EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 13.6.2023

SWD(2023) 207 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK POROČILA O OCENI UČINKA

Spremni dokument

k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov

{COM(2023) 314 final} - {SEC(2023) 241 final} - {SWD(2023) 204 final}

Nujnost ukrepanja

Naložbe, ki temeljijo na okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikih, oziroma trajnostne naložbe postajajo pomemben del uveljavljenih oblik financiranja, pri čemer po nekaterih ocenah na svetovni ravni dosegajo 40 bilijonov USD. EU je vzpostavila gradnike za okvir za trajnostno financiranje. Deležniki zdaj opozarjajo na preostale neučinkovitosti trga in regulativne vrzeli, ki bi lahko ovirale razvoj trga trajnostnega financiranja EU in povezovanja trgov. Izraženi so bili številni pomisleki glede delovanja trga ocen ESG.

Ta pobuda je del strategije za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo, ki je bila objavljena julija 2021. Izhaja iz dela, ki se je začelo leta 2018 z akcijskim načrtom za financiranje trajnostne rasti. To je eden od ukrepov, ki jih je predlagala Evropska komisija, da bi prispevala k ciljem evropskega zelenega dogovora z izboljšanjem pretoka in kakovosti informacij, na katerih temeljijo odločitve vlagateljev, podjetij in drugih deležnikov. Ocene ESG imajo pomembno in omogočitveno vlogo pri pravilnem delovanju trga trajnostnega financiranja EU, saj zagotavljajo pomembne vire za ocene, ki jih lahko vlagatelji in finančne institucije uporabijo pri naložbenih strategijah, obvladovanju tveganj in notranji analizi. Uporabljajo jih tudi podjetja, ki si prizadevajo, da bi bolje razumela tveganja in priložnosti glede trajnostnosti, ki so povezani z njihovimi dejavnostmi ali dejavnostmi njihovih partnerjev, ter ki se z uporabo teh ocen primerjajo s svojimi tekmeci, kar zadeva ta vprašanja.

Cilj te pobude je predvsem odpraviti pomanjkljivosti na neustrezno delujočem trgu. Potrebe uporabnikov in ocenjevanih podjetij v zvezi z ocenami ESG niso izpolnjene, zaupanje v ocene pa je ogroženo. Ta težava ima več različnih vidikov, ki zajemajo predvsem nezadostno preglednost v zvezi z metodologijami in cilji ocen ESG ter nezadostno jasnost glede poslovanja ponudnikov ocen ESG, zlasti glede tega, kako obvladujejo morebitna navzkrižja interesov.

Ocene ESG zaradi tega ne izpolnjujejo svojega namena ter uporabnikom, vlagateljem in ocenjenim podjetjem ne omogočajo v zadostni meri, da bi sprejemali informirane odločitve o tveganjih, učinkih in priložnostih, povezanih z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki. Ker so odločitve vlagateljev in podjetij ključne za prehod na podnebno nevtralno in bolj trajnostno gospodarstvo, to navsezadnje omejuje potencial trga za prispevek k evropskemu zelenemu dogovoru in doseganju ciljev trajnostnega razvoja ZN. Hkrati je ključnega pomena, da se okrepi zaupanje v poslovanje ponudnikov ocen ESG tako, da se zagotovi pravilno delovanja trga ter to, da ponudniki ocen ESG preprečijo in obvladujejo navzkrižja interesov. Zanesljive in visokokakovostne ocene ESG bodo prispevale tudi k celovitosti finančnih trgov in zaščiti vlagateljev. Delovanje notranjega trga bi se izboljšalo z večjo jasnostjo glede ravnanja subjektov, ki imajo vse pomembnejšo vlogo pri usmerjanju financiranja.

V ta namen sta bila zastavljena dva specifična cilja: (i) večja jasnost glede ciljev in značilnosti ocen ESG ter metodologij in virov podatkov, ki se uporabljajo za njihovo pridobitev, in (ii) večja jasnost glede poslovanja ponudnikov ocen ESG ter preprečevanje in blaženje tveganj, ki izhajajo iz navzkrižij interesov med ponudniki.

Ker trajnostne naložbe in ocene ESG vzbujajo vse več pozornosti v jurisdikcijah po vsem svetu, mora EU nujno s svojimi partnerji sodelovati na podlagi skladnega in celovitega evropskega pristopa. Prav tako se več pozornosti namenja vlogi ocen ESG in poslovanju ponudnikov ocen ESG. Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) je leta 2022 izdalo več priporočil za ponudnike ocen ESG in regulatorje. Več jurisdikcij je začelo sprejemati kodekse ravnanja za ponudnike ocen ESG.

Možne rešitve

Analizirane so bile številne zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike za subjekte (ponudnike ocen ESG) in za produkte (ocene ESG). Kar zadeva regulativno obravnavo ponudnikov ocen ESG, tri obravnavane možnosti zajemajo: panožni kodeks ravnanja (možnost 1), registracijo in omejen nadzor (možnost 2) ter izdajanje dovoljenj, organizacijske zahteve, ki temeljijo na načelih, zahteve glede preglednosti in nadzor, ki temelji na tveganju (možnost 3). Kar zadeva obseg zahtev glede preglednosti ocen ESG in njihovih metodologij ter ciljev, sta obravnavani dve možnosti, in sicer: minimalne zahteve po javnem razkritju (možnost 1) ter minimalne zahteve po javnem razkritju in celovitejše zahteve po razkritju strankam ponudnikov ocen ESG in ocenjevanim podjetjem (možnost 2). Pri analizi sta skrbno preučeni tudi stroškovna učinkovitost in skladnost možnosti.

Kar zadeva obseg, bi opredelitev ocen ESG v tej pobudi temeljila na splošno sprejeti opredelitvi, ki jo je za te ocene oblikoval IOSCO. Opredelitev ocen ESG je potrebna, da se opredelita področje uporabe zakonodaje in uporaba zahtev iz nje. Ta pobuda bi bila osredotočena na subjekte, ki javnosti ali naročnikom zagotavljajo ocene ali točke ESG, in ne bi zajemala finančnih institucij ali drugih udeležencev na trgu, ki ocene ESG razvijajo za lastne namene.

Učinki prednostnih možnosti

Na podlagi primerjave uspešnosti, učinkovitosti in skladnosti analiziranih možnosti bi prednostna možnost zajemala kombinacijo možnosti 3 o ponudnikih ocen ESG (pravila o izdajanju dovoljenj, organizacijskih zahtevah in nadzoru) ter možnosti 2 o ocenah ESG (minimalna razkritja glede preglednosti metodologij in ciljev, ki bi bila namenjena širši javnosti, ter celovitejša razkritja uporabnikom ponudnikov ocen ESG in ocenjevanim podjetjem). Prednost ima kombinacija možnosti, s katero se najuspešnejše in najučinkovitejše izpolnijo cilji pobude.

Čeprav lahko zaradi prednostne možnosti nastanejo višji začetni stroški, se pričakuje, da bodo koristi dolgoročno odtehtale stroške. Prednostna možnost naj bi prinesla znatne gospodarske koristi. Pričakuje se, da bo ta pobuda pozitivno vplivala na delovanje finančnih trgov in na pogoje za naložbe ESG. Poleg tega naj bi vlagateljem in ocenjevanim subjektom omogočila razumevanje ocen ESG na trgu, sprejemanje ozaveščenih odločitev glede teh ocen ter zmanjšanje stroškov zbiranja informacij in potrebe po uporabi dodatnih ponudnikov, s čimer bi se zmanjšali stroški poslovanja in skrbnih pregledov. Poleg tega bila pobuda nediskriminatorna ter bi se uporabljala enako za domače udeležence na trgu in udeležence na trgu zunaj EU. Zaradi te pobude se bodo verjetno kratkoročno povečali stroški poslovanja, vendar bi lahko večje zaupanje v ocene ESG izboljšalo rast trga in sčasoma povečalo dobičkonosnost. Za majhne ponudnike je za ublažitev upravnega bremena in zaradi morebitnih pomislekov glede izgube dostopa do trga predvideno prehodno obdobje, da bi imeli na voljo več časa za prilagoditev.

Pričakuje se tudi, da bo imela pobuda pozitivne, čeprav zanemarljive, posredne socialne in okoljske učinke.