EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 14.3.2023

COM(2023) 148 final

2023/0077(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) 2019/943 in (EU) 2019/942 ter direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 za izboljšanje zasnove trga električne energije v Uniji

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2023) 58 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

1.1.Okvir politike

Cene energije so se v letih 2021 in 2022 znatno zvišale. To je bila posledica zmanjšanja oskrbe s plinom, zlasti po začetku ruske vojne proti Ukrajini in uporabe energije kot orožja, pa tudi pomanjkanja domače proizvodnje vodne in jedrske energije. Dvig cen je povzročilo tudi povečano povpraševanje po energiji, ko je svetovno gospodarstvo okrevalo po pandemiji COVID-19. Ta dvig cen so hitro občutila gospodinjstva, industrija in podjetja po vsej EU, vlade pa so nemudoma sprejele ukrepe za njegovo ublažitev. Na evropski ravni je EU hitro zagotovila nabor orodij za cene energije 1 , ki vsebuje ukrepe za obravnavanje visokih cen, zlasti za najranljivejše potrošnike (vključno z dohodkovno podporo, davčnimi olajšavami, ukrepi za varčevanje s plinom in njegovo skladiščenje), ter načrt REPowerEU 2 z dodatnimi ukrepi in financiranjem za povečanje energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov, da bi se zmanjšala odvisnost od ruskih fosilnih goriv. Temu so sledili vzpostavitev začasnega režima državne pomoči 3 , da bi se z nekaterimi ukrepi ublažil učinek visokih cen ter omogočili močan režim skladiščenja plina 4 , učinkoviti ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po plinu 5 in električni energiji 6 , hitrejši postopki izdaje dovoljenj za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in za omrežja 7 ter režimi omejevanja cen, da bi se preprečili nepričakovani dobički na trgih plina in električne energije 8 .

Ti kratkoročni ukrepi so državam članicam pomagali pri obvladovanju neposrednih posledic energetske krize. Kljub temu pa sta se med krizo pokazala tudi ranljivost porabnikov in industrije ter pomanjkanje naše odpornosti na porast cen energije. Podjetja in državljani so menili, da je vpliv proizvodnje energije na osnovi fosilnih goriv na določanje cen električne energije prevelik, zmožnost držav članic, da kratkoročne cene ublažijo z dolgoročnejšimi pogodbami, pa se je zdela nezadostna. Zato je predsednica Evropske komisije v govoru o stanju v Uniji leta 2022 9 napovedala, da je potrebna temeljita reforma zasnove trga električne energije.

Medtem ko notranji trg energije v EU prinaša izjemne koristi in rast po vsej Evropi, je nedavna energetska kriza pokazala, da lahko kratkoročna usmerjenost zasnove trga energije odvrne od širših, dolgoročnejših ciljev. Vpliv kratkoročnih cen na račune odjemalcev je povzročil cenovne pretrese, saj so se računi za energijo številnih porabnikov povečali za trikrat ali štirikrat, pa čeprav so se stroški vetrne in sončne energije zniževali; nenadna izpostavljenost nestanovitnim in visokim cenam je povzročila stečaje nekaterih dobaviteljev, številna industrijska podjetja v energijsko intenzivnih sektorjih pa so morala ustaviti proizvodnjo. Zato predlog vključuje sklop ukrepov, namenjenih vzpostavitvi varovalnega mehanizma med kratkoročnimi trgi in računi za električno energijo, ki jih plačujejo porabniki, zlasti s spodbujanjem sklepanja dolgoročnejših pogodb, da se izboljša delovanje kratkoročnih trgov za boljše vključevanje obnovljivih virov energije in krepitev vloge prožnosti ter da se opolnomočijo in zaščitijo porabniki.

Nedavna nestanovitnost cen je pokazala tudi pomanjkanje prožnosti v elektroenergetskem omrežju, saj cene prepogosto določa proizvodnja energije na plin, na splošno pa primanjkuje prilagodljive nizkoogljične ponudbe, prilagajanja odjema in shranjevanja energije. Ker je v sistemu vse več vetrne in sončne energije, bodo za uravnoteženje spremenljive ponudbe s spremenljivim povpraševanjem potrebne nizkoogljične prožne tehnologije. Komisija vzporedno s tem predlogom pripravlja priporočila za napredek na področju inovacij, tehnologij in zmogljivosti shranjevanja.

Na splošno je občutljivost cene električne energije na cene fosilnih goriv pokazala, da je treba pospešiti uvajanje obnovljivih virov energije, prav tako je potrebna prožnost elektroenergetskega sistema za nadomestitev fosilnih goriv. Načrt REPowerEU zagotavlja tako spodbudo za energijo iz obnovljivih virov, s tem pa tudi za gospodarsko rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. Temelji na prizadevanjih v okviru evropskega zelenega dogovora za izboljšanje evropske konkurenčnosti z inovacijami in prehodom na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ter je tesno usklajen z industrijskim načrtom Komisije v okviru zelenega dogovora. Za olajšanje naložb, potrebnih zaradi nedavne nestanovitnosti cen, neusklajenih regulativnih posegov ter omrežnih in regulativnih ovir za vstop na trg, je potrebna temeljita reforma. Poleg tega so državljani in državljanke v poročilu o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope institucije EU pozvali, naj sprejmejo ukrepe za „[v]ečjo evropsko energetsko varnost in doseganje energetske neodvisnosti EU“ ter za „[z]manjšanje odvisnosti EU od tujih akterjev v strateških sektorjih gospodarstva“, vključno z energijo 10 .

1.2.Cilji predloga

Predlog obravnava pomisleke porabnikov, industrije in vlagateljev zaradi izpostavljenosti nestanovitnim kratkoročnim cenam, ki jih povzročajo visoke cene fosilnih goriv. Z njim se bo optimizirala zasnova trga električne energije, tako da se bodo kratkoročni trgi dopolnili z večjo vlogo dolgoročnejših instrumentov, kar bo porabnikom omogočilo, da izkoristijo možnost več pogodb s fiksnimi cenami, in olajšalo naložbe v čiste tehnologije. Nazadnje bo to pomenilo manjšo potrebo po proizvodnji iz fosilnih goriv, kar bo privedlo do nižjih cen za porabnike ob prihodnji krizi na področju fosilnih goriv, saj bodo operativni stroški energije iz obnovljivih virov in nizkoogljične energije nizki.

V predlogu so predlagani ukrepi za zaščito porabnikov pred tako nestanovitnostjo ter njihovo opolnomočenje z večjo izbiro pogodb ter bolj neposrednim dostopom do energije iz obnovljivih virov in nizkoogljične energije. Za izboljšanje naložbenih pogojev za podjetja, zlasti tista na poti do razogljičenja, so v predlogu predlagani ukrepi za preprečevanje izpostavljenosti kratkoročnim porastom cen s pogodbami o nakupu električne energije in strožjimi bonitetnimi obveznostmi za dobavitelje energije. Predlagani so tudi ukrepi za izboljšanje vključevanja spremenljivih obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije na kratkoročni trg. To vključuje ukrepe za spodbujanje uporabe prilagajanja odjema in shranjevanja, vključno z drugimi oblikami prožnosti brez fosilnih goriv. S predlogom se prav tako izboljšuje in razjasnjuje dostop do dolgoročnejših pogodb za razvijalce (tistih, ki jih podpira država, kot so pogodbe na razliko, in zasebnih, kot so pogodbe o nakupu električne energije), da bi se zagotovili varni in stabilni prihodki za razvijalce na področju energije iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov ter znižali tveganja in stroški kapitala, hkrati pa preprečili nepričakovani dobički v obdobjih visokih cen.

Čeprav sedanja zasnova trga že več desetletij zagotavlja učinkovit in vse bolj povezan trg, je energetska kriza pokazala na več pomanjkljivosti zaradi: (i) pomanjkljivih orodij za zaščito porabnikov, vključno s podjetji, pred visokimi kratkoročnimi cenami; (ii) prevelikega vpliva cen fosilnih goriv na cene električne energije ter nezmožnosti, da bi se poceni energija iz obnovljivih virov in nizkoogljična energija odražali na računih za električno energijo; (iii) vpliva izjemne nestanovitnosti cen in regulativnih posegov na naložbe; (iv) nezadostne prožnosti brez fosilnih goriv (kot sta shranjevanje ali prilagajanje odjema), ki bi lahko zmanjšala odvisnost od proizvodnje energije na plin; (v) omejene izbire vrst pogodb z dobavitelji; (vi) težav pri neposrednem dostopu do energije iz obnovljivih virov prek souporabe energije in (vii) potrebe po zanesljivem spremljanju trga energije za boljšo zaščito pred zlorabo trga.

Da bi porabnike zaščitili pred nestanovitnimi cenami, predlog določa pravico do pogodb s fiksno ceno in pogodb z dinamičnimi cenami, pravico do več pogodb hkrati ter pravico do boljših in jasnejših informacij o pogodbah. Porabnikom bodo na voljo različne pogodbe, ki najbolj ustrezajo njihovim okoliščinam. Tako si lahko porabniki, vključno z malimi podjetji, zagotovijo stabilne in dolgoročne cene, da bi ublažili posledice nenadnih cenovnih pretresov, in/ali se odločijo za pogodbe z dinamičnimi cenami z dobavitelji, če želijo izkoristiti spremenljivost cen za uporabo električne energije, ko je ta cenejša (npr. za polnjenje električnih avtomobilov ali uporabo toplotnih črpalk). Taka kombinacija dinamičnega in fiksnega oblikovanja cen omogoča ohranitev tržnih spodbud za porabnike, da prilagodijo svoje povpraševanje po električni energiji, hkrati pa zagotavlja večjo gotovost tudi tistim, ki želijo vlagati v obnovljive vire energije (npr. strešne sončne panele), kot tudi stabilnost stroškov. S predlogom se bo poleg obstoječega okvira za zaščito energetsko revnih in ranljivih odjemalcev zagotovil tudi dostop do reguliranih maloprodajnih cen za gospodinjstva ter MSP v primeru krize, prav tako se bo stabilizirala oskrbovalna industrija, saj se bo od dobaviteljev zahtevalo, da si bolj prizadevajo za zaščito pred velikim porastom cen, in sicer z večjo uporabo terminskih pogodb s proizvajalci (zagotavljanje stabilnih cen v prihodnosti), od držav članic pa se bo zahtevalo, da določijo zasilnega dobavitelja. Predlog bo opolnomočil porabnike, saj določa pravico do neposredne souporabe energije iz obnovljivih virov, ne da bi bilo treba ustanoviti energetske skupnosti. Večja souporaba energije (npr. souporaba presežne energije iz strešnih sončnih panelov s sosedom) lahko izboljša izkoriščanje poceni energije iz obnovljivih virov in zagotovi večji dostop do neposredne rabe energije iz obnovljivih virov porabnikom, ki sicer morda nimajo takega dostopa.

Da bi se povečali stabilnost in predvidljivost stroškov energije ter s tem prispevalo h konkurenčnosti gospodarstva EU, ki se sooča s pretirano nestanovitnimi cenami, je namen predloga izboljšati dostop do trga za stabilnejše dolgoročnejše pogodbe in trge. Pogodbe o nakupu električne energije – dolgoročne zasebne pogodbe med proizvajalcem (običajno proizvajalcem energije iz obnovljivih ali nizkoogljičnih virov) in porabnikom – lahko ščitijo pred nestanovitnostjo cen, vendar so trenutno večinoma na voljo le velikim porabnikom energije v zelo malo državah članicah. Ovira za rast tega trga je kreditno tveganje, da porabnik ne bo vedno mogel kupiti električne energije v celotnem obdobju. Da bi to rešili, bi morale države članice zagotoviti, da so instrumenti za zmanjšanje finančnih tveganj, povezanih z neplačili odjemalcev v okviru pogodb o nakupu električne energije, vključno z jamstvenimi shemami po tržnih cenah, dostopni podjetjem, ki se soočajo z ovirami za vstop na trg pogodb o nakupu električne energije in niso v finančnih težavah. Da bi nadaljnje spodbudili rast trga za take pogodbe, bi bilo treba razvijalcem projektov na področju energije iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov, ki sodelujejo na javnem razpisu za podporo, omogočiti, da delež proizvodnje energije rezervirajo za prodajo na podlagi pogodbe o nakupu električne energije. Poleg tega bi si morale države članice pri nekaterih od teh razpisov prizadevati za uporabo meril za ocenjevanje, ki bi spodbujala dostop do trga pogodb o nakupu električne energije za odjemalce, ki se soočajo z vstopnimi ovirami. Nazadnje lahko tudi obveznost dobaviteljev, da se ustrezno zavarujejo pred tveganjem, poveča povpraševanje po pogodbah o nakupu električne energije (kar je način za zagotavljanje stabilnih cen v prihodnosti).

Nekatere oblike javne podpore proizvajalcu energije zagotavljajo minimalno ceno s strani države, vendar mu kljub temu omogočajo, da zasluži polno tržno ceno, tudi če je ta tržna cena zelo visoka. Zaradi nedavnih visokih cen je veliko (poceni) energije, za katero je bila prejeta javna podpora, doseglo te visoke tržne cene. Da bi se to omejilo in bi se stabilizirale cene, bi morala biti naložbena podpora strukturirana „dvosmerno“ (dvosmerna pogodba na razliko), tako da se določita najnižja in najvišja cena, pri čemer se povrnejo vsi prihodki, ki presegajo zgornjo mejo. Predlog se bo uporabljal za nove naložbe v proizvodnjo električne energije, kar vključuje naložbe v nove naprave za proizvodnjo električne energije, naložbe za nadomestitev stare zmogljivosti z novo pri obstoječih napravah za proizvodnjo električne energije in naložbe za razširitev obstoječih naprav za proizvodnjo električne energije ali podaljšanje njihove življenjske dobe. Poleg tega bo predlog vseboval zahtevo, da se taka denarna sredstva nato namenijo za podporo vsem porabnikom električne energije glede na delež njihove porabe, da se ublaži učinek visokih cen.

Še en način za zaščito pred nestanovitnimi cenami je uporaba dolgoročnih pogodb, ki zagotavljajo stabilnost cen v prihodnosti (t. i. terminske pogodbe). Ta trg izkazuje nizko likvidnost v številnih državah članicah, vendar bi ga bilo mogoče spodbuditi po vsej EU, da bi se lahko več dobaviteljev ali porabnikov za daljša obdobja zaščitilo pred pretirano nestanovitnimi cenami. S predlogom bodo uvedene regionalne referenčne cene prek vozlišča, da se bo povečala preglednost cen, operaterji sistemov pa bodo morali omogočiti pravice do prenosa, daljše od enega leta, tako da lahko v primeru terminske pogodbe, sklenjene med strankami prek regij ali meja, zagotovijo prenos električne energije.

Nazadnje se bo za zagotovitev konkurenčnih trgov in preglednega določanja cen povečala zmožnost regulatorjev za spremljanje celovitosti in preglednosti energetskega trga.

Tretji cilj je spodbuditi naložbe v energijo iz obnovljivih virov, da se v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora potroji uvajanje te energije. To bo delno doseženo z izboljšanjem trgov za dolgoročne pogodbe. Pogodbe o nakupu električne energije in pogodbe na razliko porabnikom zagotavljajo stabilne cene, hkrati pa dobaviteljem energije iz obnovljivih virov zagotavljajo zanesljive prihodke. S tem se zmanjšuje njihovo finančno tveganje in znatno znižujejo njihovi stroški kapitala. Tako se ustvari pozitiven cikel, v katerem se zaradi stabilnih prihodkov znižujejo stroški in povečuje povpraševanje po energiji iz obnovljivih virov.

Energija iz obnovljivih virov je tudi boljša naložba, če zmožnost za tovrstno proizvodnjo energije ni okrnjena zaradi tehničnih omejitev v sistemu. Prožnejši kot je sistem (proizvodnja energije, ki se lahko hitro zažene ali ustavi, shranjevanje, ki lahko absorbira ali prenese energijo v sistem, ali odzivni porabniki, ki lahko povečajo ali zmanjšajo svoj odjem električne energije), stabilnejše so lahko cene in več energije iz obnovljivih virov se lahko vključi v sistem. Zato bodo morale države članice v skladu s predlogom oceniti svoje potrebe po prožnosti elektroenergetskega sistema in določiti cilje za izpolnitev teh potreb. Države članice lahko oblikujejo ali preoblikujejo mehanizme za zmogljivost, da bi spodbudile nizkoogljično prožnost. Predlog jim poleg tega omogoča, da uvedejo nove programe podpore za prožnost brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje.

Tudi operaterji sistemov bi morali imeti večjo vlogo pri vključevanju obnovljivih virov energije v omrežje, deloma s povečanjem preglednosti v zvezi z razpoložljivostjo zmogljivosti priključitve na omrežje. Prvič, s takimi jasnejšimi informacijami bi se povečala zmožnost razvijalcev na področju energije iz obnovljivih virov, da razvijajo obnovljive vire energije na območjih, kjer je omrežje manj prezasedeno. Drugič, z energijo iz obnovljivih virov je mogoče učinkoviteje trgovati in jo uravnotežiti v sistemu, če lahko trgovanje med udeleženci na trgu poteka bližje realnemu času. Če se ponudbe za dobavo električne energije oblikujejo tik pred porabo in ne več ur pred tem, so ponudbe proizvajalcev vetrne in sončne energije natančnejše, porabiti je mogoče več vetrne in sončne energije, „stroški izravnave“ sistema pa se znižajo. Tako se roki trgovanja približajo realnemu času.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlagana pobuda je tesno povezana z zakonodajnimi predlogi, predloženimi v okviru svežnja o evropskem zelenem dogovoru, in te predloge dopolnjuje ter pospešuje doseganje ciljev razogljičenja iz načrta REPowerEU, zlasti kar zadeva predlog za revizijo direktive o energiji iz obnovljivih virov, ki je glavni instrument EU za spodbujanje energije iz obnovljivih virov. Predlagana pobuda je dopolnjujoča, saj je njen cilj omogočiti pospešitev uporabe energije iz obnovljivih virov. Namen predloga je zagotoviti stabilnejše dolgoročne vire prihodkov za sprostitev nadaljnjih naložb v obnovljive in nizkoogljične vire energije, hkrati pa izboljšati delovanje kratkoročnih trgov, ki so ključni za vključitev obnovljivih virov energije v elektroenergetski sistem. Poleg tega je namen predloga omogočiti souporabo energije, da bi se porabnikom omogočila vključitev na trg in pospešil energetski prehod.

Zmanjšanje porabe energije s cenovnimi signali, ukrepi za energijsko učinkovitost ali prostovoljnimi prizadevanji je pogosto najcenejši, najvarnejši in najčistejši način, da zmanjšamo našo odvisnost od fosilnih goriv, podpremo zanesljivost oskrbe in znižamo račune za energijo. Predlog bo olajšal dejavno sodelovanje porabnikov na trgu in razvoj prilagajanja njihovega odjema. Poleg tega bo omogočil prožnost brez fosilnih goriv, kot sta prožnost na strani odjema in shranjevanje, za konkuriranje pod enakimi pogoji, tako da se bo vloga zemeljskega plina na kratkoročnem trgu pri zagotavljanju prožnosti postopoma zmanjšala. Zato je predlog skladen s predlaganim povečanjem cilja v zvezi z energijsko učinkovitostjo do leta 2030 na 13 %, kot je določeno v predlaganih spremembah direktiv o energiji iz obnovljivih virov, energijski učinkovitosti stavb in energijski učinkovitosti 11 , ki so priložene načrtu REPowerEU 12 .

Obstaja tudi pomembna povezava med predlogom in direktivo o energijski učinkovitosti stavb, ki je glavni instrument EU za pomoč pri doseganju ciljev na področju stavb in prenove, določenih v evropskem zelenem dogovoru. Predlog je tesno povezan zlasti z določbami o individualnem merjenju in prilagajanju odjema, pri čemer dopolnjuje predlog Komisije, ki je del svežnja o evropskem zelenem dogovoru in je naveden v sporočilu o strategiji EU za sončno energijo, o postopnem obveznem vključevanju solarne fotovoltaike, da bi javne, poslovne in stanovanjske stavbe postale podnebno nevtralne.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Cilji predloga, in sicer zaščititi in opolnomočiti porabnike, izboljšati konkurenčnost industrije EU ter spodbujati naložbe v energijo iz obnovljivih virov in nizkoogljično energijo, so v celoti skladni z okvirom evropskega zelenega dogovora in usklajeni s sedanjimi pobudami, te pobude pa tudi dopolnjujejo, vključno z zakonodajnim predlogom za „akt o neto ničelni industriji“, ki se sprejema hkrati. Predlog je odgovor na vprašanja, ki so bila opredeljena v sporočilu Komisije z dne 1. februarja 2023 o industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo 13 , , in sicer da so visoke cene energije močno oslabile konkurenčnost številnih podjetij in da bi imele lahko dolgoročne cenovne pogodbe pomembno vlogo pri tem, da bi imeli porabniki električne energije koristi od predvidljivejših in nižjih stroškov energije iz obnovljivih virov. Nenazadnje zakonodajni predlog dopolnjuje tekočo revizijo ustreznih predpisov o finančnih trgih, kot je uredba o zlorabi trga 14 . Predlog temelji tudi na priporočilu Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost, v katerem so države članice pozvane, naj še naprej mobilizirajo javno in zasebno finančno podporo za naložbe v energijo iz obnovljivih virov, reševanje izzivov na področju mobilnosti in spodbujanje možnosti za prihranek stroškov, povezanih s krožnim gospodarstvom 15 .

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki zagotavlja pravno podlago za predlaganje ukrepov, katerih cilj je med drugim zagotoviti delovanje energetskega trga, spodbujati energijsko učinkovitost in varčevanje z energijo ter razviti nove in obnovljive vire energije 16 . Na področju energije ima EU deljeno pristojnost v skladu s členom 4(2), točka (i), PDEU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost) 

Potreba po ukrepanju na ravni EU

Doslej najhujša kriza cen energije je v ospredje postavila trge električne energije v EU. Kljub vse večjim deležem poceni električne energije iz obnovljivih virov v EU proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv še vedno vpliva na skupne račune za energijo. Gospodinjstva in podjetja po vsej EU so se v času krize soočala s strmim zviševanjem cen energije.

To vprašanje je pomembno za celotno EU in ga je mogoče obravnavati le z ukrepanjem na ravni EU. Večje povezovanje trgov električne energije v EU zahteva tesnejše usklajevanje med nacionalnimi akterji, tudi v okviru spremljanja in nadzora trga. Ukrepi nacionalnih politik v sektorju električne energije neposredno vplivajo na sosednje države članice zaradi energetske soodvisnosti, interkonekcije in stalnega povezovanja trgov električne energije. Da se ohranijo delovanje elektroenergetskega sistema ter čezmejna trgovina in naložbe ter usklajeno pospeši energetski prehod na bolj povezan in energijsko učinkovitejši energetski sistem, ki bo temeljil na proizvodnji energije iz obnovljivih virov, je potreben skupen pristop.

S predlaganimi spremembami se vzpostavlja ravnotežje med obveznostmi in prožnostjo, ki je državam članicam prepuščena pri doseganju glavnih ciljev, in sicer zagotoviti, da se nižji stroški električne energije iz obnovljivih virov odražajo na računih porabnikov, in spodbuditi uvajanje energije iz obnovljivih virov.

Poleg tega je cilj predlaganih ukrepov mogoče doseči le z ukrepanjem na ravni EU in ne na ravni posameznih držav članic, saj je treba zaradi predlaganega ukrepa spremeniti obstoječi vseevropski okvir za zasnovo trga električne energije, kot je določen v Uredbi (EU) 2019/943 o električni energiji in Direktivi (EU) 2019/944 o električni energiji, pa tudi obstoječi okvir uredbe REMIT.

•Dodana vrednost EU

Ukrepanje EU za odpravo pomanjkljivosti sedanje zasnove trga električne energije prinaša dodano vrednost, saj je učinkovitejše in uspešnejše od ukrepov posameznih držav članic, s čimer se preprečuje razdrobljen pristop. Predlagani ukrepi za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti bodo ambicioznejši in stroškovno učinkovitejši, če bodo temeljili na skupnem pravnem in političnem okviru. Poleg tega bi bilo ukrepanje na ravni držav članic mogoče le v okviru omejitev obstoječega vseevropskega okvira za zasnovo trga električne energije, kot je določen v uredbi o električni energiji in direktivi o električni energiji ter uredbi REMIT, prav tako z njim ne bi bilo mogoče doseči potrebnih sprememb navedenega okvira. Zato ciljev te pobude ne morejo doseči le države članice same, prav v tem pa je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU.

•Sorazmernost

Predlagane spremembe uredbe o električni energiji, direktive o električni energiji, uredbe REMIT in uredbe o ACER se štejejo za sorazmerne.

Predlagani ukrepi za spodbujanje uporabe dolgoročnih pogodb, kot so pogodbe o nakupu električne energije in dvosmerne pogodbe na razlike, lahko privedejo do višjih upravnih stroškov ter večjega bremena za podjetja in nacionalne uprave. Vendar so predvideni gospodarski učinki potrebni in sorazmerni, da se doseže cilj spodbujanja uporabe takih dolgoročnih pogodb in da se zagotovi, da računi za energijo evropskih gospodinjstev in podjetij ter prihodki od tehnologij, ki ne temeljijo na fosilnih gorivih in imajo nizke spremenljive stroške, postanejo manj odvisni od nihanja cen na kratkoročnih trgih in tako stabilnejši v daljšem obdobju.

Tudi ukrepi, predvideni za izboljšanje likvidnosti in povezovanja trgov, bi lahko imeli nekaj kratkoročnih učinkov na podjetja, saj bi se ta morala prilagoditi novim ureditvam trgovanja. Vendar se zdijo ti ukrepi potrebni, da se dosežejo predvideni cilji, tj. zagotavljanje boljšega vključevanja energije iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov ter zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv za prožnost, s čimer bo poleg nižjih stroškov za porabnike nazadnje dosežena ogljična nevtralnost v Uniji. Prav tako so sorazmerni s temi cilji, saj se zdi, da je vpliv na podjetja v primerjavi s sedanjim okvirom minimalen, gospodarske koristi reforme pa bi v veliki meri presegle kakršno koli kratko- ali dolgoročno upravno reorganizacijo.

Sorazmerni so tudi z zastavljenimi cilji, da se ne predvidijo ukrepi za spremembo obstoječih določb uredbe o električni energiji in direktive o električni energiji, če je mogoče morebitna vprašanja, opredeljena v zvezi z obstoječimi določbami, obravnavati z načinom njihove uporabe ali izvajanja. Eden od takih primerov se nanaša na ukrepe v zvezi z zadostnostjo virov iz poglavja IV uredbe o električni energiji, zlasti na postopek držav članic za uvedbo mehanizmov za zmogljivost, ki bi ga bilo mogoče poenostaviti brez spreminjanja zadevnih določb.

S predvidenimi ukrepi za okrepitev vloge, pravic in zaščite porabnikov se bodo povečale dolžnosti in obveznosti dobaviteljev in operaterjev omrežij. Vendar so dodatna bremena potrebna in sorazmerna, da se doseže cilj zagotavljanja dostopa porabnikov do boljših informacij in različnih ponudb, preprečevanja vpliva kratkoročnih gibanj na energetskih trgih na njihove račune za električno energijo ter ponovnega uravnoteženja tveganja med dobavitelji in porabniki.

Z ukrepi, predvidenimi za izboljšanje okvira uredbe REMIT, bi se lahko povečale obveznosti poročanja za udeležence na trgu, in sicer zaradi širšega področja uporabe navedene uredbe. Ti ukrepi so potrebni za doseganje cilja povečanja preglednosti in zmogljivosti spremljanja ter zagotavljanja učinkovitejšega preiskovanja in pregona čezmejnih primerov v EU, tako da porabniki in udeleženci na trgu zaupajo v celovitost energetskih trgov, da cene odražajo pošteno in konkurenčno medsebojno delovanje ponudbe in povpraševanja ter da z zlorabo trga ni mogoče ustvariti dobička. Prav tako so sorazmerni z navedenim ciljem, saj bi koristi v smislu kakovosti spremljanja in nadzora trga presegale morebitne kratko- ali dolgoročne upravne stroške.

Tudi splošni sveženj predlaganih ukrepov se šteje za ustrezen, saj je nadvse nujno, da se podnebna nevtralnost doseže z najnižjimi stroški za porabnike, hkrati pa se zagotovi zanesljivost oskrbe.

•Izbira instrumenta

S predlogom bodo spremenjene uredba o električni energiji, direktiva o električni energiji, uredba REMIT, uredba o ACER in direktiva o energiji iz obnovljivih virov. Glede na to, da je namen predloga dodati omejen sklop novih določb in spremeniti omejen sklop obstoječih določb v teh instrumentih, je uporaba akta o spremembi ustrezna. Iz istega razloga se zdi primerno uporabiti tudi instrument uredbe o spremembi, da se uvedejo spremembe obstoječih uredb in direktiv.

3.POSVETOVANJA Z DELEŽNIKI IN DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

•Posvetovanja z deležniki

Komisija je v okviru priprav na to pobudo izvedla javno posvetovanje, ki je potekalo od 23. januarja 2023 do 13. februarja 2023. Posvetovanje je bilo odprto za vse.

Komisija je v okviru posvetovanja prejela 1 369 odgovorov. Več kot 700 odgovorov je prejela od državljanov, približno 450 od podjetij in poslovnih združenj, približno 40 od nacionalnih ali lokalnih uprav ali nacionalnih regulatorjev in približno 70 od omrežnih operaterjev. Sodelovalo je tudi približno 20 energetskih skupnosti, 15 sindikatov in 20 potrošniških organizacij. Odgovore je predložilo tudi precej nevladnih organizacij, možganskih trustov in raziskovalnih ali drugih akademskih organizacij. Pregled mnenj deležnikov je na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen tej zakonodajni pobudi.

Poleg tega je Komisija 15. februarja 2023 organizirala ciljno usmerjeno spletno posvetovalno srečanje z deležniki, na katerem je sodelovalo približno 70 udeležencev na trgu, nevladnih organizacij, omrežnih operaterjev, regulatorjev agencije ACER in nacionalnih regulatorjev, možganskih trustov ter akademikov. V okviru posvetovanja je bilo na splošno izpostavljeno mnenje deležnikov, da:

–bi bilo treba ohraniti kratkoročne trge in mehanizem oblikovanja cen, ki temelji na marginalnih cenah, saj delujejo dobro in zagotavljajo prave cenovne signale; so kratkoročni trgi (za dan vnaprej in znotraj dneva) ustrezno razviti in so rezultat dolgoletnega izvajanja energetske zakonodaje EU;

–je treba kratkoročne trge dopolniti z instrumenti za spodbujanje dolgoročnejših cenovnih signalov, kot so tisti, ki jih je Komisija navedla med posvetovanjem, zlasti pogodbe o nakupu električne energije, pogodbe na razliko in okrepljeni terminski trgi. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezno ravnotežje med različnimi orodji. Kljub temu ne bi smeli obstajati obvezni sistemi in ohraniti bi bilo treba prosto izbiro ustreznih pogodb;

–so bile priznane koristi rešitev za prožnost brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje, zlasti v razmerah vse večjega deleža obnovljivih virov energije. Olajšati bi bilo treba vključitev teh rešitev na trg;

–bo treba prihodnje trge električne energije prilagoditi visokemu deležu energije iz obnovljivih virov. Poleg tega bi bilo treba večji poudarek dati lokalni razsežnosti in razvoju omrežja. Te izzive bi bilo mogoče obravnavati z rešitvami, predstavljenimi med javnim posvetovanjem;

–sta zaščita porabnikov in cenovna dostopnost energije bistvenega pomena, enako pomembno pa je tudi ohranjanje signalov za prilagajanje odjema. Omogočiti in spodbujati bi bilo treba nastajajoče rešitve, kot so energetske skupnosti, samouporaba in souporaba energije.

•Delovni dokument služb Komisije

Glede na nujnost pobude je bil namesto ocene učinka pripravljen delovni dokument služb Komisije. V delovnem dokumentu služb Komisije, na katerem temelji ta predlog, so pojasnjeni in utemeljeni predlogi Komisije za strukturni odziv na visoke cene energije, s katerimi se srečujejo gospodinjstva in podjetja, ter za zagotovitev varne, čiste in cenovno dostopne energije za gospodinjstva in podjetja v prihodnosti, predstavljeni pa so tudi razpoložljivi dokazi, ki so pomembni za predlagane ukrepe.

V delovnem dokumentu služb Komisije je ugotovljeno, da naj bi se s svežnjem predlaganih reform znatno izboljšala struktura in delovanje evropskega trga električne energije. Sveženj je še en gradnik, ki omogoča uresničevanje ciljev zelenega dogovora, poleg tega se z njim ocenjujejo in poskušajo obravnavati pomanjkljivosti, ki jih je razkrila energetska kriza.

Iz dokumenta je razvidno, da bo reforma prispevala k zaščiti in opolnomočenju porabnikov, ki se trenutno soočajo z visokimi in nestanovitnimi cenami, saj bo ustvarila varovalni mehanizem med njimi in kratkoročnimi trgi. S tem predlogom se bo preprečil vpliv visokih cen tehnologij fosilnih goriv, ki delujejo na trgu električne energije, na račune za energijo potrošnikov in podjetij. Več priložnosti za sklepanje dolgoročnih pogodb v obliki pogodb o nakupu električne energije, pogodb na razliko in terminskih trgov bo omogočilo, da se bo del računa za električno energijo, na katerega vplivajo kratkoročni trgi, močno zmanjšal. Poleg tega se bodo z vključitvijo obveznosti varovanja pred tveganjem za dobavitelje in obveznosti, da se v ponudbo vključijo tudi pogodbe s fiksno ceno, znatno povečale možnosti za zmanjšanje izpostavljenosti računov za električno energijo nestanovitnosti cen. Porabniki bodo pred sklenitvijo pogodbe tudi bolje obveščeni o ponudbah, države članice pa bodo morale določiti zasilne dobavitelje. Poleg tega lahko med krizo omogočijo dostop do reguliranih maloprodajnih cen. Pravica do souporabe energije je nova značilnost, ki bo opolnomočila porabnike in podprla decentralizirano uvajanje energije iz obnovljivih virov, saj porabnikom omogoča večji nadzor nad računi za energijo.

V delovnem dokumentu služb Komisije je pojasnjeno, kako se bo s to reformo povečala tudi konkurenčnost industrije EU na način, ki v celoti dopolnjuje akt o neto ničelni industriji. Države članice bodo morale zagotoviti ustrezne pogoje za razvoj trgov pogodb o nakupu električne energije, s čimer bodo industriji dolgoročno zagotovile dostop do cenovno dostopne in čiste električne energije. Z izboljšavami terminskih trgov se bo industriji in dobaviteljem zagotovil veliko večji dostop do čezmejne energije iz obnovljivih virov, in sicer do treh let vnaprej, kar je znatno izboljšanje v primerjavi z današnjimi razmerami. Na splošno se bosta s programi javne podpore za energijo iz obnovljivih virov povečala energetska neodvisnost v državah članicah in prodor obnovljivih virov energije v sistem, hkrati pa se bodo podprla lokalna delovna mesta ter znanja in spretnosti.

Iz dokumenta je razvidno, da se bo s to reformo pospešilo uvajanje obnovljivih virov energije ter izkoristil celoten potencial zanesljivih proizvodnih zmogljivosti in prožnih rešitev, da bodo lahko države članice vključile vse več obnovljivih virov energije. Komisija predlaga, naj države članice ocenijo svojo potrebo po prožnosti elektroenergetskega sistema, in dovoljuje uvedbo novih programov podpore za prilagajanje odjema in shranjevanje. S predlogom se uvajajo tudi dodatne možnosti za trgovanje z obnovljivimi viri energije bližje realnemu času na čezmejni in nacionalni ravni. Tako lahko trg bolje podpre vključevanje obnovljivih virov energije in poslovne modele za rešitve za zagotavljanje prožnosti, ki lahko prispevajo k zanesljivosti oskrbe.

V delovnem dokumentu služb Komisije je tudi opisano, kako se s tem predlogom obravnava zahteva Evropskega sveta, da se ocenijo načini za optimizacijo delovanja zasnove trga električne energije v razmerah energetske krize. Cilj tega je zaščititi porabnike, ustvariti varovalni mehanizem med njimi in kratkoročnimi trgi električne energije s sklepanjem dolgoročnejših pogodb ter povečati učinkovitost teh kratkoročnih trgov za obnovljive vire energije in prožne rešitve, kar bi se doseglo z boljšim regulativnim nadzorom. Ta predlog zagotavlja, da tržna pravila še naprej ustrezajo svojemu namenu, in sicer spodbujati stroškovno učinkovito razogljičenje sektorja električne energije in povečati odpornost tega sektorja na nestanovitnost cen energije.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj 

Priprava tega zakonodajnega predloga in delovnega dokumenta služb Komisije temelji na obsežnem gradivu, ki je navedeno v opombah delovnega dokumenta služb Komisije, in na odgovorih na javno posvetovanje.

•Temeljne pravice 

Ta predlog lahko vpliva na več temeljnih pravic, določenih v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti na: svobodo gospodarske pobude (člen 16) in lastninsko pravico (člen 17). Kot je pojasnjeno zgoraj, pa se v obsegu, v katerem se s predlaganimi ukrepi omejuje uveljavljanje teh pravic, ti učinki štejejo za potrebne in sorazmerne za doseganje ciljev predloga, zato pomenijo legitimne omejitve takih pravic, kot jih dovoljuje Listina.

Po drugi strani se s predlogom krepi varstvo temeljnih pravic, kot so spoštovanje zasebnega in družinskega življenja (člen 7), pravica do varstva osebnih podatkov (člen 8), prepoved diskriminacije (člen 21), dostop do storitev splošnega gospodarskega pomena (člen 36), vključevanje visoke ravni varstva okolja (člen 37) ter pravica do učinkovitega pravnega sredstva (člen 47), in sicer zlasti z več določbami, ki se nanašajo na krepitev vloge, pravic in zaščite porabnikov.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Predlagane spremembe direktive o električni energiji, uredbe o električni energiji, uredbe REMIT in uredbe o ACER se osredotočajo na to, kar je potrebno za odpravo pomanjkljivosti sedanje zasnove trga električne energije v razmerah energetske krize in za stroškovno učinkovit prispevek k podnebnim ambicijam Unije. Ne pomenijo popolne revizije teh instrumentov.

Zaradi predloga bi se lahko povečale upravne zahteve za nacionalne uprave in podjetja, vendar na sorazmeren način, kot je pojasnjeno zgoraj. Predlagani ukrepi za spodbujanje uporabe dolgoročnih pogodb, kot so pogodbe o nakupu električne energije in dvosmerne pogodbe na razliko, lahko na primer povzročijo višje upravne stroške in večje upravno breme za podjetja in nacionalne uprave. Vendar bodo imeli predvideni gospodarski učinki pozitivne koristi za podjetja in porabnike.

Tudi ukrepi, predvideni za izboljšanje likvidnosti in povezovanja trgov, bi lahko imeli nekaj kratkoročnih učinkov na podjetja, saj bi se ta morala prilagoditi novim ureditvam trgovanja. Vendar se ti v primerjavi s sedanjim okvirom štejejo za minimalne, saj bi gospodarske koristi reforme v veliki meri presegale morebitno kratko- ali dolgoročno upravno reorganizacijo.

Zaradi ukrepov, predvidenih za okrepitev vloge, pravic in zaščite porabnikov, se bodo povečale dolžnosti in obveznosti dobaviteljev in operaterjev omrežij, da bi se izboljšala izbira, povečala zaščita ter olajšalo dejavno sodelovanje porabnikov, zlasti gospodinjstev, na trgu. Vendar so dodatna bremena minimalna, saj se ti okviri uvajajo po vsej Evropi, zato je treba racionalizirati pravila.

Zaradi ukrepov, ki so predvideni za izboljšanje okvira uredbe REMIT, bi se lahko povečale obveznosti poročanja za nekatere udeležence na trgu, vendar na sorazmeren način. Kljub temu se to povečanje v primerjavi s sedanjim okvirom šteje za minimalno, saj bi koristi v smislu kakovosti spremljanja in nadzora trga presegale morebitne kratko- ali dolgoročne upravne stroške.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunske posledice, povezane s predlogom za izboljšanje zasnove trga električne energije EU, zadevajo vire Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in GD za energijo, ki so opisani v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu. V bistvu bodo za izvajanje novih nalog agencije ACER od leta 2025 potrebni štirje dodatni ekvivalenti polnega delovnega časa (EPDČ) in ustrezna finančna sredstva. Delovna obremenitev GD za energijo se bo povečala za tri EPDČ.

Proračunske posledice, povezane s predlogom za spremembo uredbe REMIT, zadevajo vire Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in GD za energijo, ki so opisani v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu.  V bistvu bo treba za izvajanje novih nalog agencije ACER, v zvezi z okrepljenimi preiskovalnimi pooblastili, postopoma uvesti 25 dodatnih EPDČ v agenciji ACER od leta 2025 in ustrezna finančna sredstva, čeprav se bo večina dodatnega osebja financirala s pristojbinami. Zato bo treba prilagoditi Sklep Komisije (EU) 2020/2152 z dne 17. decembra 2020 o pristojbinah, ki se plačajo Agenciji Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev za izvajanje nalog v okviru uredbe REMIT. Delovna obremenitev GD za energijo se bo povečala za dva EPDČ.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo spremljala prenos in izvajanje določb s strani držav članic in drugih akterjev v skladu z ukrepi, ki jih bo sprejela, ter bo po potrebi sprejela izvršilne ukrepe. Komisiji bo za namene spremljanja in izvajanja pomagala zlasti agencija ACER, predvsem v zvezi z uredbo REMIT. Komisija se bo prav tako povezala z agencijo ACER in nacionalnimi regulativnimi organi v zvezi z uredbo o električni energiji in direktivo o električni energiji.

Da bi Komisija olajšala izvajanje, bo poleg tega na voljo za dvostranska srečanja in pogovore z državami članicami v primeru posebnih vprašanj.

•Obrazložitev posameznih določb predlogov  

Spremembe v zvezi z uredbo o električni energiji zagotavljajo pojasnila glede področja uporabe in vsebine te uredbe, pri čemer sta poudarjena pomen neizkrivljenih tržnih signalov za zagotovitev večje prožnosti ter vloga dolgoročnih naložb za ublažitev vpliva nestanovitnosti kratkoročnih tržnih cen na račune za električno energijo odjemalcev, vključno z energijsko intenzivnimi panogami, MSP in gospodinjstvi. Pojasnjujejo se nekatera glavna načela trgovanja na trgih za dan vnaprej in trgih znotraj dneva. Določajo se nova pravila o naročanju prilagajanja odjema s strani operaterjev prenosnih sistemov v obliki proizvoda izravnave in pravila, ki operaterjem prenosnih sistemov in operaterjem distribucijskih sistemov omogočajo uporabo podatkov iz namenskih merilnih naprav. Določajo se nova pravila v zvezi s terminskimi trgi električne energije, da bi se izboljšala njihova likvidnost. Vključujejo se nova pravila, da bi se pojasnili in povečali vloga in uporaba dolgoročnih pogodb v obliki pogodb o nakupu električne energije in dvosmernih pogodb na razliko. Določajo se nova pravila v zvezi z oceno potreb držav članic po prožnosti in v zvezi z možnostjo, da uvedejo programe podpore za prožnost in načela za zasnovo takih programov podpore za prožnost. Uvajajo se tudi nove zahteve glede preglednosti za operaterje prenosnih sistemov v zvezi z zmogljivostjo, ki je na voljo za nove priključitve v omrežje.

S spremembami direktive o električni energiji se določajo nova pravila o zaščiti in opolnomočenju porabnikov. S spremembo v zvezi s prosto izbiro dobavitelja se uvajajo nove zahteve za zagotovitev, da imajo lahko porabniki za svoje objekte več kot enega dobavitelja, in sicer tako, da se omogoči namestitev več števcev (ki se včasih imenujejo odštevalni števci) na eno samo priključno točko.

Spremembe v zvezi z zaščito in opolnomočenjem porabnikov zagotavljajo, da se porabnikom ponudijo različne pogodbe, ki najbolj ustrezajo njihovim okoliščinam, in sicer z zagotovitvijo, da imajo vsi porabniki na voljo vsaj eno ponudbo s fiksno ceno za določen čas. Poleg tega je treba odjemalcem zagotoviti jasne predpogodbene informacije v zvezi s temi ponudbami.

Vzpostavlja se tudi nova pravica za gospodinjstva ter mala in srednja podjetja, da sodelujejo pri souporabi energije – to je samoporaba energije iz obnovljivih virov s strani dejavnih odjemalcev, tj. energije, ki jo proizvedejo ali shranjujejo na lokacijah izven gospodinjstev ali prostorov podjetij, in sicer v objektih, ki jih imajo v celoti ali deloma v lasti, zakupu ali najemu, oziroma energije, ki jo je nanje prenesel drug dejavni odjemalec.

Uvajajo se tudi pomembni novi zaščitni ukrepi za odjemalce, da se zagotovi neprekinjena oskrba z električno energijo, kar vključuje zahtevo za države članice, da imenujejo zasilne dobavitelje, ki prevzamejo odgovornost za odjemalce dobaviteljev v stečaju, in zahtevo po zaščiti ranljivih odjemalcev pred odklopom. Dobavitelji bodo morali zagotoviti tudi obvladovanje tveganja, da bodo omejili tveganje za stečaj, in sicer z izvajanjem ustreznih strategij varovanja pred tveganjem. Te bodo nadzorovali nacionalni regulativni organi.

S spremembami direktive o električni energiji se uvajajo nove zahteve glede preglednosti za operaterje distribucijskih sistemov v zvezi z zmogljivostjo, ki je na voljo za nove priključitve v omrežje. Pojasnjuje se vloga regulativnih organov v zvezi z enotno platformo za dodeljevanje, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2016/1719.

S spremembami v zvezi z uredbo REMIT se področje uporabe te uredbe prilagaja sedanjim in spreminjajočim se tržnim razmeram, med drugim z razširitvijo obsega sporočanja podatkov na nove izravnalne trge električne energije in spojene trge ter algoritemsko trgovanje. Zagotavlja se močnejše, bolj uveljavljeno in redno sodelovanje med energetskimi in finančnimi regulatorji, vključno z agencijama ACER in ESMA, v zvezi z izvedenimi veleprodajnimi energijskimi produkti. Prav tako se bosta izboljšala postopek zbiranja notranjih informacij in preglednost trga, in sicer z okrepitvijo nadzora, ki ga izvaja agencija ACER, in prilagoditvijo opredelitve notranjih informacij. S spremembami uredbe REMIT se krepi nadzor nad strankami, ki poročajo, kot so registrirani mehanizmi poročanja in osebe, ki se poklicno dogovarjajo o transakcijah. S spremembami se izboljšujejo možnosti za izmenjavo podatkov med agencijo ACER, ustreznimi nacionalnimi organi in Komisijo. S spremembo uredbe REMIT se agenciji ACER dodeljuje večja vloga pri preiskavah pomembnih čezmejnih primerov za boj proti kršitvam uredbe REMIT. Določa se tudi okvir za uskladitev glob, ki jih regulativni organi določijo na nacionalni ravni.

Namen sprememb v zvezi z uredbo o ACER je pojasniti vlogo agencije ACER glede enotne platforme za dodeljevanje, vzpostavljene v skladu z Uredbo (EU) 2016/1719, ter glede novih pravil, uvedenih z uredbo o električni energiji, v zvezi s terminskimi trgi in programi podpore za prožnost. Pojasnjujejo se tudi vloga in pristojnosti agencije ACER v skladu s spremembo uredbe REMIT. Namen spremembe prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov je pojasniti področje uporabe pravil v zvezi z vrstami neposrednih programov zaščite cen za obnovljive vire energije, ki jih lahko uvedejo države članice.

2023/0077 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) 2019/943 in (EU) 2019/942 ter direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 za izboljšanje zasnove trga električne energije v Uniji

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Od septembra 2021 je opaziti zelo visoke cene in nestanovitnost na trgih električne energije. Kot je Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: agencija ACER) navedla v oceni zasnove veleprodajnega trga električne energije v EU iz aprila 2022 17 , je to predvsem posledica visoke cene plina, ki se uporablja kot vložek za proizvodnjo električne energije.

(2)Zaradi stopnjevanja ruske vojaške agresije proti Ukrajini, ki je pogodbenica Energetske skupnosti, in s tem povezanih mednarodnih sankcij od februarja 2022 je prišlo do motenj na svetovnih trgih energije, poslabšanja težave zaradi visokih cen plina ter znatnih posrednih učinkov na cene električne energije. Ruska invazija na Ukrajino je povzročila tudi negotovost pri oskrbi z drugimi surovinami, kot sta črni premog in surova nafta, ki se uporabljata v obratih za proizvodnjo električne energije. Zaradi tega se je še dodatno znatno povečala nestanovitnost ravni cen električne energije.

(3)Sporočilo o cenah energije, ki ga je Komisija predstavila oktobra 2021, je v odziv na te razmere vsebovalo nabor ukrepov, ki jih lahko EU in njene države članice uporabijo za obravnavanje takojšnjega učinka visokih cen energije na gospodinjstva in podjetja (vključno z dohodkovno podporo, davčnimi olajšavami, prihranki plina in ukrepi za shranjevanje) ter za krepitev odpornosti na prihodnje cenovne pretrese. Komisija je v sporočilu z dne 8. marca 2022 z naslovom „REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo“ 18 predstavila vrsto dodatnih ukrepov za okrepitev nabora orodij in odziv na naraščajoče cene energije. Prav tako je 23. marca 2022 vzpostavila začasni režim državne pomoči, s katerim je dovolila nekatere subvencije za ublažitev učinka visokih cen energije 19 .

(4)Komisija je 18. maja 2022 predstavila načrt REPowerEU 20 , s katerim so bili uvedeni dodatni ukrepi, osredotočeni na prihranke energije, diverzifikacijo oskrbe z energijo in pospešeno uvajanje energije iz obnovljivih virov, da bi odpravili odvisnost Unije od ruskih fosilnih goriv, vključno s predlogom za povišanje cilja Unije glede obnovljivih virov energije do leta 2030 na 45 %. Poleg tega so bili v sporočilu o kratkoročnih intervencijah na trgu energije in dolgoročnih izboljšavah zasnove trga električne energije 21 določeni dodatni kratkoročni ukrepi za spopadanje z visokimi cenami energije in hkrati opredeljena potencialna področja za izboljšanje zasnove trga električne energije, prav tako je bila napovedana namera, da se ta področja ocenijo z namenom spremembe zakonodajnega okvira.

(5)Da bi Unija nujno obravnavala cenovno krizo in varnostne pomisleke ter se spopadla s povišanjem cen za državljane, je na podlagi vrste predlogov Komisije sprejela trden režim skladiščenja plina 22 , učinkovite ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po plinu in električni energiji 23 , režime omejevanja cen, da bi se izognili nepričakovanim dobičkom na trgih plina in električne energije 24 , ter ukrepe za pospešitev postopkov izdaje dovoljenj za naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov 25 .

(6)Dobro povezan trg, ki temelji na svežnju Čista energija za vse Evropejce, sprejetem v letih 2018 in 2019 26 , bi moral Uniji omogočiti, da v običajnih tržnih razmerah izkoristi gospodarske prednosti enotnega trga energije ter s tem zagotavlja zanesljivost oskrbe in vzdržuje proces razogljičenja. Tudi čezmejna medsebojna povezljivost zagotavlja varnejše, zanesljivejše in učinkovitejše delovanje elektroenergetskega sistema.

(7)Sedanja zasnova trga električne energije je pripomogla tudi k nastanku novih in inovativnih proizvodov, storitev in ukrepov na maloprodajnih trgih električne energije, s čimer podpira energetsko učinkovitost in uporabo energije iz obnovljivih virov ter povečuje izbiro, da bi se porabnikom pomagalo pri zniževanju računov za energijo, tudi z malimi proizvodnimi napravami in nastajajočimi storitvami za zagotavljanje prilagajanja odjema. Ključni element naših prihodnjih trgov električne energije in elektroenergetskih sistemov bi morala biti krepitev in izkoriščanje potenciala digitalizacije energetskega sistema, kot je dejavna udeležba porabnikov. Hkrati je treba spoštovati izbiro porabnikov in jim omogočiti, da izkoristijo različne ponudbe pogodb.

(8)Kljub temu se je v razmerah energetske krize pokazalo več pomembnih pomanjkljivosti sedanje zasnove trga električne energije, ki so povezane z vplivom visokih in nestanovitnih cen fosilnih goriv na kratkoročne trge električne energije, zaradi česar so gospodinjstva in podjetja izpostavljena znatnemu porastu cen, kar vpliva na njihove račune za električno energijo.

(9)Hitrejše uvajanje energije iz obnovljivih virov in čistih prožnih tehnologij je najbolj trajnosten in stroškovno učinkovit način, da se strukturno zmanjša povpraševanje po fosilnih gorivih za proizvodnjo električne energije in neposredno porabo z elektrifikacijo in povezovanjem energetskega sistema. Obnovljivi viri lahko zaradi nizkih operativnih stroškov pozitivno vplivajo na cene električne energije po vsej Uniji in zmanjšajo neposredno porabo fosilnih goriv.

(10)S spremembami zasnove trga električne energije bi bilo treba zagotoviti, da bodo imeli porabniki, tudi najranljivejši med njimi, koristi od vse večjega uvajanja energije iz obnovljivih virov in energetskega prehoda kot celote, ter jih navsezadnje zaščititi pred energetskimi krizami, hkrati pa preprečiti, da bi se še več gospodinjstev ujelo v past energetske revščine. S temi spremembami naj bi se ublažil vpliv visokih cen fosilnih goriv, zlasti plina, na cene električne energije, da bi se gospodinjstvom in podjetjem omogočilo dolgoročno izkoriščanje cenovno dostopne in zanesljive energije iz trajnostnih obnovljivih in nizkoogljičnih virov.

(11)Reforma zasnove trga električne energije naj bi bila koristna ne le za gospodinjske porabnike, ampak tudi za konkurenčnost industrijskih panog Unije, tako da bi olajšala njihove možnosti za naložbe v čisto tehnologijo, ki jih potrebujejo za uresničitev prehoda na podnebno nevtralnost. Energetski prehod v Uniji je treba podpreti s trdno osnovo, ki zajema proizvodnjo z uporabo čiste tehnologije. Te reforme bodo podprle cenovno dostopno elektrifikacijo industrije ter vodilni položaj Unije v svetu na področju raziskav in inovacij v zvezi s tehnologijami za čisto energijo.

(12)Dobro delujoči in učinkoviti kratkoročni trgi so ključno orodje za vključevanje obnovljivih virov energije in virov, ki omogočajo prožnost, na trg ter lajšajo stroškovno učinkovito povezovanje energetskega sistema.

(13)Trgi znotraj dneva so še posebno pomembni za vključevanje spremenljivih obnovljivih virov energije v elektroenergetski sistem ob najnižjih stroških, saj udeležencem na trgu omogočajo trgovanje s primanjkljajem in presežkom električne energije bližje času dobave. Ker lahko proizvajalci energije iz spremenljivih obnovljivih virov svojo proizvodnjo natančno ocenijo le blizu časa dobave, je ključnega pomena, da imajo čim več priložnosti za trgovanje z dostopom do likvidnega trga čim bližje času dobave električne energije.

(14)Zato je pomembno, da se trgi znotraj dneva prilagodijo vključitvi tehnologij za energijo iz spremenljivih obnovljivih virov, kot sta sončna in vetrna energija, ter vključitvi prilagajanja odjema in shranjevanja. Likvidnost trgov znotraj dneva bi bilo treba izboljšati s knjigami naročil, ki si jih delijo operaterji trga znotraj trgovalnega območja, tudi kadar so prenosne zmogljivosti med območji določene na nič ali po zaprtju trgovanja znotraj dneva. Poleg tega bi bilo treba čas zaprtja trgovanja znotraj dneva določiti bližje času dobave, da se čim bolj povečajo priložnosti udeležencev na trgu za trgovanje s primanjkljajem in presežkom električne energije ter se prispeva k boljšemu vključevanju nestalnih obnovljivih virov energije v elektroenergetski sistem.

(15)Poleg tega bi bilo treba z zmanjšanjem najmanjše velikosti ponudbe zagotoviti udeležbo malih ponudnikov storitev za zagotavljanje prožnosti na kratkoročnih trgih električne energije.

(16)Da bi se zagotovilo učinkovito vključevanje električne energije, proizvedene iz nestalnih obnovljivih virov energije, in zmanjšala potreba po proizvodnji električne energije iz fosilnih goriv v času, ko je povpraševanje po električni energiji veliko, ravni proizvodnje električne energije iz nestalnih obnovljivih virov energije pa so nizke, bi morali imeti operaterji prenosnih sistemov možnost, da oblikujejo produkt za izravnavo konic, ki omogoča prilagajanje odjema, kar bi prispevalo k zmanjšanju konične porabe v elektroenergetskem sistemu ob določenih urah v dnevu. Produkt za izravnavo konic bi moral prispevati k čim večjemu vključevanju električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, v sistem s preusmeritvijo porabe električne energije na trenutke v dnevu, ko je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov večja. Ker je namen produkta za izravnavo konic zmanjšati in preusmeriti porabo električne energije, bi moral biti obseg uporabe tega produkta omejen na prilagajanje odjema. Nabava produkta za izravnavo konic bi morala potekati tako, da se ne bi prekrivala z aktiviranjem izravnalnih produktov, ki so namenjeni ohranjanju stabilnosti frekvence elektroenergetskega sistema. Operater prenosnega sistema bi moral za preverjanje obsega aktiviranega zmanjšanja povpraševanja uporabiti izhodišče, ki odraža pričakovano porabo električne energije brez aktiviranja produkta za izravnavo konic.

(17)Da bi lahko porabniki dejavno sodelovali na trgih električne energije in da bi se zagotovila njihova prožnost, se jih bo postopoma opremilo s pametnimi merilnimi sistemi. Vendar je uvajanje pametnih merilnih sistemov v več državah članicah še vedno počasno. V primerih, ko pametni merilni sistemi še niso nameščeni in ko ne zagotavljajo zadostne ravni razdrobljenosti podatkov, bi bilo treba operaterjem prenosnih sistemov in operaterjem distribucijskih sistemov omogočiti uporabo podatkov iz namenskih merilnih naprav za zaznavnost in obračun storitev za zagotavljanje prožnosti, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje energije. Z omogočanjem uporabe podatkov iz namenskih merilnih naprav za zaznavnost in obračun naj bi se olajšala dejavna udeležba porabnikov na trgu in razvoj njihovega prilagajanja odjema. Uporabo podatkov iz teh namenskih merilnih naprav bi morale spremljati zahteve glede kakovosti podatkov.

(18)Ta uredba določa pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v skladu s členom 6(1), točka (c), splošne uredbe o varstvu podatkov. Države članice bi morale zagotoviti izpolnjevanje vseh načel in obveznosti v zvezi z varstvom osebnih podatkov iz splošne uredbe o varstvu podatkov, tudi glede najmanjšega obsega podatkov. Kadar je cilj te direktive mogoče doseči brez obdelave osebnih podatkov, bi morali ponudniki uporabiti anonimizirane in zbirne podatke.

(19)Porabniki in dobavitelji potrebujejo uspešne in učinkovite terminske trge za kritje dolgoročne izpostavljenosti cenam in zmanjšanje odvisnosti od kratkoročnih cen. Za zagotovitev, da lahko odjemalci energije po vsej EU v celoti izkoristijo prednosti povezanih trgov električne energije in konkurence v Uniji, bi bilo treba izboljšati delovanje terminskega trga električne energije Unije z vzpostavitvijo regionalnih virtualnih vozlišč, da bi se odpravili obstoječa razdrobljenost trga in nizka likvidnost, s katero se soočajo številna trgovalna območja. Regionalna virtualna vozlišča bi morala zajemati več trgovalnih območij in hkrati zagotavljati ustrezno korelacijo cen. Nekatera trgovalna območja morda ne bi bila zajeta v virtualno vozlišče v smislu, da bi prispevala k referenčni ceni vozlišča. Vendar bi morali imeti udeleženci na trgu s teh trgovalnih območij še vedno možnost, da se prek vozlišča zavarujejo pred tveganjem.

(20)Virtualna vozlišča bi morala odražati združeno ceno več trgovalnih območij in zagotavljati referenčno ceno, ki bi jo morali operaterji trga uporabiti pri ponujanju terminskih produktov za varovanje pred tveganjem. V tem smislu virtualnih vozlišč ne bi smeli razumeti kot subjekte, ki urejajo ali izvajajo transakcije. Regionalna virtualna vozlišča bi morala z določanjem indeksa referenčnih cen omogočiti združevanje likvidnosti in udeležencem na trgu zagotoviti boljše možnosti varovanja pred tveganji.

(21)Da bi se povečale možnosti udeležencev na trgu za varovanje pred tveganji, bi bilo treba razširiti vlogo enotne platforme za dodeljevanje, vzpostavljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2016/1719. Enotna platforma za dodeljevanje bi morala ponujati trgovanje z dolgoročnimi finančnimi pravicami do prenosa med različnimi trgovalnimi območji in regionalnimi virtualnimi vozlišči. Naročila, ki bi jih predložili udeleženci na trgu za finančne pravice do prenosa, bi se ujemala s sočasno dodelitvijo dolgoročne prenosne zmogljivosti med območji. Takšno ujemanje in dodeljevanje bi bilo treba izvajati redno, da bi se udeležencem na trgu zagotovila zadostna likvidnost in s tem učinkovite možnosti varovanja pred tveganjem. Dolgoročne pravice do prenosa bi se morale izdajati s pogostimi zapadlostmi (od enega meseca vnaprej do najmanj treh let vnaprej), da bi bile poravnane z običajnim obdobjem varovanja udeležencev na trgu pred tveganjem. Enotno platformo za dodeljevanje bi bilo treba spremljati in izvrševati, da bi se zagotovilo ustrezno delovanje te platforme.

(22)Operaterje prenosnih sistemov in operaterje distribucijskih sistemov bi bilo treba z omrežnimi tarifami spodbujati k uporabi storitev za zagotavljanje prožnosti, in sicer z nadaljnjim razvojem inovativnih rešitev za optimizacijo obstoječega omrežja in nabavo storitev za zagotavljanje prožnosti, zlasti prilagajanja odjema ali shranjevanja. V ta namen bi morale biti omrežne tarife zasnovane tako, da bi se upoštevali operativni odhodki in naložbe v osnovna sredstva sistemskih operaterjev ali učinkovita kombinacija obojega, da bi lahko ti operaterji stroškovno učinkovito upravljali elektroenergetski sistem. To bi dodatno prispevalo k vključevanju obnovljivih virov energije ob najnižjih stroških za elektroenergetski sistem in končnim odjemalcem omogočilo, da ovrednotijo svoje rešitve za zagotavljanje prožnosti.

(23)Obnovljivi viri energije na morju, kot so vetrna energija na morju, oceanska energija in plavajoča fotovoltaika, bodo imeli ključno vlogo pri izgradnji elektroenergetskega sistema, ki bo večinoma temeljil na obnovljivih virih energije, in pri zagotavljanju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Vendar obstajajo precejšnje ovire za njihovo širše in učinkovito uvajanje, kar preprečuje masovno povečanje, potrebno za doseganje teh ciljev. Podobne ovire bi se lahko v prihodnosti pojavile tudi v zvezi z drugimi tehnologijami na morju. Te ovire vključujejo naložbena tveganja, povezana z edinstvenim topografskim položajem hibridnih projektov na morju, povezanih z več kot enim trgom. Da bi se zmanjšalo naložbeno tveganje za razvijalce teh projektov na morju in zagotovilo, da imajo projekti v trgovalnem območju na morju popoln dostop do okoliških trgov, bi morali operaterji prenosnih sistemov za projekt na morju zagotavljati dostop do zmogljivosti zadevnega hibridnega povezovalnega voda za vse tržne časovne enote. Če bi se razpoložljive prenosne zmogljivosti zmanjšale do te mere, da celotne količine proizvedene električne energije, ki bi se v okviru projekta na morju sicer lahko izvozila, ne bi bilo mogoče dobaviti na trg, bi bilo treba operaterju prenosnega sistema ali operaterjem prenosnih sistemov, odgovornim za potrebno omejevanje zmogljivosti, v prihodnje omogočiti, da operatorju projekta na morju zagotovijo sorazmerno povračilo iz prihodkov od prezasedenosti. To nadomestilo bi moralo biti vezano le na proizvodno zmogljivost, ki je na voljo na trgu in je lahko odvisna od vremena ter izključuje izpade in vzdrževanje projekta na morju. Podrobnosti, vključno s pogoji, pod katerimi lahko ukrep preneha veljati, naj bi bile opredeljene v izvedbeni uredbi.

(24)Na veleprodajnem trgu za dan vnaprej se najprej uporabi energija, proizvedena v elektrarnah z nižjimi mejnimi stroški, vendar ceno, ki jo prejmejo vsi udeleženci na trgu, določi zadnja elektrarna, potrebna za pokritje povpraševanja, tj. elektrarna z najvišjimi mejnimi stroški ob poravnavi trga. V zvezi s tem je energetska kriza pokazala, da lahko rast cen plina in črnega premoga povzroči izjemno in trajno zvišanje cen, po katerih elektrarne na plin in premog ponujajo električno energijo na veleprodajnem trgu za dan vnaprej. To pa je privedlo do izjemno visokih cen na trgu za dan vnaprej po vsej Uniji, saj so elektrarne na plin in premog pogosto elektrarne z najvišjimi mejnimi stroški, potrebnimi za zadovoljitev povpraševanja po električni energiji.

(25)Glede na vlogo cene na trgu za dan vnaprej kot reference za ceno na drugih veleprodajnih trgih električne energije in glede na dejstvo, da vsi udeleženci na trgu prejmejo obračunsko ceno, so tehnologije z znatno nižjimi mejnimi stroški dosledno beležile visoke prihodke.

(26)Da bi Unija dosegla cilje glede razogljičenja in cilje iz načrta REPowerEU ter postala bolj energetsko neodvisna, mora precej pospešiti uvajanje obnovljivih virov energije. Glede na naložbene potrebe za dosego teh ciljev bi bilo treba zagotoviti, da se na trgu vzpostavi dolgoročni cenovni signal.

(27)V tem okviru bi si morale države članice prizadevati za vzpostavitev ustreznih tržnih razmer za dolgoročne tržne instrumente, kot so pogodbe o nakupu električne energije. Pogodbe o nakupu električne energije so dvostranske pogodbe o nakupu med proizvajalci in kupci električne energije. Zagotavljajo dolgoročno stabilnost cen za odjemalca in gotovost, ki je potrebna za to, da lahko proizvajalec sprejme odločitev o naložbi. Kljub temu ima le peščica držav članic dejavne trge pogodb o nakupu električne energije, kupci pa so običajno omejeni na velika podjetja, zlasti zaradi obstoja nekaterih ovir v zvezi s pogodbami o nakupu električne energije, natančneje težav pri kritju za tveganje neplačila kupca v okviru teh dolgoročnih pogodb. Države članice bi morale pri oblikovanju politik za doseganje ciljev razogljičenja energije iz celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov upoštevati potrebo po vzpostavitvi dinamičnega trga pogodb o nakupu električne energije.

(28)V skladu s členom 15(8) Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta morajo države članice oceniti regulativne in upravne ovire za dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije iz obnovljivih virov ter odpraviti neupravičene ovire za take pogodbe in spodbujati njihovo uporabo. Poleg tega morajo države članice v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih opisati politike in ukrepe, ki olajšujejo uporabo pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov. Brez poseganja v navedeno obveznost poročanja o regulativnem okviru, ki vpliva na trg pogodb o nakupu električne energije, bi morale države članice zagotoviti, da so instrumenti za zmanjšanje finančnih tveganj, povezanih s kupčevim neizpolnjevanjem dolgoročnih plačilnih obveznosti v okviru pogodb o nakupu električne energije, dostopni podjetjem, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg pogodb o nakupu električne energije in ki niso v finančnih težavah v skladu s členoma 107 in 108 PDEU. Države članice bi se lahko odločile za vzpostavitev jamstvene sheme po tržnih cenah. Vključiti bi morale določbe za preprečitev zmanjšanja likvidnosti na trgih električne energije, na primer z uporabo finančnih pogodb o nakupu električne energije. Države članice ne bi smele zagotavljati podpore za pogodbe o nakupu električne energije, proizvedene iz fosilnih goriv. Čeprav bi moral privzeti pristop zajemati nediskriminacijo med porabniki, bi se lahko države članice odločile, da bodo te instrumente namenile posebni kategoriji porabnikov, pri čemer bodo uporabile objektivna in nediskriminatorna merila. V tem okviru bi morale države članice upoštevati potencialno vlogo instrumentov, ki se zagotavljajo na ravni Unije, na primer s strani Evropske investicijske banke (EIB).

(29)Države članice imajo pri oblikovanju in dodeljevanju javne podpore na voljo več instrumentov za podporo razvoju trgov pogodb o nakupu električne energije. Omogočanje razvijalcem projektov na področju energije iz obnovljivih virov, ki sodelujejo na javnem razpisu za podporo, da rezervirajo delež proizvodnje energije za prodajo na podlagi pogodbe o nakupu električne energije, bi prispevalo k razvoju in rasti trgov pogodb o nakupu električne energije. Poleg tega bi si morale države članice v okviru ocenjevanja teh ponudb prizadevati za uporabo meril za spodbujanje dostopa do trga pogodb o nakupu električne energije za akterje, ki se soočajo z vstopnimi ovirami, kot so mala in srednja podjetja (MSP), tako da bi dale prednost ponudnikom, ki so se zavezali, da bodo podpisali pogodbo o nakupu električne energije za del proizvodnje v okviru projekta od enega ali več potencialnih kupcev, ki imajo težave pri dostopu do trga takih pogodb.

(30)Kadar se države članice odločijo, da bodo podprle nove javno financirane naložbe (v nadaljnjem besedilu: neposredni programi zaščite cen) v proizvodnjo nizkoogljične električne energije iz nefosilnih goriv za doseganje ciljev Unije glede razogljičenja, bi morali biti ti programi strukturirani z dvosmernimi pogodbami na razliko, ki bi poleg jamstva za prihodke vključevale tudi zgornjo omejitev tržnih prihodkov zadevnih proizvodnih sredstev. Nove naložbe za proizvodnjo električne energije bi morale vključevati naložbe v nove naprave za proizvodnjo električne energije, naložbe za nadomestitev stare zmogljivosti z novo pri obstoječih napravah za proizvodnjo električne energije in naložbe za razširitev obstoječih tovrstnih naprav ali podaljšanje njihove življenjske dobe.

(31)Take dvosmerne pogodbe na razliko bi zagotovile, da bi bili prihodki proizvajalcev na podlagi novih javno podprtih naložb v proizvodnjo električne energije manj odvisni od nestanovitnih cen proizvodnje energije na osnovi fosilnih goriv, ki običajno določa ceno na trgu za dan vnaprej.

(32)Kljub temu bi bilo treba omejitev, da se neposredni programi zaščite cen določijo v obliki dvosmernih pogodb na razliko, kolikor ta omejuje vrste teh programov, ki jih lahko države članice sprejmejo v zvezi z obnovljivimi viri energije, uporabljati le za nizkoogljične tehnologije na osnovi nefosilnih goriv z nizkimi in stabilnimi operativnimi stroški ter za tehnologije, ki običajno ne zagotavljajo prožnosti za elektroenergetski sistem, pri čemer bi bilo treba izključiti tehnologije, ki so v zgodnjih fazah uvajanja na trg. To je potrebno za zagotovitev, da ni ogrožena gospodarska uspešnost proizvodnih tehnologij z visokimi mejnimi stroški, in za ohranitev spodbud za tehnologije, ki omogočajo prožnost elektroenergetskega sistema za oblikovanje ponudb na trgu električne energije na podlagi oportunitetnih stroškov teh tehnologij. Poleg tega se omejitev, da se neposredni programi zaščite cen določijo v obliki dvosmernih pogodb na razliko, ne bi smela uporabljati za nastajajoče tehnologije, katerih uvajanje bi bilo morda primerneje spodbuditi z drugimi vrstami neposrednih programov zaščite cene. Omejitev ne bi smela posegati v morebitno izjemo za manjše obrate in demonstracijske projekte v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ter bi morala upoštevati posebnosti skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov v skladu s členom 22(7) navedene direktive.

(33)Zaradi potrebe po zagotovitvi regulativne varnosti za proizvajalce bi se morala obveznost držav članic, da uporabijo neposredne programe zaščite cen za proizvodnjo električne energije v obliki dvosmernih pogodb na razliko, uporabljati samo za nove naložbe za proizvodnjo električne energije iz virov, navedenih v uvodni izjavi zgoraj.

(34)Zaradi določitve zgornje meje tržnih prihodkov bi morali neposredni programi zaščite cen v obliki dvosmernih pogodb na razliko državam članicam zagotoviti dodaten vir prihodkov v obdobjih visokih cen energije. Države članice bi morale za dodatno ublažitev vpliva visokih cen električne energije na zneske na računih porabnikov za energijo zagotoviti, da se prihodki, zbrani od proizvajalcev, ki so vključeni v neposredne programe zaščite cen v obliki dvosmernih pogodb na razliko, prenesejo na vse končne odjemalce električne energije, vključno z gospodinjstvi, MSP in industrijskimi porabniki, in sicer na podlagi njihove porabe. Prerazporeditev prihodkov bi morala potekati na način, ki zagotavlja, da so porabniki do določene mere še vedno izpostavljeni cenovnemu signalu, tako da v primeru visokih cen zmanjšajo svojo porabo ali jo preusmerijo v obdobja nižjih cen (to so običajno obdobja z večjim deležem proizvodnje energije iz obnovljivih virov). Države članice bi morale zagotoviti, da prerazporeditev prihodkov h končnim odjemalcem električne energije ne vpliva na enake konkurenčne pogoje in konkurenco med različnimi dobavitelji.

(35)Poleg tega bi morale države članice zagotoviti, da neposredni programi zaščite cen ne glede na svojo obliko ne ogrožajo učinkovitega, konkurenčnega in likvidnega delovanja trgov električne energije, tako da bi ohranile spodbude za proizvajalce, da se odzivajo na tržne signale, med drugim z ustavitvijo proizvodnje, ko so cene električne energije nižje od njihovih operativnih stroškov, in spodbude za končne odjemalce, da zmanjšajo porabo, ko so cene električne energije visoke. Države članice bi morale zagotoviti, da programi podpore ne ovirajo razvoja trgovinskih pogodb, kot so pogodbe o nakupu električne energije.

(36)Tako imajo dvosmerne pogodbe na razliko in pogodbe o nakupu električne energije dopolnilno vlogo pri spodbujanju energetskega prehoda ter zagotavljanju koristi energije iz obnovljivih virov in nizkoogljične energije za porabnike. Države članice bi morale imeti ob upoštevanju zahtev iz te uredbe možnost, da se same odločijo, katere instrumente bodo uporabile za doseganje svojih ciljev razogljičenja. Zasebni vlagatelji prek pogodb o nakupu električne energije prispevajo k dodatnemu uvajanju energije iz obnovljivih virov in nizkoogljične energije, hkrati pa dolgoročno zagotavljajo nizke in stabilne cene električne energije. Enak cilj lahko v korist porabnikov dosežejo tudi javni subjekti z dvosmernimi pogodbami na razliko. Oba instrumenta sta potrebna za doseganje ciljev Unije glede razogljičenja z uvajanjem energije iz obnovljivih virov in nizkoogljične energije, hkrati pa porabnikom prinašata koristi poceni proizvodnje električne energije.

(37)Pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije zahteva vse večjo razpoložljivost rešitev za zagotavljanje prožnosti, da se zagotovi njihova vključitev v omrežje ter da se lahko elektroenergetski sistem in omrežje prilagodita spremenljivi proizvodnji in porabi električne energije v različnih obdobjih. Regulativni organi bi morali redno ocenjevati potrebo po prožnosti elektroenergetskega sistema na podlagi prispevkov operaterjev prenosnih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov. Pri oceni potreb elektroenergetskega sistema po prožnosti bi bilo treba zaradi potrebe po razogljičenju energetskega sistema upoštevati vse obstoječe in načrtovane naložbe v vire za zagotavljanje prožnosti (vključno z obstoječimi napravami, ki še niso priključene v omrežje), kot so prožna proizvodnja električne energije, povezovalni vodi, prilagajanje odjema, shranjevanje energije ali proizvodnja goriv iz obnovljivih virov. Na tej podlagi bi morale države članice opredeliti nacionalni cilj za storitve za zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje, ta cilj pa bi se moral odražati tudi v njihovih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih.

(38)Za doseganje nacionalnega cilja glede prožnosti brez fosilnih goriv, kot so potrebe po naložbah v prilagajanje odjema in shranjevanje, lahko države članice oblikujejo ali preoblikujejo mehanizme za zmogljivost, da bi ustvarile okolju prijazen in prožen mehanizem za zmogljivost. Države članice, ki uporabljajo mehanizem za zmogljivost v skladu z obstoječimi pravili, bi morale spodbujati vključevanje storitev za zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje, in sicer z uvedbo dodatnih meril ali značilnosti v zasnovo.

(39)Za podporo ciljem varstva okolja bi bilo treba mejno vrednost emisij CO2, določeno v členu 22(4) Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta, obravnavati kot zgornjo mejo. Tako bi lahko države članice določile standarde tehničnih lastnosti in omejitve glede emisij CO2, ki vključitev v mehanizme za zmogljivost omejujejo na prožne tehnologije brez fosilnih goriv ter so v celoti skladni s smernicami o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo 27 , ki države članice spodbujajo k uvedbi zelenih meril v mehanizme za zmogljivost.

(40)Poleg tega bi lahko države članice, če ne uporabljajo mehanizma za zmogljivost ali če dodatna merila ali značilnosti zasnove njihovega mehanizma za zmogljivost ne zadostujejo za doseganje nacionalnega cilja glede potreb po naložbah v prilagajanje odjema in shranjevanje, uporabile programe podpore za prožnost, ki vključujejo plačila za razpoložljivo zmogljivost prožnosti brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje.

(41)Pri priključitvi novih naprav za proizvodnjo in odjem, zlasti obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pogosto prihaja do zamud pri postopkih priključitve na omrežje. Eden od razlogov za take zamude je pomanjkanje razpoložljive zmogljivosti omrežja na lokaciji, ki jo je izbral vlagatelj, kar pomeni, da so potrebne razširitve ali okrepitve omrežja za varno priključitev obratov v sistem. Nova zahteva za operaterje elektroenergetskih sistemov na ravni prenosa in distribucije, da objavljajo in posodabljajo informacije o zmogljivosti omrežja, ki so na voljo na njihovem območju obratovanja, bi prispevala k temu, da bi vlagatelji odločitve sprejemali na podlagi informacij o razpoložljivi zmogljivosti omrežja v sistemu, in s tem k potrebni pospešitvi uvajanja energije iz obnovljivih virov.

(42)Poleg tega bi morali operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov, da bi rešili težavo zaradi dolgega odzivnega časa v zvezi z zahtevami za priključitev na omrežje, uporabnikom sistema zagotoviti jasne in pregledne informacije o stanju in obravnavi njihovih zahtev za priključitev. Operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov bi si morali prizadevati, da take informacije zagotovijo v treh mesecih od predložitve zahteve.

(43)Odjemalci so bili med energetsko krizo izpostavljeni izjemno nestanovitnim veleprodajnim cenam energije in so imeli omejene možnosti za sodelovanje na trgu energije. Zato se številna gospodinjstva soočajo s težavami pri plačevanju računov. Najbolj prizadeti so ranljivi porabniki in energetsko revni 28 , vendar se s takimi težavami srečujejo tudi gospodinjstva s srednjimi dohodki. Zato je pomembno, da se dopolnijo pravice in varstvo potrošnikov, da bodo lahko izkoristili prednosti energetskega prehoda, da se odpravi odvisnost zneskov na njihovih računih za električno energijo od kratkoročnih cenovnih gibanj na trgih energije ter da se ponovno uravnoteži tveganje med dobavitelji in porabniki.

(44)Porabniki bi morali imeti dostop do najrazličnejših ponudb, da bi lahko izbrali pogodbo glede na svoje potrebe. Vendar so dobavitelji skrčili svoje ponudbe, pogodbe s fiksno ceno so postale redke, izbira ponudb pa je omejena. Porabniki bi morali imeti vselej možnost, da se odločijo za cenovno dostopno pogodbo s fiksno ceno za določen čas, dobavitelji pa ne bi smeli enostransko spreminjati pogojev pred iztekom take pogodbe.

(45)Kadar dobavitelji ne poskrbijo za ustrezno zavarovanje svojega portfelja električne energije pred tveganjem, so lahko zaradi sprememb veleprodajnih cen električne energije finančno ogroženi, kar lahko povzroči njihov stečaj, stroški pa se pri tem prenesejo na porabnike in druge uporabnike omrežja. Zato bi bilo treba zagotoviti, da so dobavitelji, ki ponujajo pogodbe s fiksno ceno, ustrezno zavarovani pred tveganjem. Ustrezna strategija varovanja pred tveganjem bi morala upoštevati dostop dobaviteljev do lastne proizvodnje energije in njihovo kapitalizacijo ter njihovo izpostavljenost spremembam veleprodajnih tržnih cen.

(46)Porabniki bi morali imeti možnost, da izberejo dobavitelja, ki jim ponudi ceno in storitev, ki najbolj ustrezata njihovim potrebam. Zaradi napredka v tehnologiji merjenja in individualnega merjenja v povezavi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo je zdaj tehnično mogoče, da ima en objekt več dobaviteljev. Odjemalcem bi moralo biti omogočeno, da te možnosti uporabijo za izbiro ločenega dobavitelja, če tako želijo, zlasti dobavitelja električne energije za pogon naprav, kot so toplotne črpalke ali električna vozila, ki imajo še posebej visoko porabo oziroma imajo tudi zmožnost samodejne preusmeritve porabe električne energije v odziv na cenovne signale. Poleg tega lahko končni odjemalci s hitro odzivnimi namenskimi merilnimi napravami, ki so pritrjene na naprave s prilagodljivimi in nadzorljivimi obremenitvami ali vanje vgrajene, sodelujejo v drugih programih prilagajanja odjema, ki temeljijo na spodbudah in zagotavljajo storitve za zagotavljanje prožnosti na trgu električne energije ter operaterjem prenosnih sistemov in operaterjem distribucijskih sistemov. Na splošno bi morale take ureditve prispevati k večji uporabi prilagajanja odjema in opolnomočenju porabnikov, kar bi jim omogočilo večji nadzor nad porabo energije in zneski na računih, hkrati pa bi se zagotovila dodatna prožnost elektroenergetskemu sistemu, da bi lahko prenesel nihanja povpraševanja in ponudbe.

(47)Zaradi vse bolj zapletenih ponudb energije in različnih tržnih praks potrošniki pogosto težko v celoti razumejo, kakšno pogodbo so sklenili. Zlasti ni jasno, kako se določa cena in kakšni so pogoji za podaljšanje pogodbe, posledice odpovedi pogodbe ali razlogi za spremembo pogojev s strani dobavitelja. Zato bi morali dobavitelji ali udeleženci na trgu, dejavni na področju agregiranja, porabnikom pred podpisom pogodbe zagotoviti ključne informacije o ponudbah energije, predstavljene na jedrnat in lahko razumljiv način.

(48)Da bi se porabnikom zagotovila neprekinjenost oskrbe v primeru težav z dobavo, bi morale države članice določiti zasilne dobavitelje, ki bi jih bilo mogoče obravnavati kot izvajalce univerzalne storitve. Tak dobavitelj je lahko prodajni oddelek vertikalno integriranega podjetja, ki opravlja tudi distribucijske funkcije, če izpolnjuje zahteve glede ločevanja iz člena 35 Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta. Vendar to ne pomeni, da morajo države članice energijo dobavljati po določeni fiksni minimalni ceni.

(49)Souporaba energije lahko zagotovi odpornost proti vplivom visokih in nestanovitnih veleprodajnih tržnih cen na zneske na računih za energijo porabnikov, opolnomoči širšo skupino porabnikov, ki sicer zaradi finančnih ali prostorskih omejitev nimajo možnosti postati dejavni odjemalci, kot so energetsko revni in ranljivi porabniki, hkrati pa vodi k večji uporabi energije iz obnovljivih virov z mobilizacijo dodatnih naložb zasebnega kapitala in diverzifikacijo načinov plačila. Z vključitvijo ustreznih cenovnih signalov in objektov za shranjevanje lahko souporaba električne energije pomaga postaviti temelje za lažje izkoriščanje potenciala za prožnost, ki ga imajo manjši porabniki.

(50)Dejavni odjemalci, ki imajo v lasti, zakupu ali najemu objekt za shranjevanje ali proizvodnjo električne energije, bi morali imeti pravico, da dajo presežno proizvodnjo v souporabo in da opolnomočijo druge porabnike, da postanejo dejavni, oziroma da dajo v souporabo energijo iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo ali shranjujejo v objektih, ki jih imajo v skupnem zakupu, najemu ali lasti, bodisi neposredno bodisi prek tretjega posrednika. Ureditev souporabe energije bodisi temelji na zasebni pogodbi med dejavnimi odjemalci bodisi se izvaja prek pravnega subjekta. Pravni subjekt, ki izpolnjuje merila za skupnost na področju energije iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, ali energetsko skupnost državljanov, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta, lahko s svojimi člani souporablja električno energijo, proizvedeno v objektih, ki jih imajo v polnem lastništvu. Pri okviru za zaščito in krepitev vloge pri souporabi energije bi bilo treba posebno pozornost nameniti energetsko revnim in ranljivim odjemalcem.

(51)S souporabo energije se operacionalizira skupna poraba lastno proizvedene ali shranjene električne energije, ki jo v omrežje dovaja več dejavnih odjemalcev, ki delujejo skupaj. Države članice bi morale vzpostaviti ustrezno informacijsko infrastrukturo, ki bi v določenem časovnem okviru omogočala upravno usklajevanje porabe z lastno proizvedeno ali shranjeno energijo iz obnovljivih virov, da bi se izračunala postavka energije na računu za energijo. Proizvedeno energijo iz teh objektov bi bilo treba porazdeliti med zbirne profile rabe odjemalcev na podlagi statičnih, spremenljivih ali dinamičnih metod izračuna, ki jih lahko dejavni odjemalci določijo vnaprej ali se o njih dogovorijo.

(52)Ranljivi odjemalci bi morali biti ustrezno zaščiteni pred odklopi električne energije, hkrati pa se ne bi smeli znajti v položaju, v katerem bi bili prisiljeni k odklopu. Vloga dobaviteljev in vseh ustreznih nacionalnih organov, da med drugim v tesnem sodelovanju s sistemi socialne varnosti opredelijo ustrezne kratkoročne in dolgoročne ukrepe, ki bi morali biti ranljivim odjemalcem na voljo za upravljanje porabe in stroškov energije, ostaja bistvenega pomena.

(53)Javni posegi v določanje cen za dobavo električne energije so načeloma ukrep, ki izkrivlja trg. Taki posegi so torej dovoljeni le v okviru obveznosti javne službe, zanje pa veljajo posebni pogoji. V skladu s to direktivo je mogoče regulirati cene, tudi tako, da so nižje od stroškov, za energetsko revna in ranljiva gospodinjstva ter kot prehodni ukrep za gospodinjstva in mikropodjetja. V času krize, ko se veleprodajne in maloprodajne cene električne energije znatno zvišajo, kar negativno vpliva na širše gospodarstvo, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da začasno razširijo uporabo reguliranih cen tudi na MSP. Državam članicam bi moralo biti začasno dovoljeno, da za gospodinjstva in MSP določijo regulirane cene, ki so nižje od stroškov, če to ne povzroča izkrivljanja med dobavitelji in če dobavitelji prejmejo nadomestilo za stroške dobave pod stroškovno ceno. Vendar je treba zagotoviti, da je takšna regulacija cen ciljno usmerjena in ne ustvarja spodbud za povečanje porabe. Zato bi morala biti taka regulacija cen za gospodinjstva omejena na 80 % mediane porabe gospodinjstev, za MSP pa na 70 % porabe v preteklem letu. Komisija bi morala določiti, kdaj nastane taka kriza na področju cen električne energije in kdaj se ta možnost torej lahko uporabi. Opredeliti bi morala tudi veljavnost take določitve, med katero se uporablja začasno podaljšanje reguliranih cen, kar je lahko do enega leta. Kolikor kateri koli od ukrepov, predvidenih s to uredbo, pomeni državno pomoč, določbe o takih ukrepih ne posegajo v uporabo členov 107 in 108 PDEU.

(54)Ukrepi, predvideni s to uredbo, prav tako ne posegajo v uporabo Direktive 2014/65/EU, Uredbe (EU) 2016/1011 in Uredbe (EU) št. 648/2012.

(55)Uredbo (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktivo (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(56)Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije

Uredba (EU) 2019/943 se spremeni:

(1) člen 1 se spremeni:

[a] točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) določiti osnovna načela za dobro delujoče, povezane trge električne energije, kar bo vsem ponudnikom virov in odjemalcem električne energije omogočilo nediskriminatoren dostop na trg ter omogočilo razvoj terminskih trgov električne energije, da se dobaviteljem in porabnikom omogoči, da se zavarujejo pred tveganjem nestanovitnosti cen električne energije v prihodnosti, okrepilo vlogo porabnikov, zagotavljalo konkurenčnost na svetovnem trgu ter izboljšalo prožnost prek prilagajanja odjema, shranjevanja energije in drugih rešitev za izboljšanje prožnosti, ki ne vključujejo fosilnih goriv, zagotavljalo energetsko učinkovitost, olajšalo agregiranje porazdeljenega povpraševanja in ponudbe ter omogočilo povezovanje trgov in sektorjev ter plačilo za električno energijo iz obnovljivih virov na tržni osnovi;“;

[b] doda se naslednja točka:

„(e)    podpreti dolgoročne naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in porabnikom omogočiti, da bodo zneski na njihovih računih za energijo manj odvisni od nihanj kratkoročnih cen na trgu električne energije, zlasti cen fosilnih goriv v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.“;

(2) v členu 2 se dodajo naslednje točke:

„(72) ‚konica‘ pomeni uro z največjo porabo električne energije v kombinaciji z nizko ravnjo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, ob upoštevanju izmenjav med območji;

(73) ‚izravnava konic‘ pomeni zmožnost udeležencev na trgu, da zmanjšajo porabo električne energije ob konicah, ki jo določi operater prenosnega sistema;

(74) ‚produkt za izravnavo konic‘ pomeni tržni produkt, prek katerega lahko udeleženci na trgu operaterjem prenosnih sistemov zagotovijo izravnavo konic;

(75) ‚virtualno vozlišče‘ pomeni nefizično regijo, ki zajema več kot eno trgovalno območje, za katero se z uporabo metodologije določi indeksna cena;

(76) ‚dvosmerna pogodba na razliko‘ pomeni pogodbo, podpisano med operaterjem naprave za proizvodnjo električne energije in partnerjem, običajno javnim subjektom, ki zagotavlja zaščito minimalnih plačil in omejitev presežnih plačil; pogodba je zasnovana tako, da ohranja spodbude za učinkovito obratovanje naprave za proizvodnjo električne energije in njeno sodelovanje na trgih električne energije, ter je v skladu z načeli iz člena 4(2) in člena 4(3), prvi in tretji pododstavek, Direktive (EU) 2018/2001;

(77) ‚pogodba o nakupu električne energije‘ pomeni pogodbo, v skladu s katero se fizična ali pravna oseba zaveže k nakupu električne energije od proizvajalca električne energije na tržni osnovi;

(78) ‚tržni prihodek‘ pomeni realizirani dohodek, ki ga proizvajalec električne energije prejme v zameno za prodajo in dobavo električne energije v Uniji, ne glede na pogodbeno obliko, v kateri poteka takšna izmenjava, pri čemer so izključene vse podpore, ki jih dodelijo države članice;

(79) ‚namenska merilna naprava‘ pomeni napravo, pritrjeno na ali vgrajeno v sredstvo, ki prodaja storitve prilagajanja odjema ali storitve za zagotavljanje prožnosti na trgu električne energije ali operaterjem prenosnih sistemov in operaterjem distribucijskih sistemov;

(80) ‚prožnost‘ pomeni sposobnost elektroenergetskega sistema, da se prilagodi spremenljivosti vzorcev proizvodnje in porabe ter razpoložljivosti omrežja v ustreznih časovnih okvirih trga.“;

 
(3) člen 7 se spremeni:

[a] odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.    Operaterji prenosnih sistemov in imenovani operaterji trgov električne energije ali subjekt, ki ga ti določijo, skupaj organizirajo upravljanje povezanih trgov za dan vnaprej in znotraj dneva v skladu z Uredbo (EU) 2015/1222. Operaterji prenosnih sistemov in imenovani operaterji trgov električne energije sodelujejo na ravni Unije ali, kjer je bolj ustrezno, na regionalni ravni, zato da čim bolj povečajo učinkovitost in uspešnost trgovanja z električno energijo za dan vnaprej in znotraj dneva v Uniji. Obveznost sodelovanja ne posega v uporabo konkurenčnega prava Unije. Z vidika njihovih funkcij, ki se nanašajo na trgovanje z električno energijo, so operaterji prenosnih sistemov in imenovani operaterji trgov električne energije podvrženi regulativnemu nadzoru s strani regulativnih organov na podlagi člena 59 Direktive (EU) 2019/944 ter ACER na podlagi členov 4 in 8 Uredbe (EU) 2019/942.“;

[b] odstavek 2 se spremeni:

(i) točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„čim bolj povečajo priložnosti za vse udeležence na trgu, da sodelujejo v trgovanju med območji in znotraj njih, in sicer na nediskriminatoren način ter čim bližje realnemu času v vseh trgovalnih območjih;“;

(ii) vstavi se naslednja točka (ca):

„(ca) so organizirani na tak način, da zagotavljajo delitev likvidnosti med vsemi imenovanimi operaterji trga električne energije tako za trgovanje med območji kot tudi za trgovanje znotraj njih;“;

(4) vstavita se naslednja člena 7a in 7b:

„Člen 7a

Produkt za izravnavo konic

1.Brez poseganja v člen 40(5) in (6) direktive o električni energiji lahko operaterji prenosnih sistemov naročijo produkte za izravnavo konic, da bi dosegli zmanjšanje povpraševanja po električni energiji v času konic. 

2.Operaterji prenosnih sistemov, ki želijo naročiti produkt za izravnavo konic, regulativnemu organu zadevne države članice predložijo predlog, v katerem so določeni dimenzioniranje in pogoji za naročilo produkta za izravnavo konic. Predlog operaterja prenosnega sistema izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)dimenzioniranje produkta za izravnavo konic temelji na analizi potrebe po dodatni storitvi, da se zagotovi zanesljivost oskrbe. Analiza upošteva standard zanesljivosti ali objektivna in pregledna merila za stabilnost omrežja, ki jih je odobril regulativni organ. Pri dimenzioniranju se upoštevajo napoved povpraševanja, napoved električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, in napoved drugih virov za zagotavljanje prožnosti v sistemu. Dimenzioniranje produkta za izravnavo konic je omejeno, da se zagotovi, da pričakovane koristi produkta ne presegajo predvidenih stroškov;

(b)naročilo produkta za izravnavo konic temelji na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih ter je omejeno na prilagajanje odjema; 

(c)naročilo produkta za izravnavo konic poteka po konkurenčnem postopku zbiranja ponudb, pri čemer izbira temelji na najnižjih stroških izpolnjevanja vnaprej določenih tehničnih in okoljskih meril;

(d)pogodbe za naročilo produkta za izravnavo konic se ne sklenejo več kot dva dni pred njegovo aktivacijo, pogodbeno obdobje pa ne sme biti daljše od enega dne; 

(e)aktivacija produkta za izravnavo konic ne zmanjša prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji;

(f)produkt za izravnavo konic se aktivira po zaprtju trga za dan vnaprej in pred začetkom izravnalnega trga;

(g)produkt za izravnavo konic ni povezan z začetkom proizvodnje električne energije za merilnim mestom.

3.Dejansko zmanjšanje porabe, ki je posledica aktiviranja produkta za izravnavo konic, se meri glede na izhodišče, ki odraža pričakovano porabo električne energije brez aktivacije produkta za izravnavo konic. Operaterji prenosnih sistemov razvijejo osnovno metodologijo v posvetovanju z udeleženci na trgu in jo predložijo regulativnemu organu.

4.Regulativni organi odobrijo predlog operaterjev prenosnih sistemov, ki želijo naročiti produkt za izravnavo konic, in osnovno metodologijo, predloženo v skladu z odstavkoma 2 in 3, ali od operaterjev prenosnih sistemov zahtevajo, da predlog spremenijo, če ne izpolnjuje zahtev iz teh odstavkov.

Člen 7b

Namenska merilna naprava

1.Države članice operaterjem prenosnih sistemov in operaterjem distribucijskih sistemov dovolijo uporabo podatkov iz namenskih merilnih naprav za zaznavnost ter obračun storitev prilagajanja odjema in storitev za zagotavljanje prožnosti, tudi iz sistemov za shranjevanje.

2.Države članice določijo zahteve za postopek potrjevanja podatkov na namenski merilni napravi, da se preveri in zagotovi kakovost zadevnih podatkov.“;

(5) člen 8 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Imenovani operaterji trgov električne energije dopustijo, da udeleženci na trgu energije trgujejo čim bližje realnemu času in vsaj do časa zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva. Do 1. januarja 2028 čas zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva ne nastopi prej kot 30 minut pred realnim časom.“;

(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Imenovani operaterji trgov električne energije zagotovijo produkte za trgovanje na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva, ki so dovolj majhni, z najmanjšo velikostjo ponudb 100 kW ali manj, da omogočajo učinkovito vključitev prilagajanja odjema, shranjevanja energije in majhnih proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov, tudi z neposrednim sodelovanjem odjemalcev.“;

[6] člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Terminski trgi

1.ENTSO za električno energijo do 1. decembra 2024, po posvetovanju z ESMA, ACER predloži predlog za vzpostavitev regionalnih virtualnih vozlišč za terminski trg. V predlogu se: 

(a)opredeli geografsko območje virtualnih vozlišč za terminski trg, vključno s trgovalnimi območji, ki sestavljajo ta vozlišča, da se čim bolj poveča korelacija cen med referenčnimi cenami in cenami na trgovalnih območjih, ki sestavljajo virtualna vozlišča;

(b)vključi metodologija za izračun referenčnih cen za virtualna vozlišča za terminski trg, katere cilj je čim bolj povečati korelacije med referenčno ceno in cenami na trgovalnih območjih, ki sestavljajo virtualno vozlišče. Ta metodologija se uporablja za vsa virtualna vozlišča in temelji na vnaprej določenih objektivnih merilih; 

(c)vključi opredelitev dolgoročnih finančnih pravic do prenosa s trgovalnih območij na virtualna vozlišča za terminski trg;

(d)čim bolj povečajo priložnosti za trgovanje za produkte za varovanje pred tveganji, ki se nanašajo na virtualna vozlišča za terminski trg, in za dolgoročne pravice do prenosa s trgovalnih območij na virtualna vozlišča.

2.ACER v šestih mesecih od prejema predloga o vzpostavitvi regionalnih virtualnih vozlišč za terminski trg ta predlog oceni in ga bodisi odobri bodisi spremeni. V slednjem primeru se ACER pred sprejetjem sprememb posvetuje z ENTSO za električno energijo. Sprejeti predlog se objavi na spletnem mestu ACER.

3.Enotna platforma za dodeljevanje, vzpostavljena v skladu z Uredbo (EU) 2016/1719, ima pravno obliko iz Priloge II k Direktivi (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta.

4.Enotna platforma za dodeljevanje:

(a)ponuja trgovanje z dolgoročnimi pravicami do prenosa med vsakim trgovalnim območjem in virtualnim vozliščem; kadar trgovalno območje ni del virtualnega vozlišča, lahko virtualnemu vozlišču ali drugim trgovalnim območjem, ki so del istega območja določanja zmogljivosti, izda dolgoročne finančne pravice do prenosa;

(b)redno, pregledno, na tržni podlagi in nediskriminatorno dodeljuje dolgoročno prenosno zmogljivost med območji; s pogostostjo dodeljevanja dolgoročne prenosne zmogljivosti med območji podpira učinkovito delovanje terminskega trga;

(c)ponuja trgovanje s finančnimi pravicami do prenosa, ki imetnikom teh finančnih pravic do prenosa omogočajo, da odpravijo izpostavljenost pozitivnim in negativnim cenovnim razponom, ter imajo pogoste zapadlosti do najmanj treh let vnaprej.

5.Kadar regulativni organ meni, da za udeležence na trgu ni dovolj priložnosti za varovanje pred tveganji, in po posvetovanju z ustreznimi pristojnimi organi za finančni trg, če terminski trgi zadevajo finančne instrumente, kot so opredeljeni v členu 4(1), točka 15, lahko od borz električne energije ali operaterjev prenosnih sistemov zahteva, da izvedejo dodatne ukrepe, kot so dejavnosti vzdrževanja trga, za izboljšanje likvidnosti terminskega trga. Pod pogojem, da izpolnjujejo konkurenčno pravo Unije in določbe Direktive (EU) 2014/65 ter uredb (EU) št. 648/2012 in (EU) št. 600/2014, so operaterji trga prosti pri razvoju terminskih produktov za varovanje pred tveganji, vključno s terminskimi produkti za dolgoročno varovanje pred tveganji, da se udeležencem na trgu, vključno z lastniki naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, zagotovijo ustrezne možnosti za varovanje pred finančnimi tveganji zaradi cenovnih nihanj. Države članice ne zahtevajo, da se takšne dejavnosti za varovanje pred tveganji lahko omejijo na trgovanje znotraj države članice ali trgovalnega območja.“;

(7) člen 18 se spremeni:

[a] odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.    Tarifne metodologije odražajo fiksne stroške operaterjev prenosnih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov ter upoštevajo naložbe v osnovna sredstva in operativne odhodke, da se zajamejo ustrezne spodbude operaterjem prenosnih sistemov in operaterjem distribucijskih sistemov na kratki in na dolgi rok, vključno s predhodnimi naložbami, da bi se povečala učinkovitost, tudi energetska, spodbudilo povezovanje trgov in zanesljivost oskrbe, podprle uporaba storitev za zagotavljanje prožnosti, učinkovite naložbe, vključno z rešitvami za optimizacijo obstoječega omrežja in omogočanje prilagajanja odjema ter povezane raziskovalne dejavnosti, in da bi se omogočile inovacije v interesu porabnikov na področjih, kot so digitalizacija, storitve za zagotavljanje prožnosti in medsebojne povezave.“;

[b] odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Metodologije za prenosne in distribucijske tarife zagotovijo spodbude operaterjem prenosnih sistemov in operaterjem distribucijskih sistemov za najbolj stroškovno učinkovito obratovanje in razvoj njihovih omrežij, tudi z naročanjem storitev. V ta namen regulativni organi povezane stroške priznajo kot upravičene, jih vključijo v prenosne in distribucijske tarife ter določijo cilje uspešnosti, da se operaterje prenosnih sistemov in operaterje distribucijskih sistemov spodbudi k povečanju učinkovitosti v njihovih omrežjih, vključno z energetsko učinkovitostjo, uporabo storitev za zagotavljanje prožnosti ter razvojem pametnih omrežij in sistemov naprednega merjenja.“;

   [c] v odstavku 9 se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f) metode za zagotavljanje preglednosti pri določanju in oblikovanju tarif, vključno s predhodnimi naložbami;“;

   [d] v odstavku 9 se doda naslednja točka (i):

„(i) spodbude za učinkovite naložbe v omrežja, vključno z viri prožnosti in prožnimi sporazumi o priključitvi.“;

[8] v členu 19 se odstavek 2 spremeni:

[a] točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) ohranjanje ali povečanje zmogljivosti med območji prek optimizacije uporabe obstoječih povezovalnih vodov z usklajenimi popravnimi ukrepi, kjer je to ustrezno, ali kritje stroškov, ki nastanejo zaradi naložb v omrežja, ki so pomembna za zmanjšanje preobremenjenosti povezovalnih vodov, ali“;

[b] doda se naslednja točka (c):

„(c) nadomestila upravljavcem proizvodnih naprav na morju na trgovalnem območju na morju, če se je dostop do medsebojno povezanih trgov zmanjšal tako, da eden ali več operaterjev prenosnih sistemov ni dal na voljo dovolj zmogljivosti na povezovalnem vodu ali ključnih omrežnih elementih, ki vplivajo na zmogljivost povezovalnega voda, zaradi česar upravljavec naprave na morju ne more izvažati svojih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na trg.“;

[9] vstavi se naslednje poglavje IIIa:

„Poglavje IIIa

Posebne naložbene spodbude za doseganje ciljev Unije glede razogljičenja

Člen 19a

Pogodbe o nakupu električne energije

1.Države članice omogočijo pogodbe o nakupu električne energije, da bi dosegle cilje iz svojega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta v zvezi z razsežnostjo razogljičenja iz člena 4, točka (a) Uredbe (EU) 2018/1999, hkrati pa ohranile konkurenčne in likvidne trge električne energije.

2.Države članice zagotovijo, da so instrumenti, kot so jamstvene sheme po tržnih cenah za zmanjšanje finančnih tveganj, povezanih z neplačevanjem s strani odjemalcev v okviru pogodb o nakupu električne energije, vzpostavljeni in dostopni odjemalcem, ki se soočajo z ovirami za vstop na trg pogodb o nakupu električne energije in niso v finančnih težavah v skladu s členoma 107 in 108 PDEU. V ta namen države članice upoštevajo instrumente na ravni Unije. Države članice določijo, na katere kategorije odjemalcev se ti instrumenti nanašajo, pri čemer uporabijo nediskriminatorna merila.

3.Jamstvene sheme za pogodbe o nakupu električne energije, ki jih podpirajo države članice, vključujejo določbe za preprečevanje zmanjševanja likvidnosti na trgih električne energije in ne zagotavljajo podpore za nakup proizvodnje iz fosilnih goriv.

4.Države članice pri oblikovanju programov podpore za električno energijo iz obnovljivih virov dovolijo sodelovanje projektov, ki del električne energije rezervirajo za prodajo prek pogodbe o nakupu električne energije ali drugih tržnih ureditev, ter si prizadevajo za uporabo ocenjevalnih meril za spodbujanje dostopa do trga pogodb o nakupu električne energije za odjemalce, ki se soočajo z ovirami za vstop na trg. Taka merila za ocenjevanje lahko zlasti dajejo prednost ponudnikom, ki predložijo podpisano pogodbo o nakupu električne energije ali zavezo, da bodo podpisali pogodbo o nakupu električne energije za del proizvodnje projekta od enega ali več potencialnih kupcev, ki se soočajo z ovirami za vstop na trg pogodb o nakupu električne energije.

5.V pogodbah o nakupu električne energije se navede trgovalno območje dobave in odgovornost za zagotovitev pravic do prenosa med trgovalnimi območji v primeru spremembe trgovalnega območja v skladu s členom 14.

6.V pogodbah o nakupu električne energije se določijo pogoji, pod katerimi lahko odjemalci in proizvajalci izstopijo iz navedenih pogodb, kot so kakršne koli veljavne izstopne pristojbine in odpovedni roki, v skladu s konkurenčnim pravom Unije.

Člen 19b

Neposredni programi zaščite cen za nove naložbe v proizvodnjo

1.Neposredni programi zaščite cen za nove naložbe v proizvodnjo električne energije iz virov, navedenih v odstavku 2, so v obliki dvosmerne pogodbe na razliko. Nove naložbe v proizvodnjo električne energije vključujejo naložbe v nove naprave za proizvodnjo električne energije, naložbe za nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo obstoječih naprav za proizvodnjo električne energije ter naložbe za razširitev obstoječih naprav za proizvodnjo električne energije ali podaljšanje njihove življenjske dobe.

2.Odstavek 1 se uporablja za nove naložbe v proizvodnjo električne energije iz naslednjih virov:

(a)vetrna energija;

(b)sončna energija,

(c)geotermalna energija;

(d)vodna energija brez akumulacije;

(e)jedrska energija.

3.Neposredni programi zaščite cen v obliki dvosmernih pogodb na razliko:

(a)so zasnovani tako, da se prihodki, zbrani, ko je tržna cena višja od izvršilne, razdelijo vsem končnim odjemalcem električne energije na podlagi njihovega deleža porabe (isti stroški / nadomestilo za vsako porabljeno MWh);

(b)zagotovijo, da je razdelitev prihodkov končnim odjemalcem električne energije zasnovana tako, da ne odpravlja spodbud za odjemalce, da zmanjšajo svojo porabo ali jo preusmerijo v obdobja, ko so cene električne energije nizke, in da ne ogroža konkurence med dobavitelji električne energije.

Člen 19c

Ocena potreb po prožnosti

1.Regulativni organ vsake države članice do 1. januarja 2025 in nato vsaki dve leti oceni in pripravi poročilo o potrebi po prožnosti elektroenergetskega sistema za obdobje najmanj petih let glede na potrebo po stroškovno učinkovitem doseganju zanesljivosti oskrbe in razogljičenju elektroenergetskega sistema, pri čemer upošteva povezovanje različnih sektorjev. Poročilo temelji na podatkih in analizah, ki jih zagotovijo operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov zadevne države članice v skladu z odstavkom 2 in z uporabo metodologije iz odstavka 3.

2.Vključuje oceno potrebe po prožnosti za vključitev električne energije iz obnovljivih virov v elektroenergetski sistem in zlasti obravnava potencial storitev za zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje, za izpolnitev te potrebe, tako na ravni prenosa kot distribucije. V poročilu se razlikuje med sezonskimi, dnevnimi in urnimi potrebami po prožnosti.

3.Operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov vsake države članice regulativnemu organu predložijo podatke in analize, potrebne za pripravo poročila iz odstavka 1.

4.ENTSO za električno energijo in telo EU ODS usklajujeta operaterje prenosnih sistemov in operaterje distribucijskih sistemov v zvezi s podatki in analizami, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 2. Zlasti:

(a)opredelita vrsto podatkov in obliko, v kateri jih operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov predložijo regulativnim organom;

(b)razvijeta metodologijo za analizo potreb po prožnosti, ki jo pripravijo operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov, pri čemer upoštevata vsaj vse obstoječe vire prožnosti in načrtovane naložbe na ravni medsebojne povezave, prenosa in distribucije ter potrebo po razogljičenju elektroenergetskega sistema.

5.ENTSO za električno energijo in telo EU ODS tesno sodelujeta pri usklajevanju operaterjev prenosnih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov.

6.ENTSO za električno energijo in telo EU ODS do 1. marca 2024 ACER skupaj predložita predlog v zvezi z vrsto in obliko podatkov, ki jih je treba predložiti regulativnim organom, ter metodologijo iz odstavka 3. ACER ta predlog v treh mesecih po njegovem prejemu odobri ali ga spremeni. V slednjem primeru se ACER pred sprejetjem sprememb posvetuje z ENTSO za električno energijo in telesom EU ODS. Sprejeti predlog se objavi na spletnem mestu ACER.

7.Regulativni organi predložijo poročila iz odstavka 1 ACER in jih objavijo. ACER v 12 mesecih po prejemu poročil izda poročilo o njihovi analizi in priporočilih glede vprašanj čezmejnega pomena v zvezi z ugotovitvami regulativnih organov.

Člen 19d

Okvirni nacionalni cilj za prilagajanje odjema in shranjevanje

Vsaka država članica na podlagi poročila regulativnega organa v skladu s členom 19c(1) opredeli okvirni nacionalni cilj za prilagajanje odjema in shranjevanje. Ta okvirni nacionalni cilj se odraža tudi v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih držav članic v zvezi z razsežnostjo „notranji trg energije“ v skladu s členi 3, 4 in 7 Uredbe (EU) 2018/1999 ter v njihovih celovitih dveletnih poročilih o napredku v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1999.

Člen 19e

Programi za podporo prožnosti

1.Države članice, ki uporabljajo mehanizem za zmogljivost v skladu s členom 21, razmislijo o spodbujanju vključevanja storitev za zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje, z uvedbo dodatnih meril ali značilnosti v zasnovi mehanizma za zmogljivost.

2.Kadar ukrepi, uvedeni v skladu z odstavkom 1 za spodbujanje vključevanja storitev za zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje, v mehanizme za zmogljivost, ne zadostujejo za izpolnitev potreb po prožnosti, opredeljenih v skladu s členom 19d, lahko države članice uporabijo programe za podporo prožnosti, ki jih sestavljajo plačila za razpoložljivo zmogljivost prožnosti brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje.

3.Države članice, ki ne uporabljajo mehanizma za zmogljivost, lahko uporabijo programe za podporo prožnosti, ki jih sestavljajo plačila za razpoložljivo zmogljivost storitev za zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje.

Člen 19f

Načela zasnove programov za podporo prožnosti

Programi za podporo prožnosti brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje, ki jih države članice uporabljajo v skladu s členom 19e(2) in (3):

(a)ne presegajo tistega, kar je potrebno za stroškovno učinkovito obravnavo ugotovljenih potreb po prožnosti;

(b)so omejeni na nove naložbe v prožnost brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in skladiščenje;

(c)ne smejo biti povezani z začetkom proizvodnje na osnovi fosilnih goriv za merilnim mestom;

(d)ponudnike zmogljivosti izberejo z odprtim, preglednim, konkurenčnim, nediskriminatornim in stroškovno učinkovitim postopkom;

(e)preprečujejo neupravičena izkrivljanja učinkovitega delovanja trgov električne energije, vključno z ohranjanjem spodbud za učinkovito delovanje in cenovnih signalov, ter izpostavljenost nihanjem cen in tržnemu tveganju;

(f)spodbujajo povezovanje na trgu električne energije na tržen in tržno odziven način, ob izogibanju nepotrebnih izkrivljanj trgov električne energije ter ob upoštevanju tako morebitnih stroškov povezovanja sistema, kot tudi stabilnosti omrežja;

(g)določajo minimalno raven udeležbe na trgu v smislu aktivirane energije, pri čemer se upoštevajo tehnične posebnosti shranjevanja in prilagajanja odjema;

(h)uporabljajo ustrezne kazni za ponudnike zmogljivosti, ki ne spoštujejo minimalne ravni udeležbe na trgu iz točke (g) ali ki ne upoštevajo učinkovitih spodbud za delovanje in cenovnih signalov;

(i)so odprti za čezmejno sodelovanje.“;

(10) v členu 37(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) izvajanje usklajenega izračuna zmogljivosti v skladu z metodologijami, razvitimi skladno s smernicami za terminsko dodeljevanje zmogljivosti, smernicami za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti ter smernicami za izravnavo električne energije, sprejetimi na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009;“;

(11) člen 50 se spremeni:

(a) doda se naslednji odstavek 4a:

„4a. Operaterji prenosnih sistemov na jasen in pregleden način objavijo informacije o zmogljivostih, ki so na voljo za nove priključitve na njihovih območjih delovanja, tudi na preobremenjenih območjih, če so mogoče prožne priključitve za shranjevanje energije, in te informacije redno ter najmanj štirikrat letno posodabljajo.

Operaterji prenosnih sistemov uporabnikom sistema zagotovijo tudi jasne in pregledne informacije o statusu in obravnavi njihovih zahtev za priključitev. Take informacije zagotovijo v treh mesecih od predložitve zahteve.“;

(12) v členu 57 se doda naslednji odstavek 3:

„3. Operaterji distribucijskih sistemov in operaterji prenosnih sistemov med seboj sodelujejo pri doslednem objavljanju informacij o zmogljivostih, ki so na voljo za nove priključitve na njihovem območju delovanja, ter pri zagotavljanju zadostne in podrobne prepoznavnosti razvijalcem novih energetskih projektov in drugim morebitnim uporabnikom omrežja.“;

(13) v členu 59(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) pravila za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti v skladu s členom 6 Direktive (EU) 2019/944 ter členi 7 do 10, 13 do 17, 19 in 35 do 37 te uredbe, vključno s pravili v zvezi z metodologijami in postopki izračuna zmogljivosti za dan vnaprej in znotraj dneva ter terminske zmogljivosti, modeli omrežja, konfiguracijo trgovalnih območij, prerazporejanjem in nasprotnim trgovanjem, algoritmi trgovanja, enotnim spajanjem trgov za dan vnaprej in znotraj dneva, vključno z možnostjo, da ga upravlja en sam subjekt, čvrstostjo dodeljene prenosne zmogljivosti med območji, razdeljevanjem prihodka od prezasedenosti, dodeljevanjem dolgoročnih finančnih pravic do prenosa prek enotne platforme za dodeljevanje, varovanjem pred tveganjem pri prenosu med trgovalnimi območji, postopki imenovanja ter povrnitvijo stroškov v zvezi z dodeljevanjem zmogljivosti in upravljanjem prezasedenosti;“;

(14) vstavi se naslednji člen 69a:

Člen 69 a

Interakcija s finančno zakonodajo Unije

Ta uredba v ničemer ne odstopa od določb Direktive (EU) 2014/65, Uredbe (EU) št. 648/2012 in Uredbe (EU) št. 600/2014, kadar udeleženci na trgu ali upravljavci trga opravljajo dejavnosti, povezane s finančnimi instrumenti, zlasti kot so opredeljeni v členu 4(1), točka (15), Direktive (EU) 2014/65.

(15) v Prilogi I se točka 1.2 nadomesti z naslednjim:

„1.2 Usklajen izračun zmogljivosti se izvaja za vse časovne okvire dodeljevanja.“.

Člen 2

Spremembe Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije

Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije se spremeni:

(1) člen 2 se spremeni:

(a) točki (8) in (49) se nadomestita z naslednjim:

„(8)    ‚aktivni odjemalec‘ pomeni končnega odjemalca ali skupino končnih odjemalcev, ki delujejo skupaj, ki porablja ali shranjuje električno energijo, proizvedeno v njegovih objektih znotraj omejenih lokacij, ali samoproizvedeno električno energijo ali električno energijo, ki je v skupni rabi v drugih objektih znotraj istega trgovalnega območja, ali ki prodaja samoproizvedeno električno energijo ali sodeluje v programih prožnosti ali programih energetske učinkovitosti, pod pogojem, da te dejavnosti niso njegova osnovna gospodarska ali poklicna dejavnost;“;

„(49) ‚nefrekvenčna pomožna storitev‘ pomeni storitev, ki jo operater prenosnega sistema ali operater distribucijskega sistema uporablja za regulacijo napetosti v ustaljenem stanju, hitre injekcije jalove moči, vztrajnost za stabilnost lokalnega omrežja, kratkostični tok, zmožnost zagona brez zunanjega vira napajanja, zmožnost otočnega obratovanja in izravnavo konic;“;

(b) dodajo se naslednje točke:

„(15a) ‚pogodba o dobavi električne energije s fiksno ceno, sklenjena za določeno obdobje‘ pomeni pogodbo o dobavi električne energije med dobaviteljem in končnim odjemalcem, ki zagotavlja enake pogodbene pogoje, vključno s ceno, pri čemer lahko v okviru fiksne cene vključuje prilagodljiv element, na primer različno ceno v konicah in zunaj konic;“;

„(10a) ‚souporaba energije‘ pomeni lastno porabo energije iz obnovljivih virov s strani aktivnih odjemalcev:

(a)ki jo sami proizvedejo ali shranjujejo na kraju samem ali izven njega v objektu, ki ga imajo v lasti, zakupijo ali najamejo v celoti ali deloma; ali

(b)pravico do katere je nanje brezplačno ali proti plačilu prenesel drug aktivni odjemalec;  

(10b) ‚medsebojno trgovanje‘ z energijo iz obnovljivih virov pomeni medsebojno trgovanje, kot je opredeljeno v členu 2, točka (18), Direktive (EU) 2018/2001;“;

„(24a) ‚zasilni dobavitelj‘ pomeni dobavitelja, ki ga država članica imenuje za prevzem dobave električne energije odjemalcem dobavitelja, ki je prenehal delovati;“;

(2) člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Prosta izbira dobavitelja

Države članice zagotovijo, da lahko vsi odjemalci prosto izbirajo dobavitelja, od katerega bodo kupovali električno energijo. Države članice zagotovijo, da imajo vsi odjemalci možnost hkrati imeti več kot eno pogodbo o dobavi električne energije in da imajo odjemalci v ta namen pravico do več kot enega merilnega in obračunskega mesta v okviru enotne priključne točke za njihov objekt.“;

(3) člen 11 se spremeni:

(a) naslov se nadomesti z naslednjim:

„Pravica do pogodbe s fiksno ceno, sklenjeno za določeno obdobje, in pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije“;

(b) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni okvir omogoča, da dobavitelji ponujajo pogodbe s fiksno ceno, sklenjeno za določeno obdobje, in pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije. Države članice zagotovijo, da lahko končni odjemalci, ki imajo nameščene pametne števce, zahtevajo sklenitev pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije in da lahko vsi končni odjemalci zahtevajo sklenitev pogodbe s fiksno ceno, sklenjeno za določeno obdobje, ki traja vsaj eno leto, z vsaj enim dobaviteljem in z vsakim dobaviteljem, ki ima več kot 200 000 končnih odjemalcev.“;

(c) vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Končni odjemalci pred sklenitvijo ali podaljšanjem kakršne koli pogodbe prejmejo povzetek glavnih pogodbenih pogojev v razvidni obliki ter v jedrnatem in preprostem jeziku. Ta povzetek vključuje vsaj informacije o skupni ceni, posebnih ponudbah, dodatnih storitvah, popustih in pravicah iz člena 10(3), točke (a), (b), (d), (e) in (f). Komisija v zvezi s tem zagotovi smernice.“;

(d) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice zagotovijo, da dobavitelji v celoti seznanijo končne odjemalce s priložnostmi, stroški in tveganji pogodb z dinamičnimi cenami električne energije, ter zagotovijo, da morajo dobavitelji končnim odjemalcem predložiti ustrezne informacije, tudi o potrebni namestitvi ustreznega števca električne energije. Regulativni organi spremljajo razvoj na trgu in ocenijo tveganja, ki jih lahko povzročijo novi proizvodi in storitve, ter obravnavajo prakso, ki vodi v zlorabe.“;

(4) vstavijo se naslednji členi:

„Člen 15a

Pravica do souporabe energije

1.Vsa gospodinjstva, mala in srednja podjetja ter javni organi imajo pravico, da kot aktivni odjemalci souporabljajo energijo.

(a)Aktivni odjemalci imajo pravico do souporabe energije iz obnovljivih virov na podlagi zasebnih dogovorov ali prek pravnega subjekta.

(b)Aktivni odjemalci lahko za namene olajšanja souporabe energije za namestitev in upravljanje, vključno z merjenjem in vzdrževanjem, uporabijo tretjo osebo, ki ima v lasti ali upravlja objekt za shranjevanje ali proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ne da bi se ta tretja oseba štela za aktivnega odjemalca.

(c)Države članice zagotovijo, da aktivni odjemalci, ki souporabljajo energijo:

(d)imajo pravico, da se električna energija v skupni rabi združi z njihovo skupno izmerjeno porabo v časovnem intervalu, ki ni daljši od bilančnega obračunskega intervala, in brez poseganja v veljavne davke, dajatve in omrežnine;

(e)imajo koristi od vseh pravic in obveznosti porabnikov kot končni odjemalci v skladu s to direktivo, razen v primeru souporabe energije med gospodinjstvi z inštalirano zmogljivostjo do 10,8 kW in do 50 kW v večstanovanjskih blokih na podlagi dogovorov o medsebojnem trgovanju;

(f)imajo dostop do predlog pogodb s poštenimi in preglednimi pogoji za dogovore o medsebojnem trgovanju med gospodinjstvi ter za pogodbe o zakupu ali najemu objektov za shranjevanje in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za namene souporabe energije ali pogodbe o vlaganju v take objekte; v primeru sporov glede takih sporazumov imajo končni odjemalci dostop do izvensodnega reševanja sporov v skladu s členom 26;

(g)niso nepošteno in diskriminatorno obravnavani s strani udeležencev na trgu ali njihovih bilančno odgovornih akterjev;

(h)so obveščeni o možnosti sprememb trgovalnih območij v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2019/943 in o dejstvu, da je pravica do souporabe energije omejena na eno in isto trgovalno območje;

(i)države članice zagotovijo, da zadevni operaterji prenosnih ali distribucijskih sistemov ali drugi imenovani organi:

(j)vsaj enkrat mesečno in v skladu s členom 23 spremljajo, zbirajo in potrjujejo podatke o merjenju, povezane s souporabo električne energije, ter o njih poročajo zadevnim končnim odjemalcem in udeležencem na trgu;

(k)zagotavljajo ustrezne kontaktne točke za registracijo dogovorov o souporabi energije, prejemanje informacij o ustreznih merilnih točkah, spremembah lokacije in udeležbi ter, kadar je ustrezno, potrjujejo metode izračunavanja pravočasno in na jasen ter pregleden način.

2.Države članice sprejmejo ustrezne in nediskriminatorne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da imajo energijsko revna in ranljiva gospodinjstva dostop do programov souporabe energije. Ti ukrepi lahko vključujejo ukrepe finančne podpore ali kvote za dodelitev proizvodnje.“;

„Člen 18a

Obvladovanje tveganja dobaviteljev

1.Nacionalni regulativni organi zagotovijo, da dobavitelji vzpostavijo in izvajajo ustrezne strategije varovanja pred tveganji, da omejijo tveganje sprememb v oskrbi z električno energijo na veleprodajni ravni, ki bi vplivale na ekonomsko vzdržnost njihovih pogodb z odjemalci, hkrati pa ohranjajo likvidnost na kratkoročnih trgih in cenovne signale s teh trgov.

2.Dobaviteljeve strategije varovanja pred tveganji lahko vključujejo uporabo pogodb o nakupu električne energije. Kadar obstajajo dovolj razviti trgi za pogodbe o nakupu električne energije, ki omogočajo učinkovito konkurenco, lahko države članice zahtevajo, da se del dobaviteljeve izpostavljenosti tveganjem sprememb veleprodajnih cen električne energije krije s pogodbami o nakupu električne energije iz obnovljivih virov energije, ki ustrezajo trajanju izpostavljenosti tveganju na strani porabnikov, ob upoštevanju konkurenčnega prava Unije.

3.Države članice si prizadevajo zagotoviti dostopnost produktov za varovanje pred tveganjem energetskim skupnostim državljanov in skupnostim na področju energije iz obnovljivih virov.“;

(5) vstavi se naslednji člen XX:

„Člen 27a

Zasilni dobavitelj

1.Države članice imenujejo zasilne dobavitelje vsaj za gospodinjske odjemalce. Zasilni dobavitelji se imenujejo po poštenem, odprtem, preglednem in nediskriminatornem postopku.

2.Končni odjemalci, ki se prenesejo na zasilne dobavitelje, ne izgubijo pravic, ki jih imajo kot odjemalci, zlasti pravic iz členov 4, 10, 11, 12, 14, 18 in 26.

3.Države članice zagotovijo, da zasilni dobavitelji takoj obvestijo prenesene odjemalce o pogojih in zagotovijo nemoteno kontinuiteto storitev za te odjemalce vsaj šest mesecev.

4.Države članice zagotovijo, da so končni odjemalci obveščeni in se jih spodbuja k prehodu na katero od tržnih ponudb.

5.Države članice lahko zahtevajo, da zasilni dobavitelj dobavlja električno energijo gospodinjskim odjemalcem, ki ne prejemajo tržnih ponudb. V takih primerih se uporabljajo pogoji iz člena 5.“;

„Člen 28a

Zaščita ranljivih odjemalcev pred odklopi

Države članice zagotovijo, da so ranljivi odjemalci zaščiteni pred odklopi električne energije. To se zagotovi kot del koncepta ranljivih odjemalcev iz člena 28(1) te direktive in brez poseganja v ukrepe iz člena 10(11).“;

(6) v členu 27 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice zagotovijo, da vsi gospodinjski odjemalci in, kadar je po mnenju držav članic ustrezno, mala podjetja, uživajo osnovno oskrbo, to je pravico do oskrbe na njihovem območju z električno energijo določene kakovosti po konkurenčnih, lahko in jasno primerljivih ter preglednih in nediskriminatornih cenah. Države članice za zagotovitev ponudbe osnovne oskrbe operaterjem distribucijskih sistemov naložijo obveznost povezave njihovih odjemalcev na omrežje pod pogoji in po tarifah, ki so določene v skladu s postopkom, določenim v členu 59(7). Ta direktiva državam članicam ne preprečuje krepitve tržnega položaja gospodinjskih odjemalcev ter malih in srednjih negospodinjskih odjemalcev s pospeševanjem možnosti prostovoljnega povezovanja zaradi zastopanja navedene skupine odjemalcev.“;

(7) v členu 31 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Operater distribucijskega sistema posreduje uporabnikom sistema podatke, ki jih potrebujejo za učinkovit dostop do sistema, vključno z njegovo uporabo. Operater distribucijskega sistema zlasti na jasen in pregleden način objavi informacije o zmogljivostih, ki so na voljo za nove priključitve na njegovem območju delovanja, tudi na preobremenjenih območjih, če so mogoče prožne priključitve za shranjevanje energije, in te informacije redno ter najmanj štirikrat letno posodablja.

Operaterji distribucijskih sistemov uporabnikom sistemov prav tako zagotovijo jasne in pregledne informacije o statusu in obravnavi njihovih zahtev za priključitev. Te informacije zagotovijo v treh mesecih od predložitve zahtevka.“;

(8) člen 40 se spremeni:

[a] za odstavkom 6 se doda nov odstavek:

„Zahteve iz odstavkov 5 in 6 se ne uporabljajo za produkt za izravnavo konic, naročen v skladu s členom 7a Uredbe (EU) 2019/943.“;

(9) člen 59 se spremeni:

[a] v odstavku 1 se pododstavek (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) v tesnem sodelovanju z drugimi regulativnimi organi zagotavljati, da enotna platforma za dodeljevanje, vzpostavljena v skladu z Uredbo (EU) 2016/1719, ENTSO za električno energijo in telo EU ODS izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu s to direktivo, Uredbo (EU) 2019/943, omrežnimi kodeksi in smernicami, sprejetimi v skladu s členi 59, 60 in 61 Uredbe (EU) 2019/943 ter drugim zadevnim pravom Unije, vključno glede čezmejnih zadev, ter odločitvami ACER, obenem pa skupaj odkrivati primere neizpolnjevanja obveznosti s strani enotne platforme za dodeljevanje, ENTSO za električno energijo oziroma telesa EU ODS; če regulativni organi v štirih mesecih po začetku posvetovanj ne dosežejo sporazuma za namen skupnega odkritja neizpolnjevanja obveznosti, se v skladu s členom 6(10) Uredbe (EU) 2019/942 zadeva prenese v odločanje ACER.“;

[b] v odstavku 1 se pododstavek (z) nadomesti z naslednjim:

„(z) regulativni organ ima naslednje naloge: spremljati odpravo neupravičenih ovir in omejitev za razvoj porabe samoproizvedene električne energije in energetskih skupnosti državljanov, tudi v zvezi s priključitvijo prožne porazdeljene proizvodnje energije v razumnem roku v skladu s členom 58(d).“;

[c] odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

4. „Regulativni organ v državi članici, kjer ima enotna platforma za dodeljevanje, ENTSO za električno energijo ali telo EU ODS sedež, je pristojen za izrekanje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni tem telesom, kadar ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz te direktive, Uredbe (EU) 2019/943 ali drugih ustreznih pravno zavezujočih odločitev regulativnih organov ali ACER, ali da izrek takih kazni predlaga pristojnemu sodišču.“;

(10) vstavi se naslednji člen 66a:

„Člen 66a

Dostop do cenovno dostopne energije med krizo zaradi cen električne energije

1.Komisija lahko s sklepom razglasi regionalno krizo ali krizo na ravni Unije zaradi cen električne energije, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)zelo visoke cene na veleprodajnih trgih električne energije, ki so vsaj dvainpolkrat višje od povprečne cene v preteklih petih letih in ki naj bi se nadaljevale vsaj šest mesecev;

(b)močna zvišanja maloprodajnih cen električne energije za vsaj 70 %, ki naj bi se nadaljevala še vsaj šest mesecev; in

(c)zvišanje cen električne energije negativno vpliva na širše gospodarstvo.

2.Komisija v sklepu o razglasitvi regionalne krize ali krize na ravni Unije zaradi cen električne energije določi obdobje veljavnosti navedenega sklepa, ki je lahko največ eno leto.

3.Kadar Komisija sprejme sklep v skladu z odstavkom 1, lahko države članice za čas veljavnosti navedenega sklepa uporabijo ciljno usmerjene javne posege pri določanju cen za dobavo električne energije malim in srednjim podjetjem. Taki javni posegi:

(a)so omejeni na največ 70 % porabe upravičenca v istem obdobju prejšnjega leta in ohranjajo spodbudo za zmanjšanje povpraševanja;

(b)so v skladu s pogoji iz člena 5(4) in (7);

(c)kadar je ustrezno, izpolnjujejo pogoje iz odstavka 4.

4.Kadar Komisija sprejme sklep v skladu z odstavkom 1, lahko države članice za čas veljavnosti navedenega sklepa z odstopanjem od člena 5(7), točka (c), pri uporabi ciljno usmerjenih javnih posegov pri določanju cen za dobavo električne energije v skladu s členom 5(6) ali odstavkom 3 tega člena izjemoma in začasno določijo ceno za dobavo električne energije, ki je nižja od stroškov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)cena, določena za gospodinjstva, velja za največ 80 % mediane porabe gospodinjstev in ohranja spodbudo za zmanjšanje povpraševanja;

(b)med dobavitelji ni diskriminacije;

(c)dobavitelji prejmejo nadomestilo za dobavo pod stroškovno ceno; in

(d)vsi dobavitelji so na isti podlagi upravičeni do predložitve ponudb za ceno dobave električne energije, ki je pod stroškovno ceno.“;

(11) v členu 71 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.    Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 2, točki 8 in 49, členoma 3 in 5, členom 6(2) in (3), členom 7(1), členom 8(2), točki (j) in (l), členom 9(2), členom 10(2) do (12), členom 11(3) in (4), členi 12 do 24, členi 26, 28 in 29, členom 31(1), (2) in (4) do (10), členi 32 do 34, členom 36, členom 38(2), členoma 40 in 42, členom 46(2), točka (d), členi 51, 54 in 57 do 58, členom 59(1), točke (a), (b) in (d) do (y), členom 59(2) in (3), členom 59(5) do (10), členi 61 do 63, členom 70, točke (1) do (3), točka (5)(b) in točka (6), ter prilogama I in II do 31. decembra 2020. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s:

(a) členom 70, točka 5(a), do 31. decembra 2019;

(b) členom 70, točka 4, do 25. oktobra 2020.

Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 2, točke 10a, 10b, 15a in 24a, členom 4, členom 11(1), (1a) in (2), členom 15a, členom 18a, členom 27(1), členom 27a, členom 28a, členom 31(3), členom 40(7), členom 59(1), točki (c) in (z), členom 59(4) ter členom 66a najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.“

Člen 3

Sprememba Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

Direktiva (EU) 2018/2001 se spremeni:

(1) člen 4(3) se spremeni:

(a) drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„V ta namen se v zvezi z neposrednimi programi zaščite cen odobri podpora v obliki tržne premije, ki je med drugim lahko spremenljiva ali fiksna. Ta stavek se ne uporablja za podporo za električno energijo iz obnovljivih virov iz člena 19b(2) Direktive (EU) 2019/944, za katero se uporablja člen 19b(1) navedene direktive.“;

(2) v členu 36 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2 do 13, 15 do 31 in 37 ter prilogami II, III in V do IX do 30. junija 2021. Vendar države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 4(3), drugi pododstavek, do [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih navedenih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.“

Člen 4

Spremembe Uredbe (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev

Uredba (EU) 2019/942 se spremeni:

(1) člen 2 se spremeni:

(a) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) izdaja mnenja in priporočila, naslovljena na operaterje prenosnih sistemov, ENTSO za električno energijo, ENTSO za plin, telo EU ODS, enotno platformo za dodeljevanje, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2016/1719, regionalne koordinacijske centre in imenovane operaterje trga električne energije o odobritvi metodologij in pogojev v skladu s členom 4(4) ter členom 5(2), (3) in (4); o pregledih trgovalnih območij iz člena 5(7); o tehničnih vprašanjih iz člena 6(1); o arbitraži med regulatorji v skladu s členom 6(10); v zvezi z regionalnimi koordinacijskimi centri iz člena 7(2), točka (a); o odobritvi in spremembi metodologij in izračunov ter tehničnih specifikacij iz člena 9(1); o odobritvi in spremembi metodologij iz člena 9(3); o izvzetjih iz člena 10; o infrastrukturi iz člena 11, točka (d); o zadevah v zvezi s celovitostjo in preglednostjo veleprodajnega trga v skladu s členom 12;“;

(b) točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) sprejema posamezne odločitve o zagotovitvi informacij v skladu s členom 3(2), členom 7(2), točka (b), in členom 8, točka (c); o odobritvi metodologij in pogojev v skladu s členom 4(4) ter členom 5(2), (3) in (4); o pregledih trgovalnih območij iz člena 5(7); o tehničnih vprašanjih iz člena 6(1); o arbitraži med regulatorji v skladu s členom 6(10); v zvezi z regionalnimi koordinacijskimi centri iz člena 7(2), točka (a); o odobritvi in spremembi metodologij in izračunov ter tehničnih specifikacij iz člena 9(1); o odobritvi in spremembi metodologij iz člena 9(3); o izvzetjih iz člena 10; o infrastrukturi iz člena 11, točka (d); o zadevah v zvezi s celovitostjo in preglednostjo veleprodajnega trga v skladu s členom 12; o odobritvi in spremembi predlogov ENTSO za električno energijo v zvezi z regionalnimi virtualnimi vozlišči v skladu s členom 5(9); ter o odobritvi in spremembi predlogov ENTSO za električno energijo in telesa EU ODS v zvezi z metodologijo za podatke in analizo, ki jih je treba zagotoviti v zvezi s potrebami po prožnosti, v skladu s členom 5(10); “;

(2) v členu 3(2) se doda naslednji četrti pododstavek:

„Ta odstavek se uporablja tudi za enotno platformo za dodeljevanje, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2016/1719.“;

(3) v členu 4 se doda naslednji odstavek 9:

„9. Odstavki 6, 7 in 8 se uporabljajo tudi za enotno platformo za dodeljevanje, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2016/1719.“;

(4) v členu 5(8) se doda naslednji drugi pododstavek:

„ACER spremlja enotno platformo za dodeljevanje, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2016/1719.“;

(5) v členu 5 se doda naslednji odstavek 9:

„9. ACER odobri in po potrebi spremeni predlog ENTSO za električno energijo o vzpostavitvi regionalnih virtualnih vozlišč za terminski trg v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) 2019/943.“;

(6) v členu 5 se doda naslednji odstavek 10:

„10. ACER odobri in po potrebi spremeni skupni predlog ENTSO za električno energijo in telesa EU ODS o metodologiji za podatke in analizo, ki jih je treba zagotoviti v zvezi s potrebami po prožnosti, v skladu s členom 19e(5) Uredbe (EU) 2019/943.“

 (7) v členu 15 se doda naslednji odstavek 5:

„5. ACER izda poročilo, v katerem analizira nacionalne ocene potreb po prožnosti in zagotovi priporočila o vprašanjih čezmejnega pomena v zvezi z ugotovitvami regulativnih organov, v skladu s členom 19e(6) Uredbe (EU) 2019/943.“.

Člen 5
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati [xxx] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – „AGENCIJE“

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani način(i) izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

 
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – „AGENCIJE“

1.    OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.    Naslov predloga/pobude

1.2.    Zadevna področja

1.3.    Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

X Nov ukrep

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 29  

X Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.    Cilji

1.4.1.    Splošni cilji 

1.4.2.    Specifični cilji 

1.4.3.    Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.    Kazalniki smotrnosti 

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

(a)    Effectiveness and timeliness: indicators should allow to monitor performance by providing information on progress on a regular basis and on achievements along the programming period.

(b)    Efficiency: processes should be optimised for collection and processing of data, avoiding unnecessary or duplicative requests for information.

(c)    Relevance of the indicators and the need to limit the associated administrative burden.

(d)    Clarity: indicators should be delivered in a clear and understandable form, with supporting metadata and in a form that facilitates proper interpretation and meaningful communication.

1.5.    Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.    Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Zasnova (vključno s podrobnimi študijami) oblikovanja cen v vozliščih za trgovanje na terminskih trgih (vsaj osrednjem in nordijskem, morebiti tudi drugih) ter odobritev nove metodologije za to področje

Zasnova (vključno s podrobnimi študijami) produktov z dolgoročnimi pravicami do prenosa, ki se ponudijo (geografski doseg in zasnova)

Morebitne odločitve o možnostih varovanja pred tveganjem na podlagi novih zahtev zaradi zaostritve s strani nacionalnih regulativnih organov

Dejavnosti spremljanja, povezane z novo zasnovo vozlišča (obseg dolgoročnih pravic do prenosa, likvidnost vozlišča, vrednotenje dolgoročnih pravic do prenosa itd.)

1.5.2.    Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.    Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.    Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.    Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.    Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

X Časovno neomejeno trajanje

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.    Načrtovani način(i) izvrševanja proračuna 30  

X Neposredno upravljanje – Komisija:

    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

 mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

 EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

X organom iz členov 70 in 71,

 subjektom javnega prava,

 subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

 subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

 organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.    UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.    Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.    Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.    Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.    Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.    OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.    Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.    Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.    Ocenjene posledice za odobritve [za organ] 

    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Zneski v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Po potrebi zneski odražajo vsoto prispevka Unije Agenciji in drugih prihodkov Agencije (pristojbin in stroškov).

3.2.3.    Ocenjene posledice za človeške vire agencije ACER 

3.2.3.1.    Povzetek

    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) Po potrebi zneski odražajo vsoto prispevka Unije Agenciji in drugih prihodkov Agencije (pristojbin in stroškov).

Potrebe po osebju (EPDČ):

Predvideni datum zaposlitve za EPDČ je 1. januar 2024.

3.2.3.2.    Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena se izrazi v celotnih zneskih (ali največ na eno decimalno mesto natančno)

Potrebe po človeških virih se bodo krile z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.    Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

X    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Razlog za nastanek pobude je sedanja energetska kriza, zato ta pobuda ni bila upoštevana pri izračunu razdelkov večletnega finančnega okvira. Ker je ta konkretna pobuda nova, bo zahtevala reprogramiranje vrstice za prispevek agenciji ACER in vrstice za podporo dodatnemu delu v GD za energijo. Proračunske posledice za agencijo ACER, kot so opisane v tej oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, bodo izravnane z izravnalnim zmanjšanjem načrtovane porabe v proračunski vrstici ITER.

    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 40 .

3.2.5.    Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.    Ocenjene posledice za prihodke 

X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

    za lastna sredstva,

    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Spopadanje z naraščajočimi cenami energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo, COM(2021) 660 final.

(2)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Načrt REPowerEU, COM(2022) 230 final.

(3)    Sporočilo Komisije, Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini (UL C 131 I, str. 1, C/2022/1890).

(4)    Uredba (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi uredb (EU) 2017/1938 in (ES) št. 715/2009 glede skladiščenja plina (UL L 173, 10.6.2022, str. 17).

(5)    Uredba Sveta (EU) 2022/1369 z dne 5. avgusta 2022 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu (UL L 206, 8.8.2022, str. 1).

(6)    Uredba Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (UL L 261, 7.10.2022, str. 1).

(7)    Uredba Sveta (EU) 2022/2577 z dne 22. decembra 2022 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov (UL L 335, 29.12.2022, str. 36).

(8)    Uredba Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (UL L 261, 7.10.2022, str. 1).

(9)    SPEECH/22/5493.

(10)     Poročilo o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope , Poročilo – predloga 3 in 17.

(11)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, COM(2022) 222 final.

(12)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Načrt REPowerEU, COM(2022) 230 final.

(13)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo, COM(2023) 62 final .

(14)    Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

(15)    Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 (2022/C 243/04).

(16)    Člen 194(1) PDEU.

(17)    Končna ocena zasnove veleprodajnega trga električne energije v EU, ki jo je objavila Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER, april 2022.

(18)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – REPowerEU: Skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo, COM(2022) 108 final.

(19)    Sporočilo Komisije, Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini (UL C 131 I, str. 1, C(2022) 1890).

(20)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Načrt REPowerEU, COM(2022) 230 final.

(21)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Kratkoročne intervencije na trgu energije in dolgoročne izboljšave zasnove trga električne energije – načrt za ukrepanje, COM(2022) 236 final.

(22)    Uredba (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi uredb (EU) 2017/1938 in (ES) št. 715/2009 glede skladiščenjem plina (Besedilo velja za EGP) (UL L 1739).

(23)    Uredba Sveta (EU) 2022/1369 z dne 5. avgusta 2022 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu, UL L 206, in Uredba Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (UL L 261).

(24)    Uredba Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (UL L 261).

(25)    Uredba Sveta (EU) 2022/2577 z dne 22. decembra 2022 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov (UL L 335, 29.12.2022).

(26)    Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (UL L 328, 21.12.2018, str. 1); Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (UL L 328, 21.12.2018, str. 82); Direktiva (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 328, 21.12.2018, str. 210); Uredba (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev) (UL L 158, 14.6.2019, str. 22); Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (prenovitev) (UL L 158, 14.6.2019, str. 54); Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije (prenovitev) (UL L 158, 14.6.2019, str. 125).

(27)    Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022 (UL C 80, 18.2.2022, str. 1).

(28)    Nekatere skupine, kot so ženske, invalidi, starejši, otroci in osebe z manjšinskim rasnim ali etničnim poreklom, so bolj izpostavljene tveganju, da jih bo prizadela energetska revščina, oziroma bolj dovzetne za škodljive učinke energetske revščine.

(29)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(30)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(31)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(32)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(33)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(34)    Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

(35)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(36)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(37)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(38)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(39)    Zlasti za sredstva kohezijske politike EU, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA).

(40)    Glej člena 12 in 13 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

(41)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.