Od neizzvane in neupravičene obsežne ruske invazije na Ukrajino je dobava plina iz Rusije v EU motena zaradi namernih poskusov uporabiti energijo kot politično orožje. Rusija je bila več let glavna dobaviteljica plina v EU. V preteklosti se je EU nanjo zanašala za več kot 40 % oskrbe s plinom. Od februarja 2022 pa se dobava plina stalno zmanjšuje. Pretok plina po plinovodih iz Rusije je v prvi polovici leta 2023 znašal manj kot 10 % uvoza plina v EU. Dvanajst držav članic je razglasilo prvo ali drugo stopnjo krize v skladu s skupno klasifikacijo EU, kot je predvideno v Uredbi (EU) 2017/1938 o zanesljivosti oskrbe s plinom.

Ta pretres pri dobavi je močno vplival na višino in nestanovitnost cen plina in električne energije, inflacijo, splošno finančno in makroekonomsko stabilnost EU ter vse državljane. Veleprodajna cena je bila leta 2022 v povprečju več kot petkrat višja od ravni pred krizo, na vrhuncu krize poleti 2022 pa se je povzpela celo nad 300 EUR/MWh. Cene so še danes izrazito višje kot v obdobju pred krizo in zelo nestanovitne. Podjetja, zlasti v energijsko intenzivnih panogah, so postala manj konkurenčna, medtem ko imajo državljani manjšo kupno moč.

Svet je zato 19. decembra 2022 sprejel Uredbo Sveta (EU) 2022/2576 o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nakupov plina, zanesljivimi referenčnimi cenami in čezmejno izmenjavo plina.

Uredba (EU) 2022/2576 zagotavlja začasno pravno podlago glede:

Cilj Uredbe (EU) 2022/2576 je ublažiti vpliv na ceno plina z reševanjem vprašanja povpraševanja in ponudbe, zagotavljanjem zanesljivosti oskrbe po vsej EU ter krepitvijo solidarnosti. Uredba vsebuje različne elemente, namenjene usklajenemu prizadevanju za preprečevanje zelo visokih cen ter krepitev solidarnosti in zanesljivosti oskrbe.

Namen tega predloga je podaljšati obdobje uporabe določb Uredbe (EU) 2022/2576 za eno leto glede na nadaljnja tveganja za oskrbo z energijo v Uniji.

Odziv Unije na podlagi načrta REPowerEU in nadaljnjih pobud, vključno z ukrepi iz Uredbe (EU) 2022/2576, je prispeval k ublažitvi učinkov ruske invazije na Ukrajino na oskrbo s plinom in njenih poznejših učinkov na višino cen, inflacijo, finančno in makroekonomsko stabilnost ter državljane.

Razmere na svetovnih trgih plina pa so še vedno zaostrene in tržno ravnovesje naj bi v bližnji prihodnosti ostalo negotovo. Te razmere negativno vplivajo na cene plina, ki so, čeprav nižje od konice poleti 2022, še vedno več kot dvakrat višje od ravni pred krizo. Številna tveganja lahko, če se uresničijo, okrepijo strah pred pomanjkanjem, kar lahko ob ranljivosti trga zaradi omejene oskrbe sproži burne odzive z resnimi posledicami za cene. Ta tveganja vključujejo ponovno povečanje povpraševanja po utekočinjenem zemeljskem plinu (v nadaljnjem besedilu: UZP) v Aziji, zaradi česar bi se zmanjšala razpoložljivost plina na svetovnem trgu plina; hladno zimo, ki bi lahko privedla do povečanja povpraševanja po plinu za do 30 milijard kubičnih metrov; ekstremne vremenske razmere, ki bi lahko vplivale na skladiščenje električne energije iz hidroelektrarn in proizvodnjo jedrske energije zaradi nizkih vodostajev, kar bi povzročilo večje povpraševanje po proizvodnji električne energije iz plina; nadaljnje motnje v kritični infrastrukturi ter poslabšanje geopolitičnih razmer in krajine groženj v regijah, ki dobavljajo plin, na primer zaradi krize na Bližnjem vzhodu.

Če bi se ustrezni ukrepi Unije prenehali uporabljati, bi to spremenilo stabilizirane, a negotove razmere, ki jih je Unija dosegla, in okrnilo odpornost na verjeten prihodnji razvoj dogodkov, kot je popolna ustavitev ruskega uvoza.

V skladu z Uredbo (EU) 2022/2576 je Komisija ob podpori izvajalca storitev zasnovala in izvedla mehanizem AggregateEU, ki omogoča združevanje povpraševanja, organizacijo razpisnih postopkov za mednarodne dobavitelje plina in usklajevanje povpraševanja s ponudbami dobaviteljev. V mehanizmu lahko kot kupci sodelujejo podjetja s sedežem v EU in pogodbenicah Energetske skupnosti.

Uredba določa obvezno združevanje povpraševanja z nalaganjem obveznosti državam članicam, da od domačih podjetij zahtevajo, da prek izvajalca storitev združijo povpraševanje in tako dosežejo dovolj velike količine. Podjetja držav članic morajo v postopek združevanja povpraševanja vključiti količine, ki ustrezajo vsaj 15 % ciljev napolnjenosti skladišč (približno 13,5 milijarde kubičnih metrov za Unijo kot celoto).

Da bi preprečili ogrožanje cilja odmika od plina, dobavljenega iz Ruske federacije, Uredba (EU) 2022/2576 določa, da je sodelovanje podjetij ali drugih organov, ki so pod nadzorom ruskih fizičnih ali pravnih oseb ali podjetij s sedežem v Ruski federaciji, izključeno. Poleg tega je zemeljski plin iz Ruske federacije izključen iz mehanizma za združevanje povpraševanja in skupno nabavo, vključno z dobavo zemeljskega plina, ki vstopa v države članice ali pogodbenice Energetske skupnosti prek vstopnih točk s seznama.

Uredba (EU) 2022/2576 vsebuje določbe za zagotavljanje boljšega usklajevanja nakupov plina v Uniji in energetske solidarnosti med državami članicami. V ta namen naj bi Komisija z Uredbo pridobila pregled prihodnjih razpisov ali pogodb v zvezi s prodajo in nakupom plina. V skladu s tem morajo podjetja plinskega gospodarstva ali podjetja, ki porabljajo plin, Komisiji poslati obvestila o vseh prihodnjih razpisih ali pogodbah, katerih količina plina presega 5 TWh/leto. Komisija lahko nato takim podjetjem izda priporočila v primerih, ko lahko taki razpisi ali pogodbe negativno vplivajo na mehanizem skupne nabave, delovanje trga, zanesljivost oskrbe ali solidarnost.

Uredba (EU) 2022/2576 prav tako krepi učinkovito delovanje plinovodov in terminalov za UZP.

Zagotavljanje bolj raznolikih virov oskrbe zunaj Rusije spreminja vzorce pretoka plina v EU. Poti od terminalov za UZP do centrov porabe so tako postale pomembnejše od prej prevladujoče smeri pretoka od vzhoda proti zahodu. Takšne spremembe v pretoku plina pa so povzročile posebej visoke stopnje prezasedenosti na povezovalnih točkah, zlasti v severozahodni Evropi.

Da bi povečali odzivnost plinskega sistema na prezasedenost in izboljšali njegovo prožnost, člen 14 Uredbe (EU) 2022/2576 vsebuje določbe, ki operaterje prenosnih sistemov zavezujejo, da ponudijo premalo izkoriščeno pogodbeno zagotovljeno zmogljivost na vseh povezovalnih točkah, ne le na prezasedenih, bodisi z (i) izvajanjem novega mesečnega postopka „uporabi ali izgubi“ bodisi z (ii) razširitvijo obstoječih postopkov z istim ciljem.

Večja preglednost omogoča boljši in celovitejši pregled nad trgi UZP in skladišč v EU. Omogoča tudi učinkovitejšo uporabo te infrastrukture in povečuje možnosti za privabljanje dodatnih dobaviteljev.

Mehanizem obvladovanja nestanovitnosti cen znotraj dneva

Finančna zakonodaja (direktiva o trgih finančnih instrumentov II) že zahteva, da mesta trgovanja vzpostavijo sklop mehanizmov za obvladovanje znatne nestanovitnosti na finančnih trgih, Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) pa si prizadeva za izboljšanje delovanja sistemov prekinitve trgovanja za vse razrede sredstev, kar bo trajneje pozitivno vplivalo na trgovanje z vsemi razredi sredstev, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti na energente. S pravkar zaključenim pregledom uredbe o trgih finančnih instrumentov je bil dodan tudi pojem izrednih razmer, ESMA pa je prejel dodatna pooblastila v zvezi s sistemi prekinitve trgovanja. Te spremembe naj bi bile v nacionalno zakonodajo prenesene do druge polovice leta 2025. Mehanizem obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva iz Uredbe (EU) 2022/2576 je bil uveden tako, da mesta trgovanja vzpostavijo mehanizme za preprečevanje prekomernih nihanj cen znotraj trgovalnega dne, bodisi s prilagoditvijo obstoječih sistemov prekinitve trgovanja bodisi z vzpostavitvijo dodatnega mehanizma. Zaradi velikega porasta nestanovitnosti na trgih plina in električne energije energetska podjetja le stežka še naprej sodelujejo na teh trgih in izpolnjujejo svoje potrebe po varovanju pred tveganji, hkrati pa zagotavljajo zanesljivo oskrbo z energijo za končne odjemalce.

Zato Uredba (EU) 2022/2576 mestom trgovanja nalaga dolžnost, da vzpostavijo začasen mehanizem obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva, namenjen omejitvi velikih nihanj cen pri pogodbah na izvedene finančne instrumente, povezane z energijo, v istem trgovalnem dnevu. Mesta trgovanja lahko izvajajo mehanizem obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva bodisi tako, da ga vključijo v svoje obstoječe sisteme prekinitve trgovanja, ki so že vzpostavljeni v skladu z Direktivo 2014/65/EU, bodisi kot dodatni mehanizem.

Sedanja obveznost solidarnostne pomoči, ki izhaja iz Uredbe (EU) 2017/1938, se uporablja med državami članicami, ki so povezane neposredno ali prek tretje države. S predlaganim podaljšanjem se bo ohranila razširitev te obveznosti na države članice z obrati za UZP, ki bi lahko, tudi če niso neposredno povezane, državi članici v izrednih razmerah zagotovile solidarnostno pomoč, če ima potrebno infrastrukturo za sprejem tega UZP.

Odziv Unije na podlagi načrta RepowerEU in nadaljnjih pobud, vključno z ukrepi iz Uredbe (EU) 2022/2576, je pripomogel k ublažitvi posledic krize in EU pripravil na slabšo zanesljivost oskrbe s plinom. Komisija je v poročilu o glavnih ugotovitvah pregleda Uredbe (EU) 2022/2576 glede na splošno stanje oskrbe Unije s plinom 1 ugotovila, da imajo določbe Uredbe pomembno vlogo pri stabilizaciji razmer na trgu plina in zagotavljanju ustrezne oskrbe Unije s plinom ter da je Uredba pomembno orodje EU za zagotavljanje zanesljivosti takšne oskrbe.

Če Uredba ne bo podaljšana, se bo prenehala uporabljati 30. decembra 2023.

Vendar na dan sprejetja tega predloga še vedno obstajajo hude težave pri oskrbi Unije s plinom.

Zaradi znatnega zmanjšanja uvoza plina po plinovodih iz Rusije v zadnjem letu je razpoložljivost oskrbe s plinom v Uniji veliko manjša kot v obdobju pred krizo. Ob upoštevanju sedanje ravni uvoza plina po plinovodih naj bi Unija v letu 2023 po njih prejela približno 20 milijard kubičnih metrov ruskega plina, vendar se lahko ta nezanesljivi uvoz dodatno zniža ali ustavi. To bi bilo približno 110 milijard kubičnih metrov manj kot leta 2021.

Razmere na svetovnih trgih plina so še vedno zaostrene in naj bi po pričakovanjih take ostale še nekaj časa, saj naj bi pred letom 2026 na svetovni ravni začele delovali le zelo omejene nove zmogljivosti za utekočinjanje UZP.

Te razmere negativno vplivajo na cene plina, ki so, čeprav nižje od konice poleti 2022 (ko so cene presegle 300 EUR/MWh), še vedno več kot dvakrat višje od ravni pred krizo. V prejšnjem desetletju so se cene gibale v razponu od 5 EUR/MWh do 35 EUR/MWh, v povprečju pa so znašale približno 20 EUR/MWh. V začetku jeseni 2023 so se cene gibale med 40 EUR/MWh in 50 EUR/MWh. Te visoke cene še vedno neizogibno krnijo kupno moč državljanov EU in konkurenčnost evropskih podjetij.

Posledica zaostrenih razmer na trgu je tudi njegova nestanovitnost, ki pomeni dodatno tveganje za gospodarstvo EU. Poleti in jeseni 2023 je bilo zaznati več primerov precejšnje nestanovitnosti, ko so se cene v nekaj tednih zvišale za več kot 50 %. To kaže, da so trgi plina še vedno ranljivi in se lahko burno odzovejo na morebitne nepričakovane in nenadne pretrese za ponudbo in povpraševanje, kakor se je zgodilo po stavki v avstralskih obratih za UZP, krizi na Bližnjem vzhodu in motnjah na plinovodu Balticconnector. V takih razmerah lahko strah pred pomanjkanjem sproži burne odzive z resnimi posledicami za cene.

Številna tveganja lahko, če se uresničijo, okrepijo strah pred pomanjkanjem, kar lahko ob ranljivosti trga zaradi omejene oskrbe sproži burne odzive z resnimi posledicami za cene. Ta tveganja vključujejo: povečanje povpraševanja po UZP v Aziji, zaradi česar bi se zmanjšala razpoložljivost plina na svetovnem trgu plina; hladno zimo, ki bi lahko privedla do povečanja povpraševanja po plinu za do 30 milijard kubičnih metrov; ekstremne vremenske razmere, ki bi lahko vplivale na skladiščenje električne energije iz hidroelektrarn ali proizvodnjo jedrske energije, zaradi česar bi bila potrebna večja proizvodnja električne energije iz plina in/ali kar bi povzročilo večje povpraševanje po plinu; ter morebitne dodatne motnje v oskrbi s plinom, vključno s popolno ustavitvijo uvoza plina iz Rusije ali motnjami v obstoječi kritični plinski infrastrukturi.

Poleg tega se je od sprejetja poročila o glavnih ugotovitvah pregleda Uredbe (EU) 2022/2576 krajina groženj poslabšala. Poleg ruske vojne agresije proti Ukrajini so zelo intenzivni oboroženi spopadi zdaj prizadeli več ključnih regij, ki oskrbujejo EU (Azerbajdžan, Bližnji vzhod).

Nedavni primeri ponazarjajo verjetnost in pomembnost tveganj, povezanih z motnjami v kritični plinski infrastrukturi. Septembra 2022 je bil plinovod Severni tok 1 zaradi sabotaže tako poškodovan, da trenutno ne more prenašati plina in ga tudi v bližnji prihodnosti ne bo. Oktobra 2023 je bilo prekinjeno delovanje pomembnega plinovoda Balticconnector, ki povezuje Finsko in Estonijo. S preiskavo se preverja, ali je bila škoda zunanja in jo je povzročilo sidro plovila. Zaradi motenj v oskrbi po plinovodu Balticconnector Finska zdaj ne more več izpolnjevati merila N – 1 v okviru infrastrukturnega standarda, opredeljenega v členu 5 Uredbe (EU) 2017/1938. Merilo N – 1 zagotavlja, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da imajo v primeru motenj v posamezni največji plinski infrastrukturi še vedno tehnične zmogljivosti za zadovoljitev svojega skupnega povpraševanja na konični dan. Zaradi motenj v oskrbi po plinovodu Balticconnector je Finska 27. oktobra 2023 v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2017/1938 zvišala stopnjo krize s stopnje zgodnjega opozarjanja na stopnjo pripravljenosti, tj. zadnjo stopnjo krize pred izrednimi razmerami. Ta nedavni infrastrukturni incident ponazarja verjetnost in pomembnost tveganj, povezanih z motnjami v kritični plinski infrastrukturi.

Omeniti je tudi treba, da k ohranjanju ravnovesja v oskrbi s plinom v EU prispeva znatno zmanjšanje povpraševanja po zemeljskem plinu (–18 % med avgustom 2022 in septembrom 2023). To zmanjšanje je posledica gospodarskih dejavnikov (npr. visokih cen) in upravnih ukrepov, ki so jih države članice sprejele v skladu z Uredbo (EU) 2022/1369 o usklajenem zmanjšanju povpraševanja po plinu in Uredbo (EU) 2023/706, s katero je bila navedena uredba podaljšana. Morebitno povečanje povpraševanja zaradi povečane uporabe plina v stanovanjih, trgovini in industriji ali v primeru nepodaljšanja upravnih ukrepov za zmanjšanje povpraševanja predstavlja dodatno tveganje, ki bi lahko zaradi zaostrenih razmer na svetovnih trgih plina ogrozilo zanesljivost oskrbe s plinom v EU.

Mednarodna agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: IEA) je v treh zaporednih poročilih iz decembra 2022 ter februarja in julija 2023 izpostavila tveganja za zanesljivost oskrbe s plinom v EU in posvarila pred pretiranim samozadovoljstvom zaradi izboljšanja razmer v primerjavi z vrhuncem krize poleti 2022. V skladu s poročilom iz februarja 2023 naj bi „svetovna oskrba s plinom v letu 2023 ostala omejena, svetovno ravnovesje pa je izpostavljeno nenavadno širokemu naboru negotovosti in zunanjih dejavnikov tveganja. Med njimi so možnost popolne prekinitve oskrbovanja Evropske unije s plinom po plinovodih iz Rusije ter povečanje kitajskega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina v skladu z dolgoročnimi pogodbami Kitajske o utekočinjenem zemeljskem plinu in morebitna manjša razpoložljivost oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom.“ IEA je opozorila, da „boljši obeti ne bi smeli odvračati od ukrepov, ki so potrebni [...] za ublažitev izpostavljenosti Evropske unije zunanjim tveganjem“ 2 . Pripravila je scenarije izjemnih situacij, ki vključujejo ustavitev oskrbe z ruskim plinom, nadaljnjo omejeno oskrbo z UZP in povečanje povpraševanja, povezano z vremenom, zaradi katerih bi v EU lahko prišlo do morebitne vrzeli med ponudbo in povpraševanjem v višini 40 milijard kubičnih metrov. V poročilu iz julija 2023 je poudarila, da „pred zimo na severni polobli v obdobju 2023/2024 še naprej obstajajo tveganja in negotovosti“ ter da „polna skladišča niso zagotovilo, da pozimi ne bo prišlo do nestanovitnosti in ne bo tveganja ponovnih napetosti na trgu“ 3 .

Poleg tega je Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: ENTSO-G) v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 715/2009 objavila letno zimsko napoved glede ponudbe s pregledom napovedi za poletje. Mreža je ugotovila, da bi bili kljub znatnemu izboljšanju splošne zanesljivosti oskrbe v EU lahko potrebni dodatni ukrepi v primeru popolne prekinitve oskrbe iz Rusije. Prav tako je potrebno previdno upravljanje skladišč v zimi 2023/2024, saj bo na začetku sezone polnjenja verjetno potrebna 46-odstotna raven napolnjenosti, da bi bil dosežen cilj 90-odstotne napolnjenosti skladišč iz Uredbe (EU) 2022/1032 4 .

Glede na nadaljnje hude težave in tveganja so razmere v zvezi z oskrbo s plinom, ki so se sicer izboljšale v primerjavi z vrhuncem krize poleti 2022, še vedno negotove. Odziv Unije na podlagi načrta REPowerEU in nadaljnjih pobud, vključno z ukrepi iz Uredbe (EU) 2022/2576, je prispeval k izboljšanju razmer. Če bi se ustrezni ukrepi Unije prenehali uporabljati, bi to spremenilo stabilizirane, a negotove razmere, ki jih je Unija dosegla, in poslabšalo odpornost na verjeten prihodnji razvoj dogodkov, kot je popolna ustavitev ruskega uvoza.

Glede na nadaljnje hude težave in tveganja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe EU s plinom ter da ne bi okrnili sedanjega krhkega ravnovesja, je treba Uredbo (EU) 2022/2576 nujno podaljšati. Ta predlog naj bi za eno leto podaljšal obdobje uporabe Uredbe (EU) 2022/2576 o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nakupov plina, zanesljivimi referenčnimi cenami in čezmejno izmenjavo plina. Enoletno podaljšanje je potrebno in sorazmerno zaradi nadaljnjih hudih težav in dodatnih tveganj ter negotovosti sedanjih razmer, ki naj bi se nadaljevale v celotnem letu 2024.

Različne določbe Uredbe (EU) 2022/2576, ki naj bi se s tem predlogom podaljšale, so potrebne za obvladovanje navedenih hudih težav in tveganj v zvezi z zanesljivostjo oskrbe EU s plinom iz naslednjih razlogov.

Boljše usklajevanje nabave plina (poglavje II, oddelka 1 in 2)

Združevanje povpraševanja in boljše usklajevanje nabave plina na splošno prispevata k zagotavljanju bolj enakopravnega dostopa podjetij v državah članicah, zlasti tistih v neobalnih državah ali brez neposrednega dostopa do mednarodnih trgov, do novih ali dodatnih virov plina v nujnih primerih, ko je potrebna solidarnostna pomoč. V duhu solidarnosti bi lahko zmanjšala škodljiv učinek medsebojnega tekmovanja s ponudbami, ki povzroča rast cen, ter zlasti manjšim podjetjem pomagala izkoristiti ugodnejše nabavne pogoje na podlagi združenega povpraševanja.

Komisija je v skladu z Uredbo (EU) 2022/2576 s pomočjo izvajalca storitev zasnovala in vzpostavila mehanizem za združevanje povpraševanja in skupno nabavo pod imenom AggregateEU. Države članice ter podjetja plinskega gospodarstva in podjetja, ki porabljajo plin, so učinkovito sodelovali v mehanizmu za združevanje povpraševanja in skupno nabavo (v nadaljnjem besedilu: mehanizem AggregateEU) v skladu z Uredbo (EU) 2022/2576 ter so do oktobra 2023 prispevali k skupnemu združevanju povpraševanja po plinu v višini 44,04 milijarde kubičnih metrov, kar je več kot trikratnik obveznih količin za združevanje povpraševanja. V istem obdobju so količine, zagotovljene na podlagi tega povpraševanja, znašale 34,77 milijarde kubičnih metrov, kar ustreza približno 10 % potrošnje v EU leta 2022. To kaže, da je mehanizem AggregateEU pritegnil veliko zanimanje udeležencev na trgu.

Komisija je izvedla tudi podporne ukrepe, ki jih določa Uredba, vključno glede preglednosti in izmenjave informacij, upravljanja platforme EU za nakup energije in obvezne uporabe mehanizma AggregateEU. V skladu z določbami Uredbe o preglednosti in izmenjavi informacij je do julija 2023 izdala dve priporočili. V teh primerih je menila, da je potrebno nadaljnje usklajevanje v zvezi z razpisi za nakup plina, saj bi tako lahko izboljšali delovanje skupne nabave ali preprečili negativen učinek na notranji trg, zanesljivost oskrbe ali energetsko solidarnost.

Komisija je v poročilu o glavnih ugotovitvah pregleda Uredbe (EU) 2022/2576 ugotovila, da mehanizem AggregateEU, ki temelji na določbah Uredbe o združevanju povpraševanja, evropskim kupcem (podjetjem s sedežem v EU in pogodbenicah Energetske skupnosti) zagotavlja dodatne priložnosti za nabavo plina pri zanesljivih dobaviteljih pod konkurenčnimi pogoji ter preglednost glede povpraševanja in ponudbe na trgu, s čimer prispeva k zmanjšanju nestanovitnosti trgov.

Združevanje povpraševanja in boljše usklajevanje nakupov plina tako ostajata dragoceno orodje za reševanje zgoraj navedenih hudih težav in tveganj v zvezi z zanesljivostjo oskrbe EU s plinom. Zadevne določbe bi bilo zato treba podaljšati za eno leto.

Ukrepi za povečanje uporabe obratov za UZP, skladišč plina in cevovodov (poglavje II, oddelek 3)

Uredba (EU) 2022/2576 zahteva vzpostavitev mehanizmov „uporabi ali izgubi“ na vseh povezovalnih točkah v Evropi, medtem ko se je to v preteklosti zahtevalo le za nekatere povezovalne točke. Taki mehanizmi sistemu omogočajo hitro in prožno odzivanje na morebitno prezasedenost zaradi spremenjenih pretokov plina.

Ukrepi za boljšo uporabo obratov za UZP, skladišč plina in plinovodov ostajajo dragoceno orodje za reševanje navedenih hudih težav in tveganj v zvezi z zanesljivostjo oskrbe EU s plinom, zato bi bilo treba zadevne določbe podaljšati za eno leto.

Ukrepi za preprečevanje prekomernih cen plina in prekomerne nestanovitnosti znotraj dneva na trgih izvedenih finančnih instrumentov na energente (poglavje III)

Zaradi težav pri ocenjevanju točnosti cen UZP, ki prevladujejo na trgu, mora ACER v skladu z Uredbo (EU) 2022/2576 zbrati vse podatke o transakcijah v zvezi z dobavo UZP v Unijo, ki so potrebni za določitev dnevne ocene cene UZP in dnevne referenčne vrednosti za UZP, določene kot razpon med dnevno oceno cene UZP in poravnalno ceno za terminske pogodbe za najbližji mesec na TTF.

Uredba (EU) 2022/2576 v zvezi s trgovanjem vključuje ukrep za obvladovanje prekomerne nestanovitnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov v zvezi s plinom in električno energijo, pri čemer ohranja postopke oblikovanja cen. Cilj mehanizma obvladovanja nestanovitnosti cen znotraj dneva je preprečiti prekomerno nestanovitnost cen in ekstremne poraste cen na trgu izvedenih finančnih instrumentov na energente v trgovalnem dnevu.

Kot je bilo ugotovljeno v poročilu o glavnih ugotovitvah pregleda Uredbe (EU) 2022/2576, imajo lahko določbe iz poglavja III Uredbe (EU) 2022/2576 pomembno vlogo pri preprečevanju prekomernih porastov cen in stabilizaciji trga, saj so trgi plina še vedno zelo nestanovitni. Primeri izrazite nestanovitnosti, do katerih je prišlo poleti in jeseni 2023, potrjujejo sklep, da so trgi plina še vedno ranljivi za ekstremne poraste cen. Mehanizem obvladovanja nestanovitnosti cen znotraj dneva je še vedno dragoceno orodje za reševanje navedenih hudih težav in tveganj v zvezi z zanesljivostjo oskrbe EU s plinom, zato bi bilo treba zadevne določbe podaljšati za eno leto.

Ukrepi v primeru izrednih razmer pri oskrbi s plinom (poglavje IV)

Uredba (EU) 2022/2576 je začasno dopolnila uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom, zlasti z določitvijo privzete uporabe solidarnostnega mehanizma, kadar ni dvostranskih sporazumov, ter z razširitvijo solidarnostnega mehanizma na UZP in kritične količine plina za električno energijo. Poleg tega je bila dodana določba za spodbuditev zmanjšanja povpraševanja pri zaščitenih odjemalcih in določba za zaščito čezmejnega pretoka.

Komisija je decembra 2022 z državami članicami EU in ENTSO-G izvedla skupni predhodni preizkus solidarnostne pomoči, pri katerem so bili preizkušeni pravila in postopki za izredne razmere ter solidarnostni mehanizem. Poleg tega je Komisija koordinacijski skupini za plin poslala vprašalnik, da bi zbrala povratne informacije, med drugim o določbah iz Uredbe (EU) 2022/1576. Rezultati predhodnega preizkusa in vprašalnika so podrobneje opisani v poročilu o glavnih ugotovitvah pregleda Uredbe (EU) 2022/2576.

Komisija na podlagi poročila o glavnih ugotovitvah pregleda Uredbe (EU) 2022/2576 in nove krajine groženj ugotavlja, da so koncepti iz poglavja IV še vedno bistveni za ublažitev morebitnih kriz pri oskrbi s plinom in zmanjšanje skupnih stroškov take krize ter olajšanje sedanjih ali prihodnjih prizadevanj za zmanjšanje povpraševanja. Zlasti odsotnost dvostranskih sporazumov je še nerešena strukturna ranljivost, zaradi katere je treba podaljšati privzeta pravila. Tudi kritične količine plina za proizvodnjo električne energije ostajajo ključne, da se morebitna plinska kriza ne bi razširila na elektroenergetski sistem. Vrednosti za kritične količine plina iz Priloge I ostanejo veljavne v obdobju podaljšane uporabe Uredbe do konca leta 2024.

Poleg tega so se v EU bistveno spremenile razmere na strani dobave, pri čemer je bil UZP glavni vir oskrbe v letu 2023. Zato bi bilo treba ohraniti razširitev solidarnostne pomoči na države članice z obrati za UZP, da bi se upoštevala ta spremenjena realnost. Koncepti nenujne porabe pri zaščitenih odjemalcih in dodatni zaščitni ukrepi za čezmejni pretok v izrednih razmerah so bili ocenjeni kot koristni za preprečevanje in blažitev kriz, zaradi česar bi bilo treba določbe o njih podaljšati.

Predlagani instrument določa začasne, sorazmerne in izredne ukrepe. Dopolnjuje obstoječe zadevne pobude in zakonodajo EU, ki zagotavljajo, da imajo državljani zanesljivo oskrbo s plinom in so odjemalci zaščiteni pred večjimi motnjami v njej. Poleg tega podpira cilj diverzifikacije oskrbe z zemeljskim plinom.

Določbe Uredbe (EU) 2022/2576 so skladne z obstoječimi pobudami, kot so sporočilo o načrtu REPowerEU, predlog svežnja za razogljičenje trga vodika in plina ter uredba o zmanjšanju povpraševanja s priloženim sporočilom Varčujmo s plinom za varno zimo. Dopolnjujejo zakonodajo EU o notranjem trgu in zanesljivosti oskrbe.

Uredba (EU) 2022/2576 krepi in dopolnjuje Uredbo (EU) 2017/1938 o zanesljivosti oskrbe s plinom. Slednja že vključuje obveznost zagotavljanja solidarnostne pomoči in pojem solidarnostno zaščitenih odjemalcev, med katere spadajo gospodinjstva ter pod določenimi pogoji osnovne socialne službe in daljinsko ogrevanje. Uredba (EU) 2022/2576 razširja to solidarnostno obveznost, da bi zagotovili oskrbo s kritičnimi količinami za plinske elektrarne, in jo operacionalizira s privzetim mehanizmom v primeru, ko ni dvostransko sklenjenih solidarnostnih sporazumov, kar zdaj velja tudi za države članice z obrati za UZP.

Predlog tudi v celoti odraža cilj Uredbe (EU) 2022/1369 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu, da bi proaktivno zmanjšali povpraševanje po plinu in ublažili morebitne motnje v oskrbi zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini. Zmanjšanje povpraševanja je še vedno ključni steber našega odziva za zanesljivost oskrbe, predlog pa ta steber krepi, saj državam članicam omogoča, da pri zaščitenih odjemalcih varčujejo z nenujno porabo, hkrati pa ščiti ranljive odjemalce.

Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 v Prilogi I, točka 2.2.5, vsebuje določbe o dolgoročnem mehanizmu po načelu „uporabi ali izgubi“. Te določbe so bile sprejete, da bi udeležencem na trgu preprečili blokiranje prenosnih zmogljivosti v času, ko jih ne morejo ali ne nameravajo uporabiti. Zaradi kriznih razmer Uredba (EU) 2022/2576 zmanjšuje upravno breme in zagotavlja uporabo teh določb. Zlasti skrajšuje čas, ki preteče, ko zmogljivost ni izkoriščena, in sicer s šestih mesecev na en mesec.

Po obsežni ruski invaziji na Ukrajino je EU pripravila načrt REPowerEU, da bi čim prej, najpozneje pa do leta 2027, odpravila odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv. V ta namen je bila z načrtom REPowerEU določena platforma EU za nakup energije ter napovedan mehanizem za združevanje povpraševanja in skupno nabavo. Ta mehanizem je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2022/2576, katere določbe naj bi bile podaljšane s tem predlogom. Predlagana pobuda je v celoti skladna s cilji iz načrta REPowerEU.

Ta predlog za podaljšanje obdobja uporabe Uredbe (EU) 2022/2576 zato dopolnjuje obstoječe določbe in nedavne pobude v energetskem sektorju ter zagotavlja zanesljivost oskrbe s plinom kot tudi prispeva k stabilizaciji trga, omejevanju porasta cen in diverzifikaciji oskrbe s plinom.

Dopolnjuje tudi prizadevanja ESMA, ki je 12. oktobra 2023 izdal nadzorno poročilo o kalibraciji sistemov prekinitve trgovanja, kot je določeno v Direktivi (EU) 2014/65, katerega cilj je okrepiti delovanje takih sistemov v vseh razredih sredstev.

Evropski zeleni dogovor

Cilj Uredbe (EU) 2022/2576, katere določbe naj bi bile s tem predlogom podaljšane, je bistveno okrepiti zanesljivost oskrbe ter odpraviti visoke in nestanovitne cene energije. Uredba je tudi skladna z dolgoročnejšim ciljem zelenega dogovora. Kar zadeva pravila o združevanju povpraševanja in skupni nabavi, je določitev načinov bolj usklajene skupne nabave plina prav tako v skladu s potjo razogljičenja, navedeno v zelenem dogovoru in načrtu REPowerEU.

Politika notranjega trga

Predlog je skladen s pravili o notranjem trgu energije. Delujoči čezmejni trgi energije so ključnega pomena za zagotovitev zanesljive oskrbe v primeru nezadostne oskrbe.

Politika konkurence

Pravila o združevanju povpraševanja in skupni nabavi se lahko uporabljajo na način, združljiv s pravili EU o varstvu konkurence, ki pod določenimi pogoji dovoljujejo skupno nabavo s strani konkurenčnih podjetij in se uporabljajo glede na prevladujoče tržne razmere.

Pravna podlaga tega instrumenta je člen 122(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

Sedanje pomanjkanje pri oskrbi s plinom pomeni hudo težavo pri oskrbi z energentom v skladu s členom 122 PDEU. Kot je bilo že razloženo, še vedno obstajajo hude težave in tveganja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe EU s plinom. Zaradi znatnega zmanjšanja uvoza plina po plinovodih iz Rusije v zadnjem letu je razpoložljivost oskrbe s plinom v Uniji veliko manjša kot v obdobju pred krizo. Razmere na svetovnih trgih plina so še vedno zaostrene in naj bi po pričakovanjih take ostale še nekaj časa, saj naj bi pred letom 2026 na svetovni ravni začele delovali le zelo omejene nove zmogljivosti za utekočinjanje UZP. Poleti in jeseni 2023 je bilo zaznati več primerov precejšnje nestanovitnosti, kar kaže, da so trgi plina še vedno ranljivi in se lahko pretirano odzovejo na morebitne nepričakovane in nenadne pretrese za ponudbo in povpraševanje, kakor se je zgodilo po stavki v avstralskih obratih za UZP, krizi na Bližnjem vzhodu in motnjah na plinovodu Balticconnector.

Številna tveganja lahko, če se uresničijo, okrepijo strah pred pomanjkanjem, kar lahko ob ranljivosti trga zaradi omejene oskrbe sproži burne odzive z resnimi posledicami za cene. Ta tveganja vključujejo povečanje povpraševanja po UZP v Aziji, zaradi česar bi se zmanjšala razpoložljivost plina na svetovnem trgu plina; ekstremne vremenske razmere, ki bi lahko vplivale na skladiščenje električne energije iz hidroelektrarn ali proizvodnjo jedrske energije, zaradi česar bi bila potrebna večja proizvodnja električne energije iz plina; ter morebitne dodatne motnje v oskrbi s plinom, vključno s popolno ustavitvijo uvoza plina iz Rusije ali motnjami v obstoječi kritični plinski infrastrukturi.

Zato so nujno potrebni nadaljnji ukrepi za bolj usklajeno in takojšnje ukrepanje, da bi bili v naslednjem letu bolje pripravljeni na morebitne nadaljnje motnje v oskrbi s plinom in obdobja nestanovitnosti trga. Ukrepi, ki jih je treba na podlagi instrumenta v omejenem obdobju še naprej izvajati, vsem državam članicam in udeležencem na trgu omogočajo, da se na usklajen način pripravijo na morebitno nadaljnjo pomanjkljivo oskrbo in nestanovitnost trga ter ju tako tudi rešujejo. Ukrepi iz Uredbe (EU) 2022/2576, ki jih je treba podaljšati, se sprejmejo v duhu solidarnosti med državami članicami. Združevanje povpraševanja in skupna nabava lahko na primer okrepita solidarnost znotraj Unije, saj podpirata zlasti podjetja, ki so prej plin kupovala samo ali predvsem pri ruskih dobaviteljih, in jim pomagata plin nabaviti pri alternativnih dobaviteljih zemeljskega plina pod konkurenčnimi pogoji. Poleg tega so ocene cen in razponi referenčnih vrednosti, objavljeni v skladu z Uredbo (EU) 2022/2576, ključni za večjo solidarnost med državami članicami pri nabavi UZP ob omejenih zalogah. Uredba (EU) 2022/2576 določa začasne ukrepe za pravično čezmejno distribucijo plina, zagotavljanje oskrbe s plinom najbolj kritičnim odjemalcem in zagotavljanje čezmejnih solidarnostnih ukrepov v primeru izrednih razmer pri oskrbi s plinom. To zagotavlja, da se lokalizirana plinska kriza ne razširi na več držav članic.

Zato je utemeljeno, da je podlaga za predlagani instrument člen 122(1) PDEU.

Določbe Uredbe (EU) 2022/2576 in predlagano podaljšanje so popolnoma v skladu z načelom subsidiarnosti. Zaradi obsega in znatnega učinka hudih težav in tveganj v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom v EU je potrebno ukrepanje na ravni EU. Da bi čim bolj zmanjšali tveganje večjih motenj, je potreben vseevropski pristop z združevanjem povpraševanja in boljšim usklajevanjem oskrbe ter učinkovitejšo uporabo terminalov za UZP, skladišč plina in plinovodov v duhu solidarnosti. To je mogoče učinkovito urediti na ravni EU namesto na nacionalni ravni.

Usklajen pristop na ravni EU je potreben tudi glede ukrepov za zanesljivost oskrbe. Tako usklajevanje je ključno, da bi državam članicam zagotovili možnost, da se učinkovito in pravočasno odzovejo na prošnje za solidarnostno pomoč. Države članice bodo sicer še naprej imele možnost za sklepanje dvostranskih solidarnostnih sporazumov, vendar bodo do sklenitve takih sporazumov veljala privzeta pravila, tako da bodo lahko vse države članice EU izkoristile solidarnostno pomoč. Tako zagotavljanja dvostranske solidarnostne pomoči ne bo oviralo pomanjkanje upravnih in finančnih dogovorov med državami članicami, hkrati pa bo državam članicam omogočeno, da privzeta pravila dopolnijo s pogoji, doseženimi s pogajanji.

Ker gre za krizo v oskrbi s plinom s čezmejnimi učinki, kakršne doslej še ni bilo, in zaradi ravni povezanosti notranjega energetskega trga EU je ukrepanje na ravni Unije upravičeno, saj države članice tveganja hudih gospodarskih težav zaradi porasta cen ali znatnih motenj v oskrbi ne morejo učinkovito reševati same. Samo nadaljnje ukrepanje na ravni EU, ki temelji na duhu solidarnosti med državami članicami, lahko zagotovi, da motnje v oskrbi in nestanovitnost trga ne bodo povzročile trajne škode državljanom in gospodarstvu.

Zaradi obsega in učinkov se lahko ti ukrepi lažje izvajajo na ravni Unije, zato jih lahko Unija sprejme v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji.

Določbe Uredbe in njihovo predlagano podaljšanje so v skladu z načelom sorazmernosti. Ukrep je sorazmeren z razsežnostjo in naravo opredeljenih težav ter doseganjem zastavljenih ciljev.

Glede na geopolitične razmere brez primere ter veliko grožnjo za državljane in gospodarstvo EU je jasno, da je potrebno usklajeno ukrepanje. Ukrepi iz predloga ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje njegovih ciljev, in so sorazmerni s temi cilji.

Natančneje, določbe o združevanju povpraševanja in skupni nabavi, ki naj bi jih ta predlog podaljšal, naj bi se na splošno izvajale prostovoljno, z le omejeno izjemo v zvezi z obveznim sodelovanjem pri združevanju povpraševanja za določeno količino plina. Zasebna podjetja bodo imela pri tem še vedno proste roke pri sklepanju pogodb o dobavi plina.

Z razširitvijo solidarnostne pomoči na kritične plinske elektrarne se upravljavcem trga nalagajo omejitve, ki so potrebne za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom v razmerah zmanjšane ponudbe plina in povečanega povpraševanja po njem v zimskih mesecih. Temeljijo na obstoječih ukrepih iz uredb (EU) 2022/1369 in (EU) 2017/1938, njihov namen pa je povečati učinkovitost navedenih ukrepov v sedanjih okoliščinah.

Obveznost upravljavcev trga, da ACER zagotovijo informacije o transakcijah z UZP, je usklajena z obstoječimi obveznostmi upravljavcev trga na podlagi REMIT, ACER pa bo občutljive poslovne informacije varovala kot zaupne.

Ukrep za omejitev nestanovitnosti cen znotraj dneva določa zahteve za mesta trgovanja in trgovce, ki so potrebne, da bi energetskim podjetjem omogočili nadaljnje sodelovanje na trgih plina in električne energije ter izpolnjevanje njihovih potreb po varovanju pred tveganji, s tem pa končnim odjemalcem zagotavlja zanesljivo oskrbo z energijo. Obenem določbe Uredbe mestom trgovanja puščajo diskrecijsko pravico, da določijo metodo izračuna, ki se uporablja za določitev njihovih cenovnih meja glede na referenčno ceno.

Trajanje podaljšanja je sorazmerno zaradi stalne prisotnosti hudih težav pri oskrbi z energijo ter posledičnih tveganj za cene in zanesljivost oskrbe, ki naj bi se nadaljevali vsaj v celotnem letu 2024, saj se več strukturnih sprememb tržnih razmer pričakuje šele leta 2025.

Glede na razsežnost energetske krize ter obseg njenih socialnih, gospodarskih in finančnih posledic so določbe, katerih uporabo naj bi ta predlog podaljšal, vsebovane v uredbi, ki je splošnega obsega in se lahko začne takoj neposredno uporabljati. Zato bi bilo treba tudi obdobje uporabe teh določb podaljšati s sprejetjem uredbe.

Zaradi nujne čim prejšnje priprave predloga za podaljšanje Uredbe (EU) 2022/2576, da bi ga lahko Svet pravočasno sprejel, posvetovanja z deležniki ni bilo mogoče izvesti. Vendar se je o zadevah, povezanih z izvajanjem Uredbe, vključno s potrebo po nadaljnji uporabi njenih določb, razpravljalo v ustreznih forumih, kot sta ad hoc usmerjevalni odbor in industrijska svetovalna skupina.

Ta predlog za podaljšanje uporabe uredbe o solidarnosti pri oskrbi s plinom je nujni ukrep, ki temelji na členu 122(1) PDEU, da se odpravijo še vedno prisotne hude težave in tveganja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe EU s plinom. Ocene učinka zato ni bilo mogoče izvesti. Vendar predlog temelji na sklepih poročila o glavnih ugotovitvah pregleda Uredbe (EU) 2022/2576.

Ni ugotovljenega negativnega učinka na temeljne pravice. Ukrepi na podlagi tega instrumenta ne bodo vplivali na pravice odjemalcev, ki so opredeljeni kot zaščiteni v skladu z Uredbo (EU) 2017/1938, vključno z vsemi gospodinjskimi odjemalci. Instrument bo omogočil zmanjšanje tveganj, povezanih s pomanjkanjem plina, ki bi sicer pomembno vplivala na gospodarstvo in družbo.

Proračunske posledice so omejene na potrebo po financiranju podaljšanja pogodbe o opravljanju storitev med Komisijo in izvajalcem storitev, ki upravlja platformo za združevanje povpraševanja AggregateEU.

Vpliv predloga na proračun EU zadeva tudi človeške vire in druge upravne odhodke Generalnega direktorata Evropske komisije za energijo (v nadaljnjem besedilu: GD za energijo) in ACER. Cilj predloga je podaljšati uporabo določb, s katerimi je bila vzpostavljena izboljšana struktura zanesljivosti oskrbe s plinom, z novimi obveznostmi za države članice in ustrezno okrepljeno vlogo GD za energijo na številnih področjih v primerjavi z obdobjem pred prvotno uredbo, in sicer pri:

splošnem upravljanju in izvajanju Uredbe (3 EPDČ);

delu za zasnovo uvedbe konzorcija za nabavo plina, ki bo skladna s konkurenčnim pravom, za kar bodo potrebne izmenjave z industrijo (2 EPDČ);

oceni prošenj držav članic za pravice, povezane z večjimi kritičnimi količinami plina; nadaljnjem ukrepanju v zvezi s prošnjami za solidarnostno pomoč; olajšanju izvajanja solidarnostnih sporazumov (1 EPDČ);

upravni pomoči (2 EPDČ);

v predlogu so določene tudi nove naloge ACER v zvezi z zbiranjem podatkov o transakcijah z UZP za namene določitve referenčne vrednosti za UZP (5 EPDČ).

Ta predlog ne zahteva dodatnih proračunskih sredstev poleg tistih, ki so že bila dodeljena v okviru sprejetja Uredbe (EU) 2022/2576 in so navedena v oceni finančnih posledic, priloženi Uredbi (EU) 2022/2576.

Predlagane spremembe so ciljno usmerjene in omejene, da bi se obdobje uporabe določb Uredbe (EU) 2022/2576 podaljšalo za eno leto.

Predlagano je, da se v členu 31 konec obdobja uporabe Uredbe spremeni s 30. decembra 2023 (datum, ki izhaja iz enega leta od začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2022/2576) na 31. december 2024.