prejemnikov objavljeni za namene preglednosti v zvezi s porabo sredstev Unije in nadzorom nad postopki dodeljevanj, bi morali biti ti prejemniki obveščeni o takšni objavi ter o svojih pravicah in postopkih, ki se uporabljajo za uveljavljanje teh pravic v skladu z uredbama (ES) št. 45/2001 (8) in (EU) 2016/679 (9) Evropskega parlamenta in Sveta.

(19)

Da bi bilo mogoče zagotoviti spoštovanje načela enakega obravnavanja med vsemi prejemniki, bi bilo treba objavo informacij, povezanih s fizičnimi osebami, objaviti tudi v skladu z obveznostjo držav članic, da zagotovijo visoko stopnjo preglednosti naročil, ki presegajo mejne vrednosti, določene v Direktivi 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(20)

V primeru posrednega in deljenega upravljanja bi morale informacije o prejemnikih in končnih prejemnikih na razpolago dati osebe, subjekti ali imenovani organi, ki izvršujejo sredstva Unije. V primeru deljenega upravljanja, bi morale biti informacije objavljene v skladu s pravili za posamezni sektor. Komisija bi morala dati na razpolago informacije o enotnem spletnem mestu, vključno z navedbo svojega naslova, na katerem je mogoče najti informacije o prejemnikih in končnih prejemnikih.

(21)

Za povečanje berljivosti in preglednosti podatkov o finančnih instrumentih, ki se izvršujejo v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, je ustrezno združiti vse obveznosti poročanja v en sam delovni dokument, ki se priloži predlogu proračuna.

(22)

Komisija bi morala zaradi spodbujanja dobrih praks pri izvajanju Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS), Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) ter Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) imeti možnost, da organom, odgovornim za upravljanje in kontrolo, v informativne namene da na voljo nezavezujoč metodološki priročnik, v katerem določi lastno strategijo kontrole in s tem povezani pristop, vključno s kontrolnimi seznami ter primeri dobrih praks. Ta priročnik bi se moral po potrebi posodabljati.

(23)

Institucijam Unije je primerno omogočiti, da med seboj sklepajo sporazume o ravni storitve, da se olajša izvrševanje njihovih odobritev, ter uvesti možnost sklepanja takšnih sporazumov med oddelki institucij Unije, organi Unije, evropskimi uradi, organi ali osebami, pooblaščenimi za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ter Uradom generalnega sekretarja sveta guvernerjev evropskih šol, in sicer za opravljanje storitev, dobavo blaga ali izvedbo gradenj ali pogodb o nepremičninah.

(24)

Primerno je določiti postopek za ustanovitev novih evropskih uradov ter razlikovati med obveznimi in neobveznimi nalogami takih uradov. Uvesti bi bilo treba možnost, da institucije Unije, organi Unije in drugi evropski uradi pooblastila odredbodajalca prenesejo na direktorja evropskega urada. Evropskim uradom bi bilo prav tako treba omogočiti, da sklepajo sporazume o ravni storitve za opravljanje storitev, dobavo blaga ali izvedbo gradenj ali izvajanje pogodb o nepremičninah. Ustrezno je določiti posebna pravila za pripravo proračunskih evidenc, določbe, ki pooblaščajo računovodjo Komisije, da nekatere svoje naloge prenese na uslužbence v teh uradih, in operativne postopke za bančne račune, katere bi lahko odprla Komisija v imenu evropskih uradov.

(25)

Da se izboljša stroškovna učinkovitost izvajalskih agencij in upoštevajo praktične izkušnje, pridobljene v drugih organih Unije, bi bilo treba omogočiti, da se lahko računovodji Komisije poverijo vse naloge računovodje zadevne izvajalske agencije ali njihov del.

(26)

Zaradi pravne varnosti je treba pojasniti, da direktorji izvedbenih agencij pri upravljanju odobritev za poslovanje za programe, prenesene na njihovo agencijo, delujejo kot odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil. Da se doseže polni učinek povečane učinkovitosti celovite centralizacije nekaterih podpornih storitev, bi bilo treba izrecno določiti možnost, da izvajalske agencije izvršujejo upravne odhodke.

(27)

Treba je določiti pravila glede pooblastil in odgovornosti finančnih udeležencev, zlasti odredbodajalcev in računovodij.

(28)

Evropski parlament, Svet, Računsko sodišče in računovodja Komisije bi bilo v treba v dveh tednih od dneva imenovanja ali razrešitve obvestiti o imenovanju ali razrešitvi odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil, notranjega revizorja in računovodje.

(29)

Odredbodajalci bi morali biti v celoti odgovorni za izvrševanje vseh prihodkov in odhodkov v okviru svojih pristojnosti, tudi v smislu sistemov notranje kontrole, in bi morali odgovarjati za svoja dejanja, po potrebi tudi v disciplinskih postopkih.

(30)

Treba bi bilo določiti tudi naloge, odgovornosti in načela postopkov, ki jih morajo upoštevati odredbodajalci. Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil bi morali zagotoviti, da odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil in njihovi uslužbenci prejemajo informacije in usposabljanje v zvezi s standardi za kontrole ter metodami in tehnikami za ta namen, ter zagotoviti, da se sprejmejo ukrepi za zagotovitev delovanja kontrolnih sistemov. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil bi moral svoji instituciji Unije v obliki letnega poročila poročati o izvajanju nalog. To poročilo bi moralo vključevati zahtevane finančne in poslovodne informacije, ki potrjujejo izjavo tega odredbodajalca o zanesljivosti opravljanja njegovih nalog, vključno z informacijami o splošni kakovosti izvedenih operacij. Dokazila o izvedenih operacijah bi bilo treba hraniti vsaj pet let. O vseh različnih oblikah postopkov za oddajo javnih naročil s pogajanji bi moral odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil pripraviti posebno poročilo za zadevno institucijo Unije, ta institucija Unije pa bi morala pripraviti poročilo za Evropski parlament in Svet, ker ti postopki pomenijo odstopanje od običajnih postopkov dodeljevanja.

(31)

Upoštevati bi bilo treba dvojno vlogo vodij delegacij Unije, in v njihovi odsotnosti njihovih namestnikov, kot odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil za Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in – v zvezi z odobritvami za poslovanje – za Komisijo.

(32)

Prenos pooblastila za izvrševanje proračuna na namestnike vodij delegacij, ki ga v zvezi z odobritvami za poslovanje iz svojega oddelka proračuna izvede Komisija, bi moral biti omejen na primere, v katerih morajo namestniki vodij delegacij Unije nujno izvajati te naloge, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje v odsotnosti vodij delegacij Unije. Namestnikom vodij delegacij Unije ne bi smelo biti dovoljeno, da ta pooblastila izvajajo sistematično ali zaradi notranje delitve dela.

(33)

Računovodja bi moral biti odgovoren za pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prejemkov in izterjavo terjatev. Računovodja bi moral upravljati zakladnico, bančne račune in spise tretjih oseb, voditi zaključni račun in biti odgovoren za pripravo računovodskih izkazov institucije Unije. Računovodja Komisije bi moral biti edina oseba, ki ima pravico določati računovodska pravila in harmoniziran kontni okvir, medtem ko bi morali računovodje vseh drugih institucij Unije določati računovodske postopke, ki se uporabljajo v njihovih institucijah.

(34)

Prav tako bi bilo treba določiti ureditve za imenovanje in razrešitev računovodje.

(35)

Računovodja bi moral vzpostaviti postopke za zagotovitev, da računi, odprti za potrebe upravljanja zakladnice, in računi izločenih sredstev ne izkazujejo negativnega stanja.

(36)

Določiti bi bilo treba tudi pogoje za uporabo računov izločenih sredstev, to je sistema poslovodenja, ki pomeni izjemo od običajnih proračunskih postopkov in zadeva le omejene zneske, ter naloge in odgovornosti skrbnikov računov izločenih sredstev, pa tudi odredbodajalca in računovodje v zvezi s kontrolo računov izločenih sredstev. Računsko sodišče bi bilo treba seznaniti z vsakim imenovanjem skrbnikov računov izločenih sredstev. Zaradi večje učinkovitosti bi se morali v delegacijah Unije vzpostaviti računi izločenih sredstev, in sicer za odobritve iz oddelkov proračuna za Komisijo in ESZD skupaj. Prav tako je ustrezno, da se pod posebnimi pogoji dovoli uporaba računov izločenih sredstev v delegacijah Unije, in sicer za plačila omejenih zneskov v proračunskih postopkih. Kar zadeva imenovanje skrbnikov računov izločenih sredstev, bi moralo biti možno, da se izberejo tudi izmed osebja Komisije na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči, če ni na voljo uslužbencev Komisije za katere veljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (11) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

(37)

Da se upoštevajo situacija na področju ukrepov v okviru pomoči za krizno upravljanje in humanitarne pomoči, kadar ni na voljo uslužbencev Komisije, za katere veljajo kadrovski predpisi, in tehnične težave pri zagotavljanju, da vse pravne obveznosti podpiše odgovorni odredbodajalec, bi bilo treba uslužbencem Komisije na tem področju dovoliti, da sklepajo pravne obveznosti zelo nizke vrednosti do 2 500 EUR, ki so povezane s plačili, izvršenimi z računov izločenih sredstev, ter da lahko pravne obveznosti po navodilu odgovornega odredbodajalca Komisije sklepajo vodje delegacij Unije ali njihovi namestniki.

(38)

Ko so naloge in odgovornosti finančnih udeležencev opredeljene, ti odgovarjajo le pod pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih. V institucijah Unije so bile na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ustanovljene posebne komisije za finančne nepravilnosti. Vendar je zaradi omejenega števila zadev, ki se jim predložijo v obravnavo, in zaradi učinkovitosti ustrezno, da se njihove naloge prenesejo na medinstitucionalno komisijo, ustanovljeno na podlagi te uredbe (v nadaljnjem besedilu: posebna komisija). Posebno komisijo bi bilo treba ustanoviti za ocenjevanje zahtevkov in izdajo priporočil glede potrebe po sprejetju odločitev o izključitvah in naložitvi denarnih kaznih, katere ji predložijo Komisija ali druge institucije in organi Unije, brez poseganja v njihovo upravno samostojnost v zvezi z njihovimi uslužbenci. Namen tega prenosa nalog je tudi preprečevanje podvajanja in zmanjšanje tveganj nasprotujočih si priporočil ali stališč v primerih, ko sta v postopek vključena tako gospodarski subjekt kot uslužbenec institucije ali organa Unije. Potrebno je ohraniti postopek, s katerim je odredbodajalcu omogočeno, da zahteva potrditev navodila, za katero ta odredbodajalec meni, da je nepravilno ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja, in je tako oproščen vsake odgovornosti. Kadar ima posebna komisija to vlogo, bi bilo treba spremeniti njeno sestavo. Posebna komisija ne bi smela imeti preiskovalnih pooblastil.

(39)

Kar zadeva prihodke, bi bilo treba obravnavati negativne popravke lastnih sredstev, ki jih ureja Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (12). Razen posebnega primera lastnih sredstev je treba ohraniti naloge in kontrole, za katere so odgovorni odredbodajalci v različnih fazah postopka: ocena in ugotovitev terjatev, nalog za izterjavo, pošiljanje zaznamka o nastanku terjatve, s katerim se dolžnik obvesti o ugotovitvi terjatve, in po potrebi sklep o odpovedi izterjavi upravičenega zneska ob upoštevanju meril, ki zagotavljajo skladnost z načelom dobrega finančnega poslovodenja, da se prihodki učinkovito pobirajo.

(40)

Odredbodajalec bi moral imeti možnost, da se v celoti ali delno odpove izterjavi ugotovljene terjatve, če je dolžnik v katerem koli postopku v primeru insolventnosti, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta (13), zlasti v primerih postopkov prisilne poravnave, dogovorov ali drugih podobnih postopkov.

(41)

Uporabljati bi bilo treba posebne določbe o postopkih za prilagoditev ali znižanje na nič ocene zneska terjatev.

(42)

Treba je pojasniti časovni razpored vključitve v proračun zneskov iz glob, drugih kazni in sankcij ter ustreznih obresti ali drugih prihodkov od njih.

(43)

Zaradi nedavnih dogodkov na finančnih trgih in obrestne mere, ki jo Evropska centralna banka (ECB) uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, je treba pregledati določbe glede obrestne mere za globe ali druge kazni ter določiti pravila za primere negativnih obrestnih mer.

(44)

Da se izrazi posebna narava zneskov terjatev v obliki glob ali drugih kazni, ki jih institucije Unije naložijo na podlagi PDEU ali Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba Euratom), je treba določiti posebne določbe o obrestnih merah, ki se uporabljajo za dolgovane, a še neplačane zneske, za primer, da bi takšne zneske Sodišče Evropske unije povišalo.

(45)

Pravila o izterjavi bi bilo treba pojasniti in okrepiti. Zlasti bi bilo treba določiti, da računovodja izterja dolgovane zneske tudi s pobotom terjatve z zneski, ki jih dolžniku dolguje izvajalska agencija pri izvrševanju proračuna.

(46)

Da se zagotovita pravna varnost in preglednost, bi bilo treba določiti pravila glede rokov, v katerih je treba poslati zaznamek o nastanku terjatve.

(47)

Zaradi zavarovanja upravljanja sredstev in hkrati prizadevanj za pozitiven donos je treba zneske v zvezi z globami, drugimi kaznimi ali sankcijami, naloženimi na podlagi PDEU ali Pogodbe Euratom, kot so izpodbijane globe na področju konkurence, začasno plačati in naložiti v finančna sredstva ter določiti razporeditev njihovega donosa. Ker Komisija ni edina institucija Unije, ki ima pravico naložiti globe, druge kazni ali sankcije, je treba določiti določbe v zvezi s takšnimi globami, drugimi kaznimi ali sankcijami, ki jih naložijo druge institucije Unije, ter določiti pravila za njihovo izterjavo, ki bi morala biti enakovredna pravilom, ki se uporabljajo za Komisijo.

(48)

Za zagotovitev, da ima Komisija vse potrebne informacije za sprejetje sklepov o financiranju, je treba določiti minimalne zahteve za vsebino sklepov o financiranju v zvezi z nepovratnimi sredstvi, javnim naročanjem, skrbniškimi skladi Unije za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: skrbniški skladi Unije), nagradami, finančnimi instrumenti, mehanizmi mešanega financiranja ali platformami in proračunskimi jamstvi. Hkrati je treba za zagotovitev dolgoročne perspektive potencialnim prejemnikom dovoliti, da se sklepi o financiranju sprejemajo za več kot eno proračunsko leto ob poudarku, da je njihovo izvajanje pogojeno z razpoložljivostjo proračunskih odobritev v zadevnem proračunskem letu. Poleg tega je treba zmanjšati število obveznih elementov sklepov o financiranju. V skladu z namenom poenostavitve bi morali biti sklepi o financiranju hkrati tudi letni ali večletni program dela. Ker so prispevki organom Unije iz členov 70 in 71 že uveljavljeni v proračunu, se ne bi smelo zahtevati, da se v ta namen sprejme poseben sklep o financiranju.

(49)

Kar zadeva odhodke, bi bilo treba pojasniti razmerje med sklepi o financiranju, skupnimi proračunskimi obveznostmi in posameznimi proračunskimi obveznostmi ter pojma prevzemanja proračunskih in pravnih obveznosti, da se vzpostavi jasen okvir za različne faze izvrševanja proračuna.

(50)

Da se upošteva zlasti število pravnih obveznosti, ki jih sklenejo delegacije Unije in predstavništva Unije, ter tečajna nihanja, s katerimi se spoprijemajo, bi bilo treba omogočiti, da se začasne proračunske obveznosti prevzemajo tudi v primerih, ko končni prejemnik in znesek nista znana.

(51)

Kar zadeva tipologijo plačil, ki jih lahko opravijo odredbodajalci, bi bilo treba v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja pojasniti različne vrste plačil. Pravila za obračun plačil predhodnega financiranja bi bilo treba še razjasniti, zlasti za situacije, ko vmesni obračun ni mogoč. V ta namen bi bilo treba v sklenjene pravne obveznosti vključiti ustrezne določbe.

(52)

V tej uredbi bi moralo biti določeno, da je treba plačila izvršiti do določenih rokov in da bodo v primeru neupoštevanja takšnih rokov upniki upravičeni do zamudnih obresti v breme proračuna, razen v primeru držav članic, Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada (EIS).

(53)

Ustrezno je, da se določbe o potrditvi in odobritvi odhodkov vključijo v en člen ter se uvede opredelitev sprostitve obveznosti. Ker se transakcije izvršujejo v računalniških sistemih, bi moral pojem „elektronsko zaščiten podpis“ s čimer se izrazi odločitev o potrditvi, nadomestiti prejšnji pojem „podpis zaznamka ‚odobreno za plačilo‘ “, razen v omejenem številu primerov. Prav tako je treba razjasniti, da se potrjevanje odhodkov uporablja za vse upravičene stroške, vključno, kar je primer pri obračunu plačil predhodnega financiranj, stroške, ki niso povezani z zahtevkom za plačilo.

(54)

Za zmanjšanje kompleksnosti, poenostavitve obstoječih pravil in izboljšanja berljivosti te uredbe bi bilo treba določiti pravila, ki so skupna več instrumentom za izvrševanje proračuna. Zato bi bilo treba nekatere določbe znova zbrati skupaj, besedilo drugih določb in njihovo področje uporabe pa bi bilo treba uskladiti in odstraniti nepotrebne ponovitve ter navzkrižno sklicevanje.

(55)

Vsaka institucija Unije bi morala vzpostaviti odbor za spremljanje poteka notranjih revizij, katerega naloga je zagotavljanje neodvisnosti notranjega revizorja, spremljanje kakovosti notranjega revizijskega dela ter zagotavljanje, da njene službe ustrezno upoštevajo in spremljajo priporočila notranjih in zunanjih revizij. O sestavi tega odbora za spremljanje poteka notranjih revizij odloči vsaka institucija Unije, pri čemer upošteva svojo organizacijsko samostojnost in pomen neodvisnega strokovnega svetovanja.

(56)

Večji poudarek bi bilo treba dati smotrnosti in rezultatom projektov, ki se financirajo iz proračuna. Zato je ustrezno opredeliti dodatno obliko financiranja, ki ni povezana s stroški relevantnih operacij in dopolnjuje obstoječe oblike prispevkov Unije, ki so že dobro uveljavljene (povračilo upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali, stroški na enoto, pavšalni zneski in financiranje po pavšalni stopnji). Dodatna oblika financiranja bi morala temeljiti na vnaprejšnjem izpolnjevanju nekaterih pogojev ali na doseganju rezultatov, ki se merijo glede na predhodno določene mejnike ali s pomočjo kazalnikov smotrnosti.

(57)

Kadar Komisija izvaja ocene poslovne in finančne sposobnosti prejemnikov sredstev Unije ali njihovih sistemov in postopkov, bi morala imeti možnost, da se opre na ocene, ki jih je že izvedla sama ali pa so jih izvedli drugi subjekti ali donatorji, kot so nacionalne agencije in mednarodne organizacije, da bi se preprečilo podvajanje ocenjevanja istih prejemnikov. Možnost navzkrižnega opiranja na ocene, ki so jih izvedli drugi subjekti, bi bilo treba uporabiti, kadar so bile takšne ocene pripravljene ob upoštevanju pogojev, ki ustrezajo pogojem iz te uredbe za način izvrševanja, ki se uporablja. Zato bi morala Komisija za spodbujanje opiranja na ocene med donatorji spodbujati priznavanje mednarodno sprejetih standardov ali mednarodnih dobrih praks.

(58)

Pomembno se je tudi izogniti večkratnim revizijam prejemnikov sredstev Unije s strani različnih subjektov glede porabe teh sredstev. Zato bi moralo biti možno opreti se na revizije, ki so jih že izvedli neodvisni revizorji, pod pogojem, da obstajajo zadostni dokazi o njihovi usposobljenosti in neodvisnosti ter pod pogojem, da revizijsko delo temelji na mednarodno sprejetih revizijskih standardih, ki zagotavljajo razumno zagotovilo in so bile izvedene na podlagi računovodskih izkazov in poročil, v katerih je opredeljena poraba prispevka Unije. Takšne revizije bi morale biti nato osnova za splošno zagotovilo glede porabe sredstev Unije. V ta namen je pomembno zagotoviti, da se na zahtevo Evropskemu parlamentu, Komisiji, Računskemu sodišču in revizijskim organom držav članic da na voljo poročilo neodvisnih revizorjev in s tem povezana revizijska dokumentacija.

(59)

Za namen opiranja na ocene in revizije ter za zmanjšanje upravnega bremena za osebe in subjekte, ki prejemajo sredstva Unije, je pomembno zagotoviti, da se vse informacije, ki so že na voljo v institucijah Unije, organih upravljanja ali drugih organih in subjektih, ki izvršujejo sredstva Unije, znova uporabijo, da bi se izognili večkratnim zahtevkom, naslovljenim na prejemnike ali upravičence.

(60)

Da bi se vzpostavil mehanizem za dolgoročno sodelovanje s prejemniki, bi bilo treba opredeliti možnost podpisa sporazumov o okvirnem finančnem partnerstvu. Okvirna finančna partnerstva bi bilo treba izvajati prek nepovratnih sredstev ali prek sporazumov o prispevku z osebami in subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije. V ta namen bi bilo treba določiti minimalno vsebino takšnih sporazumov o prispevku. Okvirna finančna partnerstva ne bi smela neupravičeno omejevati dostopa do financiranja Unije.

(61)

Pogoje in postopke za prekinitev, preklic ali zmanjšanje prispevka Unije bi bilo treba med različnimi instrumenti izvrševanja proračuna, kot so na primer nepovratna sredstva, javno naročanje, posredno upravljanje, nagrade, itd., uskladiti. Opredeliti bi bilo treba podlago za takšno prekinitev, preklic ali zmanjšanje.

(62)

Ta uredba bi morala določiti standardna obdobja, v katerih bi morali prejemniki hraniti dokumente v zvezi s prispevki Unije, da bi se izognili odstopajočim ali nesorazmernim pogodbenim zahtevam, pri čemer bi se Komisiji, Računskemu sodišču ter Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) še vedno zagotovilo dovolj časa, da pridobijo dostop do takšnih podatkov in dokumentov ter opravijo naknadne preglede in revizije. Poleg tega bi bilo treba vsem osebam ali subjektom, ki prejemajo sredstva Unije, naložiti obveznost, da sodelujejo pri zaščiti finančnih interesov Unije.

(63)

Da se udeležencem in prejemnikom zagotovijo ustrezne informacije in se jim da priložnost za uveljavljanje njihove pravice do obrambe, bi jim moralo biti dovoljeno, da predložijo svoje pripombe pred sprejetjem katerega koli ukrepa, ki škoduje njihovim pravicam, ter bi morali biti obveščeni o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo za izpodbijanje takšnega ukrepa.

(64)

Komisija bi morala zaradi zaščite finančnih interesov Unije vzpostaviti enoten sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev.

(65)

Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev bi bilo treba uporabljati za udeležence, prejemnike, subjekte, na katerih sposobnost se namerava opreti kandidat ali ponudnik, podizvajalce izvajalca, vse osebe ali subjekte, ki prejemajo sredstva Unije, kadar se proračun izvršuje v okviru posrednega upravljanja, vse osebe ali subjekte, ki prejemajo sredstva Unije v okviru finančnih instrumentov, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, udeležence ali prejemnike, katerim so subjekti, ki izvršujejo proračun v okviru deljenega izvrševanja, zagotovili informacije, in sponzorje.

(66)

Pojasniti bi bilo treba, da kadar se odločitev o evidentiranju osebe ali subjekta v podatkovni zbirki sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev sprejme na podlagi situacij za izključitev fizične ali pravne osebe, ki je član upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa navedene osebe ali subjekta ali ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi z navedeno osebo ali subjektom, ali fizične ali pravne osebe, ki prevzame neomejeno odgovornost za dolgove te osebe ali subjekta, ali fizične osebe, ki je nujna za dodelitev ali izvršitev pravne obveznosti, informacije, evidentirane v podatkovni zbirki, vključujejo informacije o teh osebah.

(67)

Odločitev o izključitvi osebe ali subjekta iz sodelovanja v postopkih dodeljevanja ali o naložitvi denarne kazni osebi ali subjektu ter odločitev o objavi s tem povezanih informacij bi moral zaradi svoje neodvisnosti v upravnih zadevah sprejeti odgovorni odredbodajalec. Če ni nobene pravnomočne sodbe ali pravnomočne upravne odločbe in če gre za resno kršitev pogodbenih obveznosti, bi moral odgovorni odredbodajalec svojo odločitev sprejeti na podlagi predhodne pravne kvalifikacije, ob upoštevanju priporočila posebne komisije. Posebna komisija bi morala oceniti tudi trajanje izključitve, kadar to trajanje ni bilo določeno že v pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi.

(68)

Vloga posebne komisije bi morala biti, da zagotavlja dosledno delovanje sistema za izključitev. Posebno komisijo bi morali sestavljati stalni predsednik, dva predstavnika Komisije in predstavnik odredbodajalca, ki vloži zahtevo.

(69)

Predhodna pravna kvalifikacija ne prejudicira končne ocene ravnanja zadevne osebe ali subjekta, ki jo v skladu z nacionalnim pravom opravijo pristojni organi držav članic. Po uradnem obvestilu o takšni končni oceni bi bilo torej treba pregledati priporočilo posebne komisije in odločitev odgovornega odredbodajalca.

(70)

Odgovorni odredbodajalec bi moral izključiti osebo ali subjekt, kadar je bila oseba ali subjekt s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo spoznana za krivo hude kršitve poklicnih pravil, namernega ali nenamernega neizpolnjevanja obveznosti, povezanih s plačevanjem prispevkov za socialno varnost ali davkov, ustanovitve subjekta v drugi jurisdikciji z namenom izogniti se davčnim, socialnim ali drugim pravnim obveznostim, goljufije v škodo proračuna, korupcije, sodelovanja v hudodelski združbi, pranja denarja in financiranja terorizma, terorističnih kaznivih dejanj ali dejanj povezanih s terorističnimi kaznivimi dejanji, glede dela otrok ali drugega kaznivega dejanja v zvezi s trgovino z ljudmi ali nepravilnosti. Osebo ali subjekt bi bilo treba izključiti tudi v primeru resne kršitve pravne obveznosti ali v primeru stečaja.

(71)

Odgovorni odredbodajalec bi moral pri odločitvi, ali naj izključi osebo ali subjekt oziroma osebi ali subjektu naloži denarno kazen in objavi s tem povezane informacije, zagotoviti spoštovanje načela sorazmernosti, zlasti z upoštevanjem resnosti položaja, njegovega vpliv na proračun, čas, ki je pretekel od zadevnega ravnanja, trajanje in ponovitev tega ravnanja, namen ali stopnjo malomarnosti ter sodelovanje osebe ali subjekta z zadevnim pristojnim organom v preiskavi in prispevek te osebe ali subjekta k preiskavi.

(72)

Prav tako bi moralo biti odgovornemu odredbodajalcu omogočeno, da izključi osebo ali subjekt, kadar je fizična ali pravna oseba, ki prevzame neomejeno odgovornost za dolgove te osebe ali subjekta, v stečaju ali podobnem insolventnem stanju oziroma fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje svojih obveznosti glede plačevanja prispevkov za socialno varnost ali davkov, kadar to vpliva na finančni položaj gospodarskega subjekta.

(73)

Glede osebe ali subjekta se ne bi smela sprejeti odločitev o izključitvi, če je sprejel popravne ukrepe in s tem dokazal svojo zanesljivost. Ta možnost se ne bi smela uporabljati za najhujša kazniva dejanja.

(74)

Zaradi načela sorazmernosti bi bilo treba razlikovati med primeri, v katerih se denarna kazen lahko naloži kot alternativa izključitvi na eni strani in primeri, v katerih se zaradi resnosti ravnanja prejemnika v zvezi s poskusom neupravičene pridobitve sredstev Unije denarna kazen upravičeno naloži kot dopolnilo izključitvi z namenom zagotovitve odvračilnega učinka na drugi strani. Določiti bi bilo treba tudi najvišji znesek denarne kazni, ki jo lahko naloži javni naročnik.

(75)

Denarno kazen bi bilo treba naložiti samo prejemniku, ne pa tudi udeležencu, saj se znesek naložene denarne kazni izračuna na podlagi vrednosti zadevne pravne obveznosti.

(76)

Možnost sprejetja odločitve o izključitvi ali naložitve denarnih kazni ni odvisna od možnosti uporabe pogodbenih kazni, kot so pavšalne odškodnine.

(77)

Trajanje izključitve bi moralo biti v časovno omejeno, kot se zgodi tudi za primere na podlagi Direktive 2014/24/EU, in bi moralo biti skladno z načelom sorazmernosti.

(78)

Določiti je treba datum začetka in trajanje zastaralnega roka za sprejetje odločitev o izključitvi ali naložitvi denarnih kazni.

(79)

Pomembno je omogočiti okrepitev odvračilnega učinka, doseženega z izključitvijo in denarno kaznijo. V tem smislu bi bilo treba odvračilni učinek okrepiti z možnostjo, da se ob doslednem spoštovanju zahtev glede varstva podatkov iz uredb (ES) št. 45/2001 in (EU) 2016/679 objavijo informacije, ki se nanašajo na izključitev in/ali denarno kazen. Takšna objava bi morala prispevati k zagotovitvi, da se enako ravnanje ne ponovi. Zaradi pravne varnosti in v skladu z načelom sorazmernosti bi bilo treba določiti, v katerih okoliščinah se te informacije ne bi smele objaviti. Odgovorni odredbodajalec bi moral pri svojem ocenjevanju upoštevati morebitna priporočila posebne komisije. Če gre za fizične osebe, bi se smeli osebni podatki objaviti le v izjemnih okoliščinah, ki jih upravičuje resnost dejanja ali njegov učinek na finančne interese Unije.

(80)

Informacije, ki se nanašajo na izključitev ali denarno kazen, bi moralo biti mogoče objaviti le v določenih primerih, kot na primer v primeru hude kršitve poklicnih pravil, goljufije, znatne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju glavnih obveznosti prevzete pravne obveznosti, financirane iz proračuna, ali nepravilnosti ali v primeru ustanovitve subjekta v drugi jurisdikciji z namenom izogniti se davčnim, socialnim in drugim pravnim obveznostim.

(81)

Merila za izključitev bi morala biti jasno ločena od meril, ki so razlog za morebitno zavrnitev sodelovanja v postopku dodeljevanja.

(82)

Informacije o zgodnjem odkrivanju tveganj in o odločitvah o izključitvi in naložitvi denarnih kazni osebam ali subjektom bi bilo treba centralizirati. V ta namen bi bilo treba zadevne informacije shranjevati v podatkovni zbirki, ki jo vzpostavi in vodi Komisija kot lastnica centraliziranega sistema. Pri vodenju tega sistema bi bilo treba v celoti upoštevati pravico do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov.

(83)

Za vzpostavitev in delovanje sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev bi morala biti odgovorna Komisija, vendar pa bi morali v sistemu sodelovati tudi druge institucije in organi Unije ter sploh vse osebe in subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v okviru neposrednega, deljenega in posrednega upravljanja, in sicer s pošiljanjem relevantnih informacij Komisiji. Odgovorni odredbodajalec in posebna komisija bi morala osebi ali subjektu zagotavljati pravico do obrambe. Enako pravico v okviru zgodnjega odkrivanja bi morala imeti oseba ali subjekt, kadar bi lahko akt, ki bi ga nameraval sprejeti odredbodajalec, negativno vplival na pravice zadevne osebe ali subjekta. V primeru goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije, za katero še ni bila izrečena pravnomočna sodba, bi morala biti odgovornemu odredbodajalcu dana možnost, da odloži uradno obvestitev osebe ali subjekta, posebni komisiji pa, da odloži pravico osebe ali subjekta do predložitve pripomb. Takšna odložitev bi morala biti upravičena le, kadar za to obstajajo nujni upravičeni razlogi zaradi ohranjanja zaupnosti preiskave ali nacionalnega sodnega postopka.

(84)

Sodišče Evropske unije bi moralo imeti v zvezi z odločitvami o izključitvi in s kaznimi, naloženimi na podlagi te uredbe, v skladu s členom 261 PDEU neomejeno pristojnost.

(85)

Da bi bila ne glede na način izvrševanja proračuna omogočena zaščita finančnih interesov Unije, bi morali osebe in subjekti, vključeni v izvrševanje proračuna na podlagi deljenega in posrednega upravljanja, po potrebi upoštevati izključitve, o katerih odločijo odredbodajalci na ravni Unije.

(86)

Ta uredba bi morala spodbujati cilj uvedbe e-uprave, zlasti uporabo elektronskih podatkov za izmenjavo informacij med institucijami Unije in tretjimi stranmi.

(87)

Napredek pri uveljavljanju elektronske izmenjave informacij in elektronske predložitve dokumentov, po potrebi vključno z elektronskim javnim naročanjem, ki je pomemben poenostavitveni ukrep, bi morali spremljati jasni pogoji za sprejetje sistemov, ki se bodo uporabljali, da se vzpostavi pravno stabilno okolje ter hkrati ohrani prožnost pri upravljanju sredstev Unije za udeležence, prejemnike in odredbodajalce, kot določa ta uredba.

(88)

Določiti bi bilo treba pravila o sestavi in nalogah odbora, ki je odgovoren za oceno dokumentacije vloge v postopkih javnega naročanja, postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev in natečajih za nagrade. Odbor bi moral imeti možnost, da vključi zunanje strokovnjake, kadar je ta možnost določena v temeljnem aktu.

(89)

V skladu z načelom dobrega upravljanja bi moral odredbodajalec pojasnila ali manjkajoče dokumente zahtevati ob upoštevanju načela enakega obravnavanja in brez vsebinske spremembe dokumentacije vloge. Odredbodajalec bi moral imeti možnost, da se odloči, da tega ne zahteva le v ustrezno utemeljenih primerih. Poleg tega bi moral imeti odredbodajalec možnost, da popravi očitne administrativne napake ali popravek zahteva od udeleženca.

(90)

V skladu z dobrim finančnim poslovodenjem bi se morala Komisija zaščititi, in sicer tako, da bi ob izplačilu predhodnega financiranja zahtevala predložitev jamstva. Zahteva za izvajalce in upravičence, da zagotovijo jamstva, ne bi smela biti samodejna, temveč bi morala temeljiti na analizi tveganja. Kadar odredbodajalec med izvrševanjem ugotovi, da izdajatelj jamstva ni več pooblaščen za izdajo jamstev v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, bi moral imeti možnost, da zahteva nadomestitev jamstva.

(91)

Različni sklopi pravil za neposredno in posredno upravljanje, zlasti v zvezi s konceptom „naloge izvrševanja proračuna“, so uvedli zmedo in povzročili tveganje napak v zvezi s kvalifikacijo tako za Komisijo kot za njene partnerje ter bi jih bilo zato treba poenostaviti in uskladiti.

(92)

Določbe v zvezi s predhodnim stebrnim ocenjevanjem oseb in subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije v okviru posrednega upravljanja bi bilo treba pregledati, da se Komisiji omogoči, da se lahko čim bolj opre na sisteme, pravila in postopke teh oseb in subjektov, ki so bili ocenjeni za enakovredne sistemom in postopkom Komisije. Poleg tega je treba pojasniti, da bi Komisija morala imeti možnost da, kadar se v oceni razkrijejo področja, na katerih vzpostavljeni postopki ne zadoščajo za zaščito finančnih interesov Unije, podpiše sporazume o prispevkih, pri čemer sprejme ustrezne nadzorne ukrepe. Pomembno je tudi razjasniti, v katerih primerih lahko Komisija sprejme odločitev, da predhodnega stebrnega ocenjevanja pri podpisu sporazumov o prispevkih ne bo zahtevala.

(93)

Nadomestila osebam in subjektom, ki izvršujejo proračun, kadar je ustrezno in mogoče, temeljijo na smotrnosti.

(94)

Komisija sklepa partnerstva s tretjimi državami na podlagi sporazumov o financiranju. Pomembno je pojasniti vsebino takšnih sporazumov o financiranju, zlasti za tiste dele, ki jih izvršuje tretja država v okviru posrednega upravljanja.

(95)

Treba je priznati posebno naravo mehanizmov mešanega financiranja ali platform, kadar Komisija kombinira svoje prispevke s prispevki finančnih institucij, in pojasniti uporabo določb o finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(96)

Pravila in načela javnega naročanja, ki se uporabljajo za javna naročila, ki jih institucije Unije oddajo v lastnem imenu, bi morala temeljiti na pravilih iz Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14) in Direktive 2014/24/EU.

(97)

Pri mešanih naročilih bi bilo treba pojasniti metodologijo javnih naročnikov za določanje pravil, ki se uporabljajo.

(98)

V zvezi z naročili, katerih vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti, določenih v Direktivi 2014/24/EU, pa tudi v zvezi s tistimi, katerih vrednost je nižja ter v zvezi z naročili, ki ne spadajo na področje uporabe navedene direktive, bi bilo treba pojasniti predhodne in naknadne ukrepe za obveščanje javnosti, ki so potrebni za začetek postopka javnega naročanja.

(99)

Ta uredba bi morala vključevati izčrpen seznam vseh postopkov javnega naročanja, ki so na voljo institucijam Unije, ne glede na mejne vrednosti.

(100)

Zaradi upravne poenostavitve in spodbujanja sodelovanja malih in srednjih podjetij bi bilo treba zagotoviti postopke s pogajanji za javna naročila srednjih vrednosti.

(101)

V skladu z Direktivo 2014/24/EU bi morala ta uredba omogočati preverjanje trga pred začetkom postopka javnega naročanja. Da se zagotovi uporaba partnerstva za inovacije samo, kadar potrebne gradnje, blaga in storitev še ne obstaja na trgu, ali da še ni prisotna kot razvojna dejavnost, ki je skoraj zrela za trg, bi bilo treba v tej uredbi določiti obveznost, da se pred uporabo partnerstva za inovacije izvede takšno predhodno tržno posvetovanje.

(102)

Pojasniti bi bilo treba, kako lahko javni naročniki prispevajo k varstvu okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja, hkrati pa zagotovijo, da bodo lahko za svoja naročila dosegli najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, zlasti z zahtevanjem posebnih oznak ali uporabo ustreznih načinov oddaje naročil.

(103)

Za zagotovitev, da gospodarski subjekti pri izvajanju naročil upoštevajo veljavne obveznosti iz okoljskega, socialnega in delovnega prava, določene v pravu Unije, nacionalnem pravu, kolektivnih pogodbah ali mednarodnih socialnih in okoljskih konvencijah, navedenih v Prilogi X k Direktivi 2014/24/EU, bi morale biti take obveznosti del minimalnih zahtev, ki bi jih opredelil javni naročnik, in bi morale biti vključene v pogodbe, ki jih podpiše javni naročnik.

(104)

Ustrezno je določiti različne situacije, običajno opredeljene kot nasprotje interesov, in te situacije različno obravnavati. Pojem „nasprotje interesov“ bi bilo treba uporabljati samo, če bi se v takšni situaciji znašla oseba ali subjekt, pristojna za izvrševanje proračuna, izvajanje revizij ali kontrol, oziroma uradnik ali uslužbenec katere od institucij Unije ali nacionalnih organov na kateri koli ravni. Poskuse neupravičenega vplivanja na postopek dodeljevanja ali pridobitve zaupnih informacij bi bilo treba obravnavati kot hudo kršitev poklicnih pravil, ki lahko privede do zavrnitve sodelovanja v postopku dodeljevanja in/ali izključitve iz sredstev Unije. Poleg tega bi gospodarski subjekti lahko bili v položaju, ko zaradi nasprotnih poklicnih interesov ne bi smeli biti izbrani za izvedbo naročila. Na primer družba ne bi smela ocenjevati projekta, pri katerem je sodelovala, revizor pa ne bi smel revidirati zaključnih računov, ki jih je predhodno potrdil.

(105)

V skladu z Direktivo 2014/24/EU bi moralo biti omogočeno, da se preveri morebitna izključenost gospodarskega subjekta, uporabijo pogoji za sodelovanje in merila za oddajo ter preveri skladnost z dokumentacijo za postopek javnega naročanja, in to v kakršnem koli vrstnem redu. Posledično bi moralo biti mogoče zavrniti ponudbo na podlagi meril za oddajo, ne da bi bilo treba pred tem preveriti, ali so bila pri zadevnem ponudniku izpolnjena merila za izključitev ali pogoji za sodelovanje.

(106)

Naročila bi bilo treba oddati na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe skladno s členom 67 Direktive 2014/24/EU.

(107)

Zaradi pravne varnosti je treba razjasniti, da so pogoji za sodelovanje strogo povezani z oceno kandidatov ali ponudnikov, merila za oddajo pa z oceno ponudb. Zlasti usposobljenost in izkušnje zaposlenih, določenih za izvajanje naročila, bi bilo treba uporabiti le kot pogoj za sodelovanje in ne kot merilo za oddajo, saj bi to lahko privedlo do prekrivanja in dvojnega ocenjevanja istega elementa. Poleg tega bi, če bi se usposobljenost in izkušnje upoštevali kot merilo za oddajo, kakršna koli sprememba zaposlenih, določenih za izvajanje naročila, čeprav bi bila upravičena zaradi bolezni ali spremembe delovnega mesta, pod vprašaj postavila pogoje, pod katerimi je bilo naročilo oddano, zaradi česar bi prišlo do pravne negotovosti.

(108)

Javno naročanje Unije bi moralo zagotavljati, da so sredstva Unije učinkovito, pregledno in ustrezno porabljena, obenem pa zmanjšati upravno breme za prejemnike sredstev Unije. V tem smislu bi moralo e-javno naročanje prispevati k boljši porabi sredstev Unije in razširiti dostop do naročil za vse gospodarske subjekte. Vse institucije Unije, ki izvajajo javno naročanje, bi morale na svojih spletnih mestih objaviti jasna pravila v zvezi z nabavo, odhodki in spremljanjem ter vsa oddana naročila, vključno z njihovo vrednostjo.

(109)

Pojasniti bi bilo treba, da bi morali vsak postopek sestavljati faza odpiranja in ocena. Odločitev o oddaji naročila bi morala vedno temeljiti na oceni.

(110)

Kadar se kandidati in ponudniki uradno obvestijo o izidu postopka, bi jih bilo treba obvestiti tudi o razlogih za sprejetje odločitve in jim posredovati podrobno izjavo o razlogih, ki bi temeljila na vsebini ocenjevalnega poročila.

(111)

Ker se merila ne uporabljajo v nobenem posebnem vrstnem redu, bi bilo treba zavrnjenim ponudnikom, katerih predložena ponudba izpolnjuje pogoje, sporočiti informacije o značilnosti in sorazmerne prednosti izbrane ponudbe, če to zahtevajo.

(112)

Pri okvirnih pogodbah s ponovnim odpiranjem konkurence ne bi smelo biti obveznosti sporočanja informacij o značilnosti in sorazmernih prednosti uspešne ponudbe neuspešnemu izvajalcu, saj bi prejetje takšnih informacij ob vsakokratnem ponovnem odpiranju konkurence utegnilo ogroziti lojalno konkurenco med strankami iste okvirne pogodbe.

(113)

Javni naročnik bi moral imeti možnost, da postopek javnega naročanja prekliče pred podpisom pogodbe, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino. To ne bi smelo posegati v primere, pri katerih je javni naročnik ravnal tako, da je lahko odgovoren za škodo v skladu s splošnimi načeli prava Unije.

(114)

Kot je navedeno v Direktivi 2014/24/EU, je treba pojasniti, pod katerimi pogoji se lahko spremeni naročilo med njegovim izvajanjem brez novega postopka javnega naročanja. Zlasti se novega postopka javnega naročanja ne bi smelo zahtevati v primeru upravnih sprememb, univerzalnega pravnega nasledstva ter uporabe jasnih in nedvoumnih klavzul o reviziji ali opcij, ki ne spreminjajo minimalnih zahtev prvotnega postopka. Nov postopek javnega naročanja bi bilo treba zahtevati v primeru bistvenih sprememb prvotnega naročila, zlasti glede obsega in vsebine vzajemnih pravic ter obveznosti pogodbenih strank, vključno s porazdelitvijo pravic intelektualne lastnine. Take spremembe kažejo, da se nameravajo pogodbene stranke ponovno pogajati o ključnih določilih ali pogojih tega naročila, zlasti če bi spremembe vplivale na izid postopka, kolikor bi bila spremenjena določila ali pogoji del prvotnega postopka.

(115)

V primeru gradenj, blaga in kompleksnih storitev je treba zagotoviti možnost, da se zahteva jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, da se zagotovi izpolnjevanje bistvenih pogodbenih obveznosti in ustrezno izvajanje naročila ves čas trajanja pogodbe. V skladu z običajno prakso v zadevnih sektorjih je treba zagotoviti tudi možnost, da se zahteva jamstvo za vračilo zadržanih zneskov, ki bo krilo obdobje pogodbene odgovornosti.

(116)

Za določitev postopkov in mejnih vrednosti, ki se bodo uporabljali, je treba pojasniti, ali institucije, izvajalske agencije in organi Unije štejejo za javne naročnike. Dejansko ne bi smeli šteti za javne naročnike, kadar kupujejo pri osrednjem nabavnem organu. Poleg tega tvorijo institucije Unije eno sam pravni subjekt in njihove službe med sabo ne morejo sklepati pogodb, temveč le sporazume o ravni storitve.

(117)

Ustrezno bi bilo v to uredbo vključiti sklic na mejni vrednosti, ki sta v Direktivi 2014/24/EU določeni za javna naročila gradenj oziroma javna naročila blaga in storitev. Zaradi poenostavitve in dobrega finančnega poslovodenja bi se morali ti mejni vrednosti uporabljati tudi za koncesijske pogodbe ob upoštevanju specifičnosti potreb, ki jih imajo institucije Unije na področju javnih naročil. Revizija teh mejnih vrednosti, kakor je določeno v Direktivi 2014/24/EU, bi se torej morala neposredno uporabljati za javno naročanje na podlagi te uredbe.

(118)

Standardne postopke, ki se uporabljajo pri javnem naročanju, bi bilo treba zaradi uskladitve in poenostavitve uporabljati tudi za nakupe, določene v okviru enostavnejše ureditve za naročila za socialne in druge posebne storitve iz člena 74 Direktive 2014/24/EU. Zato bi bilo treba mejno vrednost za nakupe v okviru enostavnejše ureditve uskladiti z mejno vrednostjo za javna naročila storitev.

(119)

Pojasniti je treba pogoje uporabe obdobja mirovanja, katero se upošteva pred podpisom naročila ali okvirne pogodbe.

(120)

Pravila javnega naročanja, ki se uporabljajo za področje zunanjega delovanja, bi morala biti skladna z načeli iz direktiv 2014/23/EU in 2014/24/EU.

(121)

Z namenom zmanjšanja kompleksnosti, poenostavitve obstoječih pravil in izboljšanja berljivosti pravil o javnem naročanju je treba združiti splošne določbe o javnem naročanju in posebne določbe, ki se uporabljajo za javno naročanje na področju zunanjega delovanja, prav tako pa je treba odstraniti nepotrebne ponovitve in navzkrižno sklicevanje.

(122)

Pojasniti je treba, kateri gospodarski subjekti imajo glede na kraj svojega sedeža dostop do javnega naročanja na podlagi te uredbe, in izrecno omogočiti dostop do teh naročil tudi mednarodnim organizacijam.

(123)

Da se doseže ravnovesje med potrebo po preglednosti in večjo skladnostjo pravil o javnem naročanju na eni strani ter potrebo po zagotovitvi prožnosti glede nekaterih tehničnih vidikov navedenih pravil na drugi strani, bi bilo treba tehnična pravila o javnem naročanju združiti v prilogi k tej uredbi ter pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU o spremembah navedene priloge prenesti na Komisijo.

(124)

Pojasniti je treba področje uporabe naslova o nepovratnih sredstvih, zlasti glede vrst ukrepov ali organov, upravičenih do nepovratnih sredstev, pa tudi glede oblik pravnih obveznosti, ki se lahko uporabijo za kritje nepovratnih sredstev. Zlasti bi bilo treba postopno ukiniti sklepe o nepovratnih sredstvih zaradi njihove omejene uporabe ter postopne uvedbe elektronskih nepovratnih sredstev. Poenostaviti bi bilo treba strukturo, in sicer s premikom določb o instrumentih, ki niso nepovratna sredstva, v druge dele Uredbe. Pojasniti bi bilo treba naravo organov, ki lahko prejemajo nepovratna sredstva za poslovanje, saj je pojem organov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem interesu Unije, zajet v pojmu organov, katerih cilj je del politike Unije in jo podpira.

(125)

Za poenostavitev postopkov in boljšo berljivost te uredbe bi bilo treba poenostaviti in racionalizirati določbe v zvezi z vsebino vlog za nepovratna sredstva, razpisov za zbiranje predlogov in sporazumov o nepovratnih sredstvih.

(126)

Z namenom omogočanja izvajanja ukrepov, ki jih financira več donatorjev, kadar v času prevzema obveznosti za prispevek Unije splošno financiranje ukrepa ni znano, je treba pojasniti, kako je opredeljen prispevek Unije in kako se preverja njegova poraba.

(127)

Izkušnje, pridobljene pri uporabi pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali financiranja po pavšalni stopnji, so pokazale, da takšne oblike financiranja znatno poenostavijo upravne postopke in znatno zmanjšajo tveganje napak. Ne glede na področje posredovanja Unije so pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalne stopnje primerne oblike financiranja, zlasti za standardizirane in ponavljajoče se ukrepe, kot so mobilnost ali dejavnosti usposabljanja. Poleg tega je ob dejstvu, da sodelovanje med javno upravo in državami članicami ter upravičenci in partnerskimi državami (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalno sodelovanje) izvajajo institucije držav članic, uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov upravičena in bi jo bilo treba spodbujati. Države članice in drugi prejemniki sredstev Unije bi zaradi večje učinkovitosti morali biti sposobni pogosteje uporabiti možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Pri tem bi bilo treba zagotoviti večjo prožnost pogojev za uporabo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj. Izrecno je treba določiti enkratne pavšalne zneske, ki zajemajo celotne upravičene stroške ukrepa ali programa dela. Poleg tega bi bilo treba, da bi spodbudili osredotočenost na rezultate, dati prednost financiranju, ki temelji na učinku. Pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalne stopnje, ki temeljijo na vložkih, bi morali ostati možni, kadar ni mogoče ali ni primerno, da temeljijo na učinku.

(128)

Upravne postopke za odobritev pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj bi bilo treba poenostaviti, in sicer s prenosom pooblastil za takšno odobritev na pristojnega odredbodajalca. Kadar je ustrezno, lahko takšno pooblastilo da Komisija glede na naravo dejavnosti ali odhodkov oziroma glede na število zadevnih odredbodajalcev.

(129)

Za premostitev vrzeli v razpoložljivosti podatkov, ki se uporabijo za določitev pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj, bi bilo treba dovoliti uporabo strokovne presoje.

(130)

Zagotoviti bi bilo treba, da se pri izkoriščanju možnosti za bolj pogosto uporabo poenostavljenih oblik financiranja zagotovi upoštevanje načela dobrega finančnega poslovodenja, zlasti pa načela gospodarnosti, načela učinkovitosti in načela preprečevanja dvojnega financiranja. V ta namen bi morale poenostavljene oblike financiranja zagotoviti, da so porabljena sredstva primerna glede na cilje, ki jih je treba doseči, da se isti stroški ne financirajo več kot enkrat iz proračuna, da se spoštuje načelo sofinanciranja in da ne pride do splošne prekomerne kompenzacije prejemnikov. Zato bi morale poenostavljene oblike financiranja temeljiti na statističnih ali računovodskih podatkih, podobnih objektivnih elementih ali strokovni presoji. Poleg tega bi bilo treba še naprej izvajati primerna preverjanja, kontrole in redno ocenjevanje.

(131)

Pojasniti bi bilo treba obseg preverjanj in kontrol v nasprotju z rednim ocenjevanjem pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. Ta preverjanja in kontrole bi morali biti osredotočeni na izpolnjevanje pogojev, ki sprožijo izplačilo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, po potrebi vključno z doseganjem učinkov in/ali rezultatov. Ti pogoji ne bi smeli zahtevati poročanja o dejansko nastalih stroških upravičenca. Kadar je pavšalne zneske, stroške na enoto ali financiranje po pavšalni stopnji predhodno določil odgovorni odredbodajalec ali Komisija, jih z naknadnimi kontrolami ne bi smelo biti mogoče izpodbijati. To ne bi smelo preprečiti možnosti, da se nepovratna sredstva v primeru slabega, delnega ali poznega izvrševanja ali v primeru nepravilnosti, goljufije ali kršitve druge obveznosti zmanjšajo. Zmanjšati bi jih bilo treba zlasti takrat, kadar pogoji, ki sprožijo izplačilo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, niso izpolnjeni. Pogostost in obseg rednega ocenjevanja bi morala biti odvisna od gibanja in narave stroškov, pri čemer se zlasti upoštevajo večje spremembe tržnih cen in druge relevantne okoliščine. Redno ocenjevanje bi lahko privedlo do prilagoditev pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo za prihodnje sporazume, vendar se ne bi smelo uporabljati za ugotavljanje vrednosti že dogovorjenih pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. Za redno ocenjevanje pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj bi lahko bil potreben dostop do zaključnih računov upravičenca v statistične in metodološke namene in takšen dostop je potreben tudi za preprečevanje in odkrivanje goljufij.

(132)

Da se omogoči sodelovanje majhnih organizacij pri izvajanju politik Unije v okolju z omejeno razpoložljivostjo virov, je treba vrednost dela, ki ga opravijo prostovoljci, priznati kot upravičene stroške. Na podlagi tega bi morale take organizacije imeti možnost, da se v večji meri oprejo na delo prostovoljcev, da bi pridobile sofinanciranje za ukrepe ali program dela. Brez poseganja v najvišjo dovoljeno stopnjo sofinanciranja, določeno v temeljnem aktu, bi morala biti v takšnih primerih nepovratna sredstva Unije omejena na znesek ocenjenih upravičenih stroškov razen tistih, ki zajemajo delo prostovoljcev. Glede na to, da je delo prostovoljcev delo, ki ga zagotovijo tretje strani, ne da bi jim upravičenec to delo plačal, je z omejitvijo preprečeno vračilo stroškov, ki jih upravičenec ni imel. Poleg tega vrednost dela prostovoljcev ne bi smela presegati 50 % prispevkov v naravi in drugih oblik sofinanciranja.

(133)

V tej uredbi bi bilo treba ohraniti načelo neprofitnosti in s tem zaščititi eno od temeljnih načel javnih financ.

(134)

Nepovratna sredstva bi bilo načeloma treba dodeljevati na podlagi razpisa za zbiranje predlogov. Kadar so dovoljene izjeme, bi jih bilo treba razlagati in uporabljati restriktivno v smislu področja uporabe in trajanja. Izjemna možnost, da se nepovratna sredstva dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov organom, ki imajo dejanski ali pravni monopol, bi se lahko uporabila le, kadar so zadevni organi edini, ki lahko izvajajo ustrezne vrste dejavnosti ali ki jim je bil takšen monopol zaupan po zakonu ali s strani javnega organa.

(135)

V okviru prehoda na e-nepovratna sredstva in e-javno naročanje bi bilo treba vložnike in ponudnike zaprositi, da dokaz o svojem pravnem statusu in finančni vzdržnosti priskrbijo le enkrat v določenem obdobju, in se od njih ne bi smelo zahtevati, da dokazila ponovno predložijo v vsakem postopku dodeljevanja. Zato je nujno uskladiti zahteve glede tega, za koliko let bodo zahtevani dokumenti v okviru postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev in postopkov javnega naročanja.

(136)

Uporabo nagrad kot dragocene oblike finančne podpore, ki ni povezana s predvidljivimi stroški, bi bilo treba poenostaviti ter pojasniti veljavna pravila. Nagrade bi bilo treba razumeti, kot da dopolnjujejo druge instrumente financiranja, kot so nepovratna sredstva, in ne kot da jih nadomeščajo.

(137)

Za povečanje prožnosti izvrševanja nagrad bi bilo treba obveznost iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o objavi natečajev za nagrade v vrednosti 1 000 000 EUR ali več v izkazih, ki spremljajo predlog proračuna, nadomestiti z obveznostjo predložitve predhodnih informacij Evropskemu parlamentu in Svetu ter izrecno navedbo takšnih nagrad v sklepu o financiranju.

(138)

Nagrade bi morale biti podeljene v skladu z načeli preglednosti in enakega obravnavanja. Glede na to bi bilo treba določiti minimalne značilnosti natečajev, zlasti ureditve za izplačilo nagrade zmagovalcem v primeru dodelitve, ter ustrezne načine objave. Vzpostaviti je treba tudi jasno opredeljen postopek dodeljevanja, od vložitve vlog do pošiljanja informacij vložnikom in uradnega obvestila izbranemu kandidatu, ki bo odražal postopek dodeljevanja nepovratnih sredstev.

(139)

Ta uredba bi morala določati načela in pogoje, ki veljajo za finančne instrumente, proračunska jamstva in finančno pomoč ter pravila o omejevanju finančne obveznosti Unije, preprečevanju goljufij in pranju denarja, opustitvi finančnih instrumentov in poročanju.

(140)

V zadnjih letih je Unija vse pogosteje uporabljala finančne instrumente, ki omogočajo, da se s proračunom dosega večji učinek vzvoda, vendar ti hkrati ustvarjajo finančno tveganje za proračun. Ti finančnimi instrumenti ne vključujejo le finančnih instrumentov, ki so zajeti v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, ampak tudi druge instrumente, kot so proračunska jamstva in finančna pomoč, ki so jih pred tem urejala samo pravila, določena v njihovih posameznih temeljnih aktih. Pomembno je vzpostaviti skupni okvir, s katerim bi se zagotovila enotnost načel, ki se uporabljajo za ta sklop instrumentov, in jih združiti v okviru novega naslova v tej uredbi, ki bo poleg obstoječih pravil, ki se uporabljajo za finančne instrumente, zajemal poglavja o proračunskih jamstvih in o finančni pomoči državam članicam ali tretjim državam.

(141)

Finančni instrumenti in proračunska jamstva so lahko koristni pri povečevanju učinka sredstev Unije, kadar so ta sredstva združena z drugimi sredstvi in vključujejo učinek finančnega vzvoda. Finančni instrumenti in proračunska jamstva bi se morali izvrševati le, če ni tveganja izkrivljanja konkurence na notranjem trgu ali neskladnosti s pravili o državni pomoči.

(142)

V okviru letnih odobritev, ki jih za določen program odobrita Evropski parlament in Svet, bi se morali finančni instrumenti in proračunska jamstva uporabljati na podlagi predhodne ocene, s katero se dokaže njihova učinkovitost pri doseganju ciljev politik Unije.

(143)

Finančne instrumente, proračunska jamstva in finančno pomoč bi bilo treba odobriti s temeljnim aktom. Kadar se v ustrezno utemeljenih primerih finančni instrumenti vzpostavijo brez temeljnega akta, bi jih morala v proračunu odobriti Evropski parlament in Svet.

(144)

Instrumente, ki bi lahko spadali v naslov X, kot so posojila, jamstva, naložbe lastniškega kapitala, naložbe navideznega lastniškega kapitala in instrumenti delitve tveganja, bi bilo treba opredeliti. Omogočiti bi bilo treba, da opredelitev instrumentov delitve tveganja lahko vključuje izboljšanje kreditne kakovosti za projektne obveznice, s čimer bi se pokrilo tveganje, povezano s servisiranjem dolga za posamezen projekt, in omejilo kreditno tveganje imetnikov obveznic z izboljšanjem kreditne kakovosti v obliki posojila ali jamstva.

(145)

Morebitna vračila iz finančnega instrumenta ali proračunskega jamstva bi bilo treba uporabiti za instrument ali jamstvo, iz katerega izhaja povračilo, da se okrepi učinkovitost tega instrumenta ali jamstva, razen če je v temeljnem aktu drugače določeno, in bi jih bilo treba upoštevati pri predlogih za bodoče odobritve za ta instrument ali jamstvo.

(146)

Primerno je priznati usklajevanje interesov v prizadevanjih za cilje politik Unije in zlasti, da imata EIB in EIS specifično strokovno znanje za izvrševanje finančnih instrumentov in proračunskih jamstev.

(147)

EIB in EIS, ki delujeta kot skupina, bi morala imeti možnost prenesti del izvrševanja drug na drugega, kadar bi takšen prenos lahko koristil izvajanju danega ukrepa in kakor je nadalje opredeljeno v relevantnem sporazumu s Komisijo.

(148)

Pojasniti bi bilo treba, da je pri kombiniranju finančnih instrumentov ali proračunskih jamstev z dodatnimi oblikami podpore iz proračuna treba uporabljati pravila za finančne instrumente in proračunska jamstva za celoten ukrep. Kadar je primerno, bi bilo treba takšna pravila dopolniti s specifičnimi zahtevami, ki izhajajo iz pravil za posamezni sektor.

(149)

Pri izvrševanju finančnih instrumentov in proračunskih jamstev, financiranih iz proračuna, bi bilo treba upoštevati politiko Unije glede nekooperativnih jurisdikcij v davčne namene, in njene posodobitve, kot je določeno v ustreznih pravnih aktih Unije in sklepih Sveta, zlasti sklepih Sveta z dne 8. novembra 2016 o merilih in postopku za oblikovanje seznama EU z nekooperativnimi jurisdikcijami v davčne namene (15) in pripadajoči prilogi ter sklepih Sveta z dne 5. decembra 2017 o seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (16) in pripadajočih prilogah.

(150)

Proračunska jamstva in finančna pomoč državam članicam ali tretjim državam so na splošno zunajproračunske operacije z znatnim učinkom na bilanco stanja Unije. Čeprav bodo na splošno to še naprej zunajproračunske operacije, njihova vključitev v to uredbo pomeni močnejšo zaščito finančnih interesov Unije in jasnejši okvir za njihovo odobritev, upravljanje in obračunavanje.

(151)

Unija je nedavno začela pomembne pobude na podlagi proračunskih jamstev, kot sta Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD). Za te instrumente je značilno, da ustvarjajo pogojno obveznost za Unijo in pomenijo rezervacijo sredstev, s katerimi se zagotovi likvidnostni blažilec, ki omogoča redno odzivanje proračuna na plačevanje obveznosti, ki bi lahko nastale na podlagi teh pogojnih obveznosti. Za zagotovitev dobre bonitetne ocene Unije in s tem njene sposobnosti za zagotavljanje učinkovitega financiranja je nujno, da se pri odobritvi pogojnih obveznosti, rezervaciji sredstev zanje in njihovem spremljanju upošteva stabilen sklop pravil, ki bi ga bilo treba uporabljati za vsa proračunska jamstva.

(152)

Pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev, lahko zajemajo širok nabor operacij financiranja in naložbenih operacij. Možnosti unovčitve proračunskega jamstva ni mogoče povsem zanesljivo načrtovati na letni osnovi, kot je to mogoče s posojili, ki imajo natančno določen razpored za vračilo. Zato je nujno treba vzpostaviti okvir za odobritev in spremljanje pogojnih obveznosti, da se v vsakem trenutku zagotovi polno spoštovanje zgornjih mej za letne odobritve plačil, določenih v Sklepu Sveta 2014/335/EU, Euratom (17).

(153)

Ta okvir bi moral določati tudi upravljanje in kontrolo, vključno z rednim poročanjem o finančni izpostavljenosti Unije. Stopnja rezervacij za finančne obveznosti bi morala biti določena na podlagi resnične ocene tveganja v zvezi s finančnimi tveganji, ki izhajajo iz povezanih instrumentov. Trajnost pogojnih obveznosti bi bilo treba ocenjevati letno v okviru proračunskega postopka. Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem zgodnjega opozarjanja, da ne bi zmanjkalo rezervacij za kritje finančnih obveznosti.

(154)

Vse intenzivnejša uporaba finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in finančne pomoči zahteva precejšen obseg odobritev plačil, ki jih je treba uporabiti in rezervirati. Da se ob ustrezni ravni zaščite pred finančnimi obveznostmi zagotovi finančni vzvod, je pomembno optimizirati znesek potrebnih rezervacij in povečati učinkovitost z združevanjem teh rezervacij v skupni sklad za rezervacije. Poleg tega prožnejša uporaba teh združenih rezervacij zagotavlja dejansko skupno stopnjo rezervacij, ki omogoča zahtevano zaščito z optimalnim zneskom virov.

(155)

Za zagotovitev pravilnega delovanja skupnega sklada za rezervacije za programsko obdobje po letu 2020, bi morala Komisija do 30. junija 2019 predložiti neodvisno zunanjo oceno prednosti in slabosti tega, da se finančno poslovodenje s sredstvi skupnega sklada za rezervacije zaupa Komisiji, EIB ali obema, ob tem pa upoštevati ustrezna tehnična in institucionalna merila, ki se uporabljajo za primerjavo storitev upravljanja premoženja, vključno s tehnično infrastrukturo, primerjavo stroškov opravljenih storitev, institucionalnim ustrojem, poročanjem, smotrnostjo, odgovornostjo ter strokovnim znanjem in izkušnjami posamezne institucije in drugih mandatov za upravljanje premoženja proračuna. Oceni bi bilo po potrebi treba priložiti zakonodajni predlog.

(156)

Pravila, ki se uporabljajo za rezervacije in skupni sklad za rezervacije, bi morala zagotoviti trden okvir notranje kontrole. Smernice, ki se uporabljajo za upravljanje sredstev iz skupnega sklada za rezervacije, bi morala določiti Komisija po posvetovanju z računovodjo Komisije. Odredbodajalci finančnih instrumentov, proračunskih jamstev ali finančne pomoči bi morali aktivno spremljati finančne obveznosti, ki spadajo v njihovo pristojnost, finančni upravitelj sredstev iz skupnega sklada za rezervacije pa bi moral pri upravljanju denarja in sredstev sklada upoštevati pravila in postopke, ki jih določi računovodja Komisije.

(157)

Proračunska jamstva in finančna pomoč bi morala upoštevati isti sklop načel, ki so uveljavljena za finančne instrumente. Še posebej bi morala biti proračunska jamstva nepreklicna, brezpogojna in na zahtevo. Morala bi se izvrševati v okviru posrednega upravljanja oziroma le v izjemnih primerih v okviru neposrednega upravljanja. Zajemati bi morala le operacije financiranja in naložbene operacije, partnerji proračunskih jamstev pa bi morali k tem operacijam prispevati z lastnimi sredstvi.

(158)

Finančna pomoč državam članicam ali tretjim državam bi morala biti v obliki posojila ali kreditne linije ali katerega koli drugega instrumenta, ki se šteje za ustreznega zagotoviti uspešnost podpore. V ta namen bi bilo treba, v ustreznem temeljnem aktu, pooblastiti Komisijo za izposojo potrebnih sredstev na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij in se izogniti vključevanju Unije v kakršno koli spremembo zapadlosti, ki bi jo izpostavila tveganju spremembe obrestne mere ali kakršnemu koli drugemu poslovnemu tveganju.

(159)

Določbe, ki se nanašajo na finančne instrumente, bi se morale začeti uporabljati čim prej, da se dosežeta potrebna poenostavitev in uspešnost. Določbe v zvezi s proračunskimi jamstvi in finančno pomočjo ter skupnim skladom za rezervacije bi se morale uporabljati od začetka veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020. Ta časovni razpored bo omogočil temeljito pripravo novih orodij za upravljanje pogojnih obveznosti. Prav tako bo omogočil, da bo z načeli iz naslova X po eni strani usklajen predlog za večletni finančni okvir po letu 2020, po drugi strani pa posebni programi, povezani s tem okvirjem.

(160)

Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (18) določa nova pravila, ki se med drugim nanašajo na financiranje političnih strank in političnih fundacij na evropski ravni, zlasti kar zadeva pogoje financiranja ter dodelitev in razdelitev financiranja, donacij in prispevkov, financiranje kampanj za volitve v Evropski parlament, povračljive odhodke, prepoved nekaterega financiranja, računovodske izkaze, poročanje in revizijo, izvrševanje in nadzor, kazni, sodelovanje med Organom za evropske politične stranke in fundacije, odredbodajalcem Evropskega parlamenta in državami članicami ter preglednost.

(161)

V to uredbo bi bilo treba vključiti pravila o prispevkih iz proračuna za evropske politične stranke, kot določa Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014.

(162)

Finančno podporo evropskim političnim strankam bi bilo treba dodeljevati v obliki posebnega prispevka, ki bi ustrezal njihovim posebnim potrebam.

(163)

Čeprav se finančna podpora dodeljuje, ne da bi bilo za to treba predložiti letni program dela, bi morale evropske politične stranke naknadno utemeljiti, da so sredstva Unije porabile gospodarno. Zlasti bi moral odgovorni odredbodajalec preveriti, ali so bila sredstva porabljena za plačilo povračljivih odhodkov, kot so določeni v razpisu za prispevke, v rokih, določenih v tej uredbi. Prispevki za evropske politične stranke bi se morali porabiti do konca proračunskega leta, ki sledi njihovi dodelitvi, po tem obdobju pa bi moral pristojni odredbodajalec vsa neporabljena sredstva izterjati.

(164)

Sredstva Unije, dodeljena za financiranje stroškov delovanja evropskih političnih strank, se ne bi smela porabiti za druge namene kot za tiste, ki so določeni v Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014, zlasti za neposredno ali posredno financiranje tretjih strani, kot so nacionalne politične stranke. Evropske politične stranke bi morale prispevke porabiti za plačilo odstotnega deleža tekočih in prihodnjih odhodkov, ne pa odhodkov in dolgov, nastalih pred vložitvijo vlog za prispevke.

(165)

Tudi dodeljevanje prispevkov bi bilo treba poenostaviti in ga prilagoditi posebnim značilnostim evropskih političnih strank, zlasti z odpravo pogojev za sodelovanje, oblikovanjem enotnega plačila predhodnega financiranja kot splošnega pravila ter uvedbo možnosti uporabe financiranja s pavšalnimi zneski, pavšalnimi stopnjami in stroški na enoto.

(166)

Prispevke iz proračuna bi bilo treba prekiniti, zmanjšati ali preklicati, če evropske politične stranke kršijo Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014.

(167)

Kazni, določene tako v tej uredbi kot v Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014, bi morale biti naložene na usklajen način in ob upoštevanju načela ne bis in idem. V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014 se upravne in/ali denarne kazni, določene v tej uredbi, ne naložijo v primerih, v katerih so bile že naložene kazni na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.

(168)

S to uredbo bi moral biti vzpostavljen splošni okvir, v skladu s katerim je mogoče proračunsko podporo uporabiti kot instrument na področju zunanjega delovanja, vključno z obveznostjo, da morajo tretje države Komisiji predložiti zadostne in pravočasne informacije za oceno, ali so dogovorjeni pogoji izpolnjeni in določbe, s katerimi se zagotavlja zaščita finančnih interesov Unije, upoštevane.

(169)

Da bi okrepili vlogo Evropskega parlamenta in Sveta, bi bilo treba razjasniti postopek za ustanovitev skrbniških skladov Unije. Treba je tudi določiti načela, ki se uporabljajo za prispevke v skrbniške sklade Unije, še posebej, kako pomembno je zagotoviti prispevke drugih donatorjev, kar upravičuje njihovo ustanovitev z vidika dodane vrednosti. Prav tako je treba razjasniti odgovornosti finančnih udeležencev in upravnega odbora skrbniškega sklada Unije ter opredeliti pravila za pravično zastopanje udeleženih donatorjev v upravnem odboru skrbniškega sklada Unije in potrebo, da Komisija glasuje za porabo sredstev. Pomembno je tudi podrobneje določiti zahteve za poročanje, ki veljajo za skrbniške sklade Unije.

(170)

V skladu z racionalizacijo obstoječih pravil in z namenom preprečitve nepotrebnih ponovitev bi bilo treba posebne določbe iz drugega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se uporabljajo za EKJS, raziskave, zunanje ukrepe in posebne sklade Unije, vnesti le v relevantne dele te uredbe, pod pogojem, da so te določbe še v uporabi in so relevantne.

(171)

Določbe o pripravi zaključnega računa in računovodstvu bi bilo treba poenostaviti in razjasniti. Zato je primerno, da vse določbe o letnem zaključnem računu in drugem finančnem poročanju zberejo skupaj.

(172)

Izboljšati bi bilo treba način sedanjega poročanja institucij Unije o projektih gradnje Evropskemu parlamentu in Svetu. Institucijam Unije bi moralo biti dovoljeno, da nove projekte gradnje financirajo z dohodki, ki jih prejmejo za že prodane zgradbe. Zato bi bilo treba v določbe o projektih gradnje vnesti sklicevanje na določbe o notranjih namenskih prejemkih. Tako bi bilo mogoče izpolniti spreminjajoče se potrebe v gradbeni politiki institucij Unije ter pri tem prihraniti stroške in zagotoviti več prožnosti.

(173)

Z namenom prilagoditve pravil, ki se uporabljajo za nekatere organe Unije, podrobnih pravil o javnem naročanju in podrobnih pogojev ter minimalnega razmerja dejanske stopnje rezervacije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z okvirno finančno uredbo za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, vzorčno finančno uredbo za organe javno-zasebnih partnerstev, spremembami Priloge I k tej uredbi, podrobnimi pogoji in metodologijo za izračun dejanske stopnje rezervacij ter spremembe opredeljenega minimalnega razmerja dejanske stopnje rezervacij, ki ne bi smela biti določena po stopnji nižji od 85 %. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(174)

Da bi lahko Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (19), hitro zagotavljal zadostna sredstva v podporo spreminjajočim se političnim prednostnim nalogam, bi bilo treba z okvirnimi deleži za vsako od treh osi in minimalnimi odstotki za vsako od tematskih prednostnih nalog v okviru posamezne osi omogočiti večjo prožnost, obenem pa ohraniti ambiciozno stopnjo izvajanja čezmejnih partnerstev EURES. To bi moralo izboljšati upravljanje EaSI in omogočiti osredotočenje proračunskih sredstev na ukrepe, ki ustvarjajo boljše rezultate glede zaposlovanja in socialnega položaja.

(175)

Da bi bile naložbe v infrastrukturo za kulturo in trajnostni turizem lažje in brez poseganja v dosledno spoštovanje pravnih aktov Unije iz področja okolja, zlasti direktiv 2001/42/ES (20) in 2011/92/EU (21) Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je ustrezno, bi bilo treba razjasniti nekatere omejitve glede obsega podpore iz Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (22) za te naložbe. Zato je treba določiti jasne omejitve glede obsega prispevka iz ESRR za takšne naložbe od 2. avgusta 2018.

(176)

Da bi se odzvali na izzive, ki jih predstavljajo vse večji tokovi migrantov in beguncev, bi bilo treba jasno določiti cilje, h katerim lahko prispeva ESRR v okviru svoje podpore migrantom in beguncem, s čimer bi državam članicam omogočili, da zagotovijo naložbe, ki se osredotočajo na zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, vključno s prosilci za azil in upravičenci do mednarodne zaščite.

(177)

Za lažje izvajanje operacij na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (23), bi bilo treba razširiti obseg potencialnih upravičencev. Zato bi bilo treba omogočiti, da organi upravljanja štejejo fizične osebe za upravičence, in bi bilo treba bolj prožno opredeli pojem upravičenca v okviru državne pomoči.

(178)

V praksi velja, da so makroregionalne strategije dogovorjene po sprejetju sklepov Sveta. Kot je veljalo od začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 1303/2013, lahko takšne sklepe, kadar je to ustrezno, potrdi Evropski svet ob upoštevanju pristojnosti te institucije iz člena 15 PEU. Opredelitev makroregionalne strategije iz navedene uredbe bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(179)

Da bi zagotovili dobro finančno poslovodenje ESRR, ESS, Kohezijskega sklada, EKSRP in ESPR (Evropskih strukturnih in investicijskih skladov - skladi ESI), ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, in pojasnili obveznosti držav članic, bi se morali pri splošnih načelih, določenih v členu 4 Uredbe (EU) št. 1303/2013, sklicevati na načela, določena v tej uredbi, v zvezi z notranjo kontrolo izvrševanja proračuna in izogibanjem nasprotju interesov.

(180)

Da bi povečali sinergije med vsemi skladi Unije za spopadanje z izzivi migracij in azila na učinkovit način, bi moralo biti zagotovljeno, da pri pretvorbi tematskih ciljev v prednostne naloge na podlagi pravil za posamezne sklade takšne prednostne naloge zajemajo ustrezno uporabo vsakega sklada ESI za ta področja. Kadar je to ustrezno, bi bilo treba zagotoviti usklajevanje s Skladom za azil, migracije in vključevanje.

(181)

Da bi zagotovili skladnost ureditev programskega načrtovanja, bi bilo treba enkrat letno uskladiti sporazume o partnerstvu in spremembe programov, ki jih je odobrila Komisija v predhodnem koledarskem letu.

(182)

Za lažjo pripravo in izvajanje strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bi bilo treba omogočiti, da se iz glavnega sklada pokrijejo pripravljalni in tekoči stroški ter stroški animacije.

(183)

Za lažje izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb bi bilo treba pojasniti vloge in odgovornosti lokalnih akcijskih skupin v zvezi s strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ter lokalnih organov, regionalnih razvojnih organov ali nevladnih organizacij v zvezi s celostnimi teritorialnimi naložbami v zvezi z drugimi programskimi organi. Imenovanje v vlogo posredniškega organa, v skladu s pravili za posamezne sklade, bi se moralo zahtevati le v primerih, ko relevantni organi izvajajo dodatne naloge, ki spadajo v pristojnost organa upravljanja ali organa za potrjevanje oziroma plačilne agencije.

(184)

Organi upravljanja bi morali imeti možnost, da finančne instrumente izvršujejo z neposredno oddajo naročila EIB in mednarodnim finančnim institucijam.

(185)

Številne države članice so ustanovile banke ali institucije v javni lasti, ki delujejo na podlagi pooblastila v okviru javne politike za spodbujanje dejavnosti gospodarskega razvoja. Takšne banke ali institucije v javni lasti imajo posebne značilnosti, po katerih se razlikujejo od zasebnih poslovnih bank, kar zadeva njihovo lastništvo, razvojni mandat in dejstvo, da niso osredotočene predvsem na ustvarjanje čim večjega dobička. Prvotna vloga takšnih bank ali institucij v javni lasti je blažiti tržne pomanjkljivosti, kadar v nekaterih regijah ali na nekaterih področjih politike ali v nekaterih sektorjih poslovne banke ne zagotavljajo zadostnih finančnih storitev. Te banke ali institucije v javni lasti imajo možnost, da spodbujajo dostop do sredstev skladov ESI, pri čemer pa ohranjajo konkurenčno nevtralnost. Njihova posebna vloga in značilnosti lahko državam članicam omogočijo, da povečajo uporabo finančnih instrumentov, da bi čim bolj povečale učinek ESI skladov na realno gospodarstvo. Takšen izid bi bil skladen s politiko Komisije za olajšanje vloge takšnih bank ali institucij v javni lasti kot upravljavcev skladov, tako pri izvrševanju sredstev skladov ESI kot pri kombiniranju sredstev skladov ESI in financiranja iz EFSI, kot je določeno zlasti v naložbenem načrtu za Evropo. Brez poseganja v naročila, ki so bila že oddana za izvrševanje finančnih instrumentov v skladu z veljavnim pravom, je upravičeno razjasniti, da lahko upravni organi takšnim bankam ali institucijam v javni lasti oddajajo naročila neposredno. Kljub temu pa bi bilo treba za ohranitev skladnosti te možnosti neposredne oddaje naročil z načeli notranjega trga določiti stroge pogoje, ki jih bodo morale izpolnjevati banke ali institucije v javni lasti.

Takšni pogoji bi morali vključevati, da ne sme biti neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala v skladu z zahtevami iz Direktive 2014/24/EU. Poleg tega, kar je strogo omejeno na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1303/2013, bi morala banka ali institucija v javni lasti imeti tudi možnost izvrševanja finančnih instrumentov, kadar udeležba zasebnega kapitala ne vpliva na odločitve v zvezi z vsakodnevnim upravljanjem finančnega instrumenta, ki se podpira iz skladov ESI.

(186)

Zaradi ohranitve možnosti, da bi ESRR in EKSRP prispevala k skupnim finančnim instrumentom za neomejeno jamstvo in listinjenje v korist malih in srednjih podjetij, je treba določiti, da lahko države članice uporabijo ESRR in EKSRP, da prispevajo k takšnim instrumentom med celotnim programskim obdobjem, in posodobiti zadevne določbe v zvezi s to možnostjo, kot so tiste o predhodnih ocenah in vrednotenjih, ter vpeljati možnost programskega načrtovanja za ESRR na ravni prednostne osi.

(187)

Namen sprejetja Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (24) je bil državam članicam omogočiti, da uporabijo sredstva skladov ESI za prispevanje k financiranju upravičenih projektov, ki se podpirajo iz sklada EFSI. V Uredbo (EU) št. 1303/2013 bi bilo treba vnesti posebno določbo o pogojih, ki bi omogočali boljše sodelovanje in dopolnjevanje, s čimer bi bilo lažje kombinirati sredstva skladov ESI in finančne produkte EIB, ki jih krije jamstvo EU sklada EFSI.

(188)

Pri opravljanju svojih dejavnosti bi morali organi, ki izvršujejo finančne instrumente, spoštovati politiko Unije o nekooperativnih jurisdikcijah za davčne namene in njene posodobitve, kot je določeno v ustreznih pravnih aktih Unije in v sklepih Sveta, zlasti tistih z dne 8. novembra 2016 in njegovih prilogah, ter v sklepih Sveta z dne 5. decembra 2017 in njegovih prilogah.

(189)

Za poenostavitev in harmonizacijo zahtev glede kontrole in revizije ter za izboljšanje prevzemanja odgovornosti v zvezi s finančnimi instrumenti, ki jih izvršujejo EIB in druge mednarodne finančne institucije, je treba spremeniti določbe o upravljanju in kontroli finančnih instrumentov, da se omogoči postopek zagotovil. Ta sprememba se ne bi smela uporabljati za finančne instrumente iz točke (a) člena 38(1) in iz člena 39 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ki so bili vzpostavljeni na podlagi sporazuma o financiranju, podpisanega pred 2. avgustom 2018. Za takšne finančne instrumente bi se moral še naprej uporabljati člen 40 navedene uredbe, v obliki kot velja na dan podpisa sporazuma o financiranju.

(190)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Uredbe (EU) št. 1303/2013 v zvezi z vzorci poročil o nadzoru in letnih revizijskih poročil iz člena 40(1) navedene uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

(191)

Za zagotovitev doslednosti obravnavanja finančnih popravkov v programskem obdobju 2007–2013, je treba pojasniti, da bi moralo biti v primeru finančnih instrumentov mogoče dovoliti, da se preklican prispevek kot rezultat posamezne nepravilnosti ponovno uporabi kot redni odhodek v isti operaciji, tako da s tem povezani finančni popravek ne bo imel za posledico čiste izgube za operacijo finančnega instrumenta.

(192)

Da se zagotovi več časa za podpis sporazumov o financiranju, ki bi dopuščali uporabo depozitnih računov za plačila za naložbe v končne prejemnike po koncu obdobja upravičenosti za instrumente, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, bi bilo treba rok za podpis takšnih sporazumov o financiranju podaljšati do 31. decembra 2018.

(193)

Da bi vlagatelje, ki delujejo po načelu tržnega gospodarstva, spodbudili k sovlaganju v projekte javne politike, bi bilo treba uvesti pojem različne obravnave vlagateljev, ki pod posebnimi pogoji omogoča, da so sredstva skladov ESI podrejena naložbi vlagatelja, ki deluje po načelu tržnega gospodarstva, in finančnim produktom EIB, ki jih krije jamstvo EU sklada EFSI. Hkrati bi bilo treba določiti pogoje za uporabo takšne različne obravnave pri izvrševanju sredstev skladov ESI.

(194)

Glede na dolgotrajno okolje z nizkimi obrestnimi merami in da ne bi neupravičeno kaznovali organov, ki izvršujejo finančne instrumente, bi bilo treba ob dejavnem upravljanju zakladnice omogočiti, da se negativne obresti, ki nastanejo zaradi naložb sredstev skladov ESI na podlagi člena 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013, financirajo iz sredstev, vrnjenih v finančni instrument.

(195)

Za uskladitev zahtev glede poročanja z novimi določbami o različni obravnavi vlagateljev ter v izogib podvajanju nekaterih zahtev, bi bilo treba spremeniti člen 46(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(196)

Da se omogoči izvrševanje skladov ESI, je treba državam članicam dati možnost izvajanja ukrepov tehnične pomoči preko neposredne oddaje naročila EIB, drugim mednarodnim finančnim institucijam ter bankam ali institucijam v javni lasti.

(197)

Da bi dodatno harmonizirali pogoje za operacije, ki ustvarjajo neto prihodek po svoji zaključitvi, bi se morale ustrezne določbe te uredbe uporabljati za že izbrane operacije, ki se še vedno izvajajo, in operacije, ki jih je treba v tem programskem obdobju še izbrati.

(198)

Da bi zagotovili močno spodbudo za izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost, prihrankov pri stroških, ki so posledica izboljšane energetske učinkovitosti z operacijo, ne bi smeli obravnavati kot neto prihodek.

(199)

Da se omogoči izvajanje operacij, ki ustvarjajo prihodek, bi bilo treba v katerem koli trenutku med izvajanjem programa dovoliti zmanjšanje stopnje sofinanciranja ter zagotoviti možnosti za oblikovanje pavšalne stopnje odstotka neto prihodka na nacionalni ravni.

(200)

Zaradi poznega sprejetja Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (26) ter zaradi dejstva, da so bile v navedeni uredbi določene stopnje intenzivnosti pomoči, je treba v Uredbi (EU) št. 1303/2013 določiti nekatera izvzetja za ESPR, kar zadeva dobičkonosne operacije. Ker ta izvzetja zagotavljajo ugodnejše pogoje za nekatere operacije, ki ustvarjajo prihodek, za katere so zneski ali stopnje podpore opredeljeni v Uredbi (EU) št. 508/2014, je treba določiti drug datum začetka uporabe za ta izvzetja, da se zagotovi enako obravnavanje operacij, podprtih na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(201)

Za zmanjšanje upravnega bremena za upravičence bi bilo treba povišati mejno vrednost, pod katero so nekatere operacije izvzete iz zahteve po izračunavanju in upoštevanju prihodkov, ustvarjenih med njihovim izvajanjem.

(202)

Za lažje doseganje sinergij med skladi ESI in drugimi instrumenti Unije, bi bilo treba omogočiti, da se nastali izdatki povrnejo iz različnih skladov ESI in instrumentov Unije, in sicer na podlagi vnaprej dogovorjenega deleža.

(203)

Za spodbuditev uporabe pavšalnih zneskov in glede na dejstvo, da morajo pavšalni zneski temeljiti na pošteni, pravični in preverljivi metodi izračuna, ki zagotavlja dobro finančno poslovodenje, bi bilo treba ukiniti veljavno zgornjo mejo za njihovo uporabo.

(204)

Za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev pri izvajanju projektov bi bilo treba uvesti novo poenostavljeno obračunavanje stroškov za financiranje, ki bo temeljila na pogojih, ki ne vključujejo stroškov operacij.

(205)

Za poenostavitev pravil, ki urejajo porabo sredstev in za zmanjšanje upravnega bremena, bi morale države članice vse pogosteje uporabljati poenostavljeno obračunavanje stroškov.

(206)

Ob upoštevanju dejstva, da se v skladu s členom 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013 obveznost zagotavljanja trajnosti operacij vlaganja izvaja od končnega izplačila upravičencu in da se v primeru naložb, ki jih sestavlja zakup novih strojev in opreme, končno izplačilo izvede ob izteku pogodbe, se ta obveznost ne bi smela uporabljati za tovrstne naložbe.

(207)

Za zagotovitev širše uporabe poenostavljenega obračunavanja stroškov bi bilo treba za operacije ali projekte, ki so del operacij, ki prejemajo pomoč iz ESRR in ESS pod določeno mejno vrednostjo določiti obvezno uporabo standardnih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj, za kar veljajo zadevne prehodne določbe. Organ upravljanja ali odbor za spremljanje, če gre za programe v okviru cilja‚evropsko teritorialno sodelovanje‘, bi moral imeti možnost podaljšati prehodno obdobje za obdobje, ki ga šteje za ustrezno, če meni, da takšna obveznost ustvarja nesorazmerno upravno breme. Takšna obveznost se ne bi smela uporabljati za operacije, ki prejemajo podporo v okviru državne pomoči, ki ne pomeni pomoči de minimis. Za takšne operacije bi morala še naprej obstajati možnost vseh oblik nepovratnih sredstev in vračljive podpore. Hkrati bi bilo treba za vse sklade ESI predvideti uporabo predlogov proračunov kot dodatno metodologijo za določitev poenostavljenih stroškov.

(208)

Da se omogoči zgodnejša in bolj ciljna uporaba poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU, sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo Uredbe (EU) št. 1303/2013 z dodatnimi posebnimi pravili glede vlog, obveznosti in odgovornosti organov, ki izvajajo finančne instrumente, ter z njimi povezanimi merili za izbiro in proizvodi, ki jih je možno zagotoviti s finančnimi instrumenti, dopolnitvijo določb Uredbe (EU) št. 1303/2013 o standardnih lestvicah stroškov na enoto ali financiranja po pavšalni stopnji, poštene, pravične in preverljive metode izračuna, s katero bi jih bilo mogoče določiti, in z določitvijo podrobnih postopkov v zvezi s financiranjem na podlagi izpolnjevanja pogojev, povezanih z doseganjem napredka pri izvajanju ali doseganjem ciljev programov, namesto stroškov in njihove uporabe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(209)

Za zmanjšanje upravnega bremena bi bilo treba povečati uporabo pavšalnih stopenj, ki jih lahko države članice določijo brez posebne metodologije. Zato bi bilo treba uvesti dodatni pavšalni stopnji: eno za izračun neposrednih stroškov za osebje in drugo za izračun preostalih upravičenih stroškov na podlagi stroškov za osebje. Poleg tega bi bilo treba dodatno pojasniti metode za izračun stroškov za osebje.

(210)

Z namenom izboljšanja učinkovitosti in učinka operacij bi bilo treba olajšati izvajanje operacij, ki zajemajo celotno ozemlje države članice, ali operacij, ki zajemajo različna programska področja, prav tako pa bi bilo treba povečati možnosti za odhodke zunaj Unije za nekatere naložbe.

(211)

Da bi države članice spodbudili k uporabi neodvisnih strokovnjakov za ocenjevanje velikih projektov, bi moralo biti dovoljeno, da neodvisni strokovnjak, potem ko je Komisija obveščena o predložitvi relevantnih informacij neodvisnemu strokovnjaku, Komisiji predloži izjavo o izdatkih v zvezi z velikim projektom, preden jo pozitivno oceni.

(212)

Da se spodbudi uporaba skupnih akcijskih načrtov, ki bodo zmanjšali upravno breme za upravičence, je treba zmanjšati regulativne zahteve, povezane s pripravo skupnega akcijskega načrta, obenem pa še naprej namenjati ustrezno osredotočenost na horizontalna načela, vključno z enakostjo spolov in trajnostnim razvojem, ki so pomembno prispevala k učinkovitemu izvrševanju skladov ESI.

(213)

V izogib nepotrebnemu upravnemu bremenu za upravičence bi morala pravila o informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti, spoštovati načelo sorazmernosti. V skladu s tem je pomembno, da se razjasni področje uporabe teh pravil.

(214)

Z namenom zmanjšanja upravnega bremena in zagotovitve učinkovite uporabe tehnične pomoči po ESRR, ESS, in Kohezijskem skladu ter po kategorijah regij bi bilo treba povečati prožnost pri izračunavanju in spremljanju posameznih zgornjih mej, ki se v državah članicah uporabljajo za tehnično pomoč.

(215)

Zaradi poenostavitve izvajalskih struktur bi bilo treba razjasniti, da je možnost, v skladu s katero so lahko organ upravljanja, organ za potrjevanje in revizijski organ del istega javnega organa, na voljo tudi za programe v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja.

(216)

Natančneje bi bilo treba določiti odgovornosti organov upravljanja v zvezi s preverjanjem odhodkov, kadar se uporabljajo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov.

(217)

Za zagotovitev, da upravičenci v celoti izkoristijo potencial poenostavitve rešitev e-uprave pri izvrševanju skladov ESI in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, zlasti z namenom olajšanja popolnoma elektronskega vodenja dokumentacije, je treba pojasniti, da papirna sled ni potrebna, če so izpolnjeni določeni pogoji.

(218)

Za zagotovitev večje sorazmernosti kontrol ter zmanjšanja upravnega bremena zaradi podvajanja kontrol, zlasti za male upravičence, ne da bi se spodkopavalo načelo dobrega finančnega poslovodenja, bi moralo prevladati načelo enotne revizije za ESRR, ESS, Kohezijski skladu in ESPR ter bi morale biti mejne vrednosti, pod katerimi operacija ni predmet več kot ene revizije, podvojene.

(219)

Pomembno je izboljšati prepoznavnost skladov ESI in povečati ozaveščenost o njihovih rezultatih in dosežkih v javnosti. Dejavnosti informiranja in komuniciranja ter ukrepi za izboljšanje prepoznavnosti v javnosti so še vedno bistvenega pomena pri objavljanju dosežkov skladov ESI in prikazovanju, kako se vlagajo finančna sredstva Unije.

(220)

Da se nekaterim ciljnim skupinam olajša dostop do ESS, zbiranje podatkov za določene kazalnike iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (27) ne bi smelo biti potrebno.

(221)

Za zagotovitev enake obravnave operacij, ki se podpirajo na podlagi te uredbe, je treba določiti datum začetka uporabe določenih sprememb Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(222)

Za zagotovitev, da celotno programsko obdobje za uredbe (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013 in Uredbo (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (28) ureja usklajen niz pravil, se morajo določene spremembe teh uredb uporabljati od 1. januarja 2014. Z določitvijo retroaktivne uporabe teh sprememb se upoštevajo legitimna pričakovanja.

(223)

Da se pospeši izvrševanje finančnih instrumentov, pri čemer se podpora iz skladov ESI združuje s finančnimi produkti EIB v okviru jamstva EU sklada EFSI, in da se zagotovi stalna pravna podlaga za podpis sporazumov o financiranju, ki bi dopuščali uporabo depozitnih računov za instrumente, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, je nujno, da se določene spremembe te uredbe uporabljajo z učinkom od 1. januarja 2018. Z določitvijo retroaktivne uporabo teh sprememb se zagotovi napredno omogočanje financiranja projektov z združeno podporo iz skladov ESI in EFSI ter se prepreči pravna praznina med datumom prenehanja veljavnosti nekaterih določb iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 in datumom začetka veljavnosti njihovega podaljšanja na podlagi te uredbe.

(224)

Poenostavitve in spremembe pravil za posamezen sektor bi bilo treba začeti uporabljati čim prej, da bi omogočili hitrejše izvrševanje v tekočem programskem obdobju, in bi se zato morale uporabljati od 2. avgusta 2018.

(225)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral po 31. decembru 2017 še naprej zagotavljati začasno pomoč mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in prebivajo v regijah, ki so nesorazmerno prizadete zaradi velikega števila odpuščanj. Da bi omogočali stalno pomoč mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in prebivajo v regijah, bi se morala sprememba Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (29), s katero se zagotavlja takšna stalna pomoč, uporabljati z učinkom od 1. januarja 2018.

(226)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (30) bi moralo biti mogoče ustanoviti mehanizme mešanega financiranja za en ali več instrumentov za povezovanje Evrope (IPE). Iz takšnih mehanizmov mešanega financiranja bi se lahko financirale operacije mešanega financiranja, ki so ukrepi, ki združujejo nepovratne oblike podpore, kot je podpora iz proračunov držav članic, nepovratnih sredstev IPE ter skladov ESI, in finančni instrumenti iz proračuna Unije, vključno s kombinacijami kapitalskega in dolžniškega instrumenta IPE ter financiranjem iz skupine EIB, iz nacionalnih spodbujevalnih bank, iz razvojnih ali drugih finančnih institucij, od vlagateljev in iz zasebne finančne podpore. Financiranje iz skupine EIB bi moralo vključevati financiranje EIB v okviru EFSI, zasebna finančna podpora pa bi morala vključevati neposredne in posredne finančne prispevke ter podporo pridobljeno preko javno-zasebnih partnerstev.

(227)

Zasnova in vzpostavitev mehanizmov mešanega financiranja bi morala temeljiti na predhodni oceni, opravljeni v skladu s to uredbo in bi morala odražati rezultate izkušenj, pridobljenih pri izvajanju „razpisa za mešano financiranje“ v okviru IPE iz Izvedbene uredbe Komisije z dne 20. januarja 2017 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije C(2014) 1921 o vzpostavitvi večletnega delovnega programa za finančno pomoč na področju instrumenta za povezovanje Evrope - sektor prometa za obdobje 2014-2020. Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE bi morali biti vzpostavljeni v sklopu večletnih in/ali letnih programov dela ter sprejeti v skladu s členoma 17 in 25 Uredbe (EU) št. 1316/2013. Komisija bi morala zagotoviti pregledno in pravočasno poročanje Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju vsakega mehanizma mešanega financiranja IPE.

(228)

Cilj mehanizmov mešanega financiranja v okviru IPE bi moral biti olajšati in racionalizirati vložitev ene vloge za vse oblike podpore, vključno z nepovratnimi sredstvi Unije iz IPE in sredstvi zasebnega sektorja. Namen takšnih mehanizmov mešanega financiranja bi morala biti optimizacija postopka vložitve vloge za nosilce projektov z zagotovitvijo tehnično in finančno enotnega ocenjevalnega postopka.

(229)

Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE bi morali omogočiti večjo prožnost za predložitev projektov ter poenostaviti in racionalizirati postopek opredelitve in financiranja projektov. Povečati bi morali tudi prevzemanje odgovornosti in zavez s strani sodelujočih finančnih institucij ter tako ublažiti tveganja, povezana s projekti.

(230)

Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE bi morali omogočiti okrepljeno usklajevanje, izmenjavo informacij in sodelovanje med državami članicami, Komisijo, EIB, nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in zasebnimi vlagatelji z namenom ustvariti in podpirati primeren sklop projektov v skladu s cilji politike IPE.

(231)

Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE bi morali biti namenjeni izboljšanju multiplikacijskega učinka porabe Unije s pritegnitvijo dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev, s čimer se zagotovi najvišja stopnja vključevanja zasebnih vlagateljev. Poleg tega bi morali zagotoviti, da postanejo ukrepi, ki prejmejo podporo, ekonomsko in finančno izvedljivi, ter prispevati k preprečevanju pomanjkanja finančnih vzvodov za naložbe. Prispevati bi morali k uresničevanju ciljev Unije v zvezi z izpolnjevanjem ciljev, določenih na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu (COP 21), ustvarjanjem delovnih mest in čezmejnimi povezavami. Pomembno je, da Računsko sodišče, kadar se tako IPE kot EFSI uporabljata za ukrepe financiranja, preuči, ali je bilo finančno poslovodenje dobro ter v skladu s členom 287 PDEU in členom 24(2) Uredbe (EU) št. 1316/2013.

(232)

V večini primerov se za nepovratna sredstva v prometnem sektorju pričakuje, da ostanejo glavno sredstvo za podporo ciljev politik Unije. Pri uporabi mehanizmov mešanega financiranja IPE se zato ne bi smela zmanjšati razpoložljivost takšnih nepovratnih sredstev.

(233)

Udeležbo zasebnih sovlagateljev pri prometnih projektih bi lahko olajšali z zmanjšanjem finančnega tveganja. V ta namen so lahko ustrezna jamstva za prvo izgubo, ki jih zagotavlja EIB v okviru skupnih finančnih mehanizmov, ki se podpirajo iz proračuna, kot so mehanizmi mešanega financiranja.

(234)

Financiranje iz IPE bi moralo temeljiti na merilih za izbor in dodelitev, določenih v okviru večletnih in letnih delovnih programov v skladu s členom 17(5) Uredbe (EU) št. 1316/2013, ne glede na uporabljeno obliko financiranja ali njegovo kombinacijo.

(235)

Izkušnje, pridobljene pri mehanizmih mešanega financiranja, bi bilo treba upoštevati pri ocenah Uredbe (EU) št. 1316/2013.

(236)

Uvedbe mehanizmov mešanega financiranja IPE s to uredbo ne bi smeli razumeti tako, da vpliva na rezultat pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020.

(237)

Ob upoštevanju zelo visoke stopnje izvrševanja IPE v prometnem sektorju in z namenom podpore izvajanju projektov, ki imajo najvišjo dodano vrednost za vseevropsko prometno omrežje glede koridorjev osrednjega omrežja, čezmejnih projektov, projektov na drugih odsekih osrednjega omrežja in projektov, upravičenih na podlagi horizontalnih prednostnih nalog, kot so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1316/2013, je treba izjemoma omogočiti dodatno prožnost pri uporabi večletnega programa dela, s čimer bi omogočili, da znesek finančni sredstev doseže do 95 % finančnih proračunskih sredstev iz Uredbe (EU) št. 1316/2013. Vendar pa je pomembno, da se zagotavlja nadaljnja podpora v preostalem izvedbenem obdobju IPE za prednostne naloge, zajete v letnih programih dela.

(238)

Ker se narava telekomunikacijskega sektorja IPE razlikuje od narave prometnega in energetskega sektorja IPE, zlasti v nižjih povprečnih zneskih nepovratnih sredstev, razlike med vrstami stroškov in vrstami projektov, bi se bilo treba izogibati nepotrebnemu bremenu za upravičence in države članice, ki sodelujejo pri s tem povezanih ukrepih, in sicer z manj obremenjujočimi obveznostmi glede potrjevanja, pri čemer se ne bi smelo oslabiti načelo dobrega finančnega poslovodenja.

(239)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (31) so za podporo ukrepom na področju infrastruktur za digitalne storitve trenutno dovoljena samo nepovratna sredstva in javno naročanje. Za zagotovitev čim učinkovitejšega delovanja infrastruktur za digitalne storitve, bi morali biti za podporo takšnim ukrepom na voljo tudi drugi finančni instrumenti, ki se trenutno uporabljajo v okviru IPE, vključno z inovativnimi finančnimi instrumenti.

(240)

Da se prepreči ustvarjanje nepotrebnega upravnega bremena za organe upravljanja, ki bi lahko oviralo učinkovito izvajanje Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, je ustrezno poenostaviti in omogočiti postopek za spremembo nebistvenih elementov operativnih programov.

(241)

Da se nadalje poenostavi uporaba Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, je ustrezno oblikovati dodatne določbe glede upravičenosti odhodkov, zlasti kar zadeva uporabo standardnih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj.

(242)

V izogib nepošteni obravnavi partnerskih organizacij, nepravilnosti, ki jih je mogoče pripisati izključno organu, pristojnemu za nakup pomoči, ne bi smele vplivati na upravičenost odhodkov partnerskih organizacij.

(243)

Z namenom poenostavitve izvajanja skladov ESI in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in v izogib pravni negotovosti bi bilo treba pojasniti določene odgovornosti držav članic glede upravljanja in kontrole.

(244)

Glede na potrebo po usklajeni uporabi ustreznih finančnih pravil v okviru proračunskega leta je načeloma priporočljivo, da se prvi del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) začne uporabljati na začetku proračunskega leta. Vendar pa je, zato da bi prejemnikom sredstev Unije zagotovili čimprejšnje koristi zaradi pomembnih poenostavitev iz te uredbe, tako v zvezi s finančno uredbo kot tudi s spremembami pravil za posamezni sektor, izjemoma primerno zagotoviti, da se ta uredba uporablja od njenega začetka veljavnosti. Da se zagotovi več časa za prilagoditev novim pravilom, bi istočasno morale institucije Unije do konca proračunskega leta 2018 še naprej uporabljati Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 glede izvrševanja njihovih upravnih odobritev.

(245)

Nekatere spremembe v zvezi s finančnimi instrumenti, proračunskimi jamstvi in finančno pomočjo bi bilo treba začeti uporabljati šele takrat, ko se začne uporabljati večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020, da se zagotovi dovolj časa za prilagoditev zadevnih pravnih podlag in programov novim pravilom.

(246)

Informacije o letnem povprečju ekvivalentov polnega delovnega časa in o predvidenem znesku namenskih prejemkov, prenesenih iz predhodnih let, bi bilo prvič treba zagotoviti skupaj s predlogom proračuna, ki bo predstavljen leta 2021, da se Komisiji zagotovi dovolj časa za prilagoditev novim obveznostim –