EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.5.2023

COM(2023) 618 final

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Malte za leto 2023 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Malte za leto 2023

{SWD(2023) 618 final}

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Malte za leto 2023 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Malte za leto 2023

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 1 ter zlasti člena 5(2)Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,

ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta 2 , s katero je bil vzpostavljen mehanizem za okrevanje in odpornost, je začela veljati 19. februarja 2021. Mehanizem za okrevanje in odpornost državam članicam zagotavlja finančno podporo za izvajanje reform in naložb s pomočjo fiskalne spodbude, ki jo financira EU. V skladu s prednostnimi nalogami evropskega semestra prispeva h gospodarskemu in socialnemu okrevanju ter izvajanju trajnostnih reform in naložb, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter krepitev odpornosti gospodarstev držav članic. Poleg tega prispeva h krepitvi javnih financ, spodbujanju rasti in ustvarjanja delovnih mest v srednje- in dolgoročnem obdobju, izboljševanju teritorialne kohezije v EU ter podpiranju nadaljnjega izvajanja evropskega stebra socialnih pravic. V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 je bil najvišji finančni prispevek na državo članico v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost posodobljen 30. junija 2022.

(2)Komisija je 22. novembra 2022 sprejela letni pregled trajnostne rasti za leto 2023 3 , ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2023. Evropski svet je 23. marca 2023 potrdil prednostne naloge iz pregleda v zvezi s štirimi razsežnostmi konkurenčne trajnostnosti. Komisija je 22. novembra 2022 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2023, v katerem Malte ni opredelila kot eno od držav članic, za katere meni, da so jih ali bi jih lahko prizadela neravnotežja ter bo zanje treba opraviti poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi mnenje o osnutku proračunskega načrta Malte za leto 2023. Komisija je sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Svet sprejel 16. maja 2023, ter predlog skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2023, v katerem je analizirano izvajanje smernic za zaposlovanje in načel evropskega stebra socialnih pravic ter ki ga je Svet sprejel 13. marca 2023.

(3)Čeprav gospodarstva EU izkazujejo izredno odpornost, geopolitične razmere še naprej negativno vplivajo nanje. Ob trdni podpori, ki jo EU izkazuje Ukrajini, so ekonomske in socialne politike EU v kratkoročnem obdobju osredotočene na zmanjšanje negativnega učinka energetskih šokov na ranljiva gospodinjstva in podjetja, v srednjeročnem obdobju pa na nadaljnja prizadevanja za uresničitev zelenega in digitalnega prehoda, podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, zaščito makroekonomske stabilnosti ter povečanje odpornosti. Močan poudarek je tudi na povečanju konkurenčnosti in produktivnosti EU.

(4)Komisija je 1. februarja 2023 izdala sporočilo z naslovom Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo 4 , da bi spodbudila konkurenčnost neto ničelne industrije EU in podprla hiter prehod na podnebno nevtralnost. Načrt dopolnjuje tekoča prizadevanja v okviru evropskega zelenega dogovora in načrta REPowerEU. Njegov cilj je vzpostaviti bolj podporno okolje za okrepitev proizvodne zmogljivosti EU za neto ničelne tehnologije in izdelke, ki so potrebni za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev EU, ter zagotoviti dostop do ustreznih kritičnih surovin, vključno z diverzifikacijo virov, ustreznim izkoriščanjem geoloških virov v državah članicah in čim večjim recikliranjem surovin. Temelji na štirih stebrih: predvidljivem in poenostavljenem regulativnem okolju, pospešitvi dostopa do financiranja, izboljšanju spretnosti ter odprti trgovini za odporne dobavne verige. Komisija je 16. marca 2023 objavila tudi sporočilo z naslovom Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030 5 , ki je strukturirano na podlagi devetih dejavnikov, ki se medsebojno krepijo, ter katerega cilj je oblikovati regulativni okvir, ki bo spodbujal rast. Določa prednostne naloge politike, katerih cilj je dejavno zagotavljati strukturne izboljšave, dobro usmerjene naložbe in regulativne ukrepe za dolgoročno konkurenčnost EU in njenih držav članic. Spodaj navedena priporočila pomagajo obravnavati te prednostne naloge.

(5)Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik se v letu 2023 nadalje razvija v skladu z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost. Celovito izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost ostaja bistveno za doseganje prednostnih nalog politik v okviru evropskega semestra, saj načrti obravnavajo vsa v zadnjih letih izdana zadevna specifična priporočila za države ali pomemben del teh priporočil. Specifična priporočila za države iz let 2019, 2020 in 2022 ostajajo enako relevantna tudi za načrte za okrevanje in odpornost, kot so bili dopolnjeni, posodobljeni ali spremenjeni v skladu s členi 14, 18 in 21 Uredbe (EU) 2021/241.

(6)Cilj uredbe REPowerEU 6 , sprejete 27. februarja 2023, je čim prej odpraviti odvisnost EU od uvoza ruskih fosilnih goriv. To bo prispevalo k energetski varnosti in diverzifikaciji oskrbe EU z energijo, hkrati pa povečalo uporabo energije iz obnovljivih virov, zmogljivosti za shranjevanje energije in energijsko učinkovitost. Uredba državam članicam omogoča, da v svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost vključijo novo poglavje REPowerEU za financiranje ključnih reform in naložb, ki bodo pomagale doseči cilje načrta REPowerEU. Prispevale bodo tudi k spodbujanju konkurenčnosti neto ničelne industrije v EU, kot je opisano v industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo, ter k obravnavanju specifičnih priporočil za države v zvezi z energijo, izdanih državam članicam v letu 2022 oziroma po potrebi v letu 2023. Uredba o REPowerEU uvaja novo kategorijo nepovratne finančne podpore, ki je na voljo državam članicam za financiranje novih reform in naložb, povezanih z energijo, v okviru njihovih načrtov za okrevanje in odpornost.

(7)Komisija je 8. marca 2023 sprejela sporočilo, ki zagotavlja smernice za fiskalno politiko za leto 2024. Njegov cilj je podpreti države članice pri pripravi programov stabilnosti in konvergenčnih programov ter s tem okrepiti usklajevanje politik 7 . Komisija je v sporočilu navedla, da bo splošna odstopna klavzula Pakta za stabilnost in rast deaktivirana konec leta 2023. Pozvala je, naj se v obdobju 2023–2024 vodijo fiskalne politike, ki zagotavljajo srednjeročno vzdržnost dolga in trajnostno povečanje potencialne rasti. Države članice so bile pozvane, naj v svojih programih stabilnosti in konvergenčnih programih za leto 2023 navedejo, kako bodo njihovi fiskalni načrti zagotovili upoštevanje referenčne vrednosti primanjkljaja v višini 3 % BDP ter verodostojno in nadaljnje zmanjševanje dolga ali srednjeročno ohranjanje preudarne ravni dolga. Komisija je države članice pozvala, naj postopno odpravijo nacionalne javnofinančne ukrepe, uvedene za zaščito gospodinjstev in podjetij pred šokom zaradi cen energije, ter pri tem začnejo z najmanj ciljno usmerjenimi. Poudarila je, da bi morale države članice, če bi bilo zaradi obnovljenih pritiskov na cene energije potrebno podporne ukrepe podaljšati, te ukrepe veliko bolj ciljno usmeriti kot v preteklosti, in sicer v ranljiva gospodinjstva in podjetja. Komisija je predlagala, da bi bila priporočila glede javnih financ kvantitativna in diferencirana ter oblikovana na podlagi neto primarnih odhodkov, kot je predlagala v sporočilu o usmeritvah za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU 8 . Priporočila je, naj vse države članice še naprej ščitijo nacionalno financirane naložbe in zagotavljajo učinkovito uporabo sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU, zlasti v luči zelenega in digitalnega prehoda ter ciljev glede odpornosti. Komisija je navedla, da bo Svetu predlagala, naj spomladi 2024 na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 in v skladu z obstoječimi pravnimi določbami začne postopke v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temeljijo na primanjkljaju.

(8)Komisija je 26. aprila 2023 predstavila zakonodajne predloge za izvedbo celovite reforme pravil EU o ekonomskem upravljanju. Osrednji cilj predlogov je z reformami in naložbami okrepiti vzdržnost javnega dolga in spodbujati trajnostno in vključujočo rast v vseh državah članicah. Cilj predlogov je državam članicam zagotoviti večji nadzor nad zasnovo njihovih srednjeročnih načrtov, hkrati pa vzpostaviti tudi strožji sistem izvrševanja, da bi se zagotovilo, da države članice izpolnjujejo zaveze, ki so jih sprejele v svojih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtih. Cilj je dokončati zakonodajno delo v letu 2023.

(9)Malta je 13. julija 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Komisija je v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2021/241 in na podlagi smernic za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost. Svet je 5. oktobra 2021 sprejel sklep o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Malto 9 . Izplačilo obrokov je pogojeno s sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) 2021/241, da je Malta zadovoljivo izpolnila ustrezne mejnike in cilje, določene v Izvedbenem sklepu Sveta. Predpostavlja se, da so mejniki in cilji zadovoljivo izpolnjeni, če zadevna država članica ni razveljavila ukrepov.

(10)Malta je 25. aprila 2023 predložila nacionalni reformni program za leto 2023, 3. maja 2023 pa program stabilnosti za leto 2023 v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1466/97. Programa sta bila ocenjena skupaj, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/241 nacionalni reformni program za leto 2023 odraža tudi polletno poročanje Malte o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost.

(11)Komisija je 24. maja 2023 objavila poročilo o državi za Malto 10 za leto 2023. V njem je ocenila napredek Malte pri izvajanju zadevnih specifičnih priporočil za državo, ki jih je Svet sprejel med letoma 2019 in 2022, ter izvajanje načrta za okrevanje in odpornost na Malti. Na podlagi te analize so bile v poročilu o državi opredeljene vrzeli v zvezi z izzivi, ki jih načrt za okrevanje in odpornost ne obravnava ali jih obravnava le delno, kot tudi novi in nastajajoči izzivi. V njem je bil ocenjen tudi napredek Malte pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, pa tudi pri doseganju krovnih ciljev EU glede zaposlovanja, spretnosti in zmanjševanja revščine ter ciljev trajnostnega razvoja ZN.

(12)Na podlagi podatkov, ki jih je potrdil Eurostat 11 , se je primanjkljaj sektorja država Malte zmanjšal s 7,8 % BDP v letu 2021 na 5,8 % v letu 2022, dolg sektorja država pa se je zmanjšal s 55,1 % BDP konec leta 2021 na 53,4 % konec leta 2022. Komisija je 24. maja 2023 objavila poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU 12 . V njem je obravnavan proračunski položaj Malte, ker je primanjkljaj sektorja država v letu 2022 presegel referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe. Ugotovljeno je bilo, da merilo glede primanjkljaja ni bilo izpolnjeno. Komisija v skladu s sporočilom z dne 8. marca 2023 13 spomladi 2023 ni predlagala začetka novih postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Navedla pa je, da bo Svetu predlagala, naj spomladi 2024 na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 začne postopke v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temeljijo na primanjkljaju. Malta bi morala to upoštevati pri izvrševanju proračuna za leto 2023 in pripravi osnutka proračunskega načrta za leto 2024.

(13)Na saldo sektorja država so vplivali ukrepi fiskalne politike, sprejeti za ublažitev gospodarskega in socialnega učinka povišanja cen energije. Leta 2022 so taki ukrepi, ki zmanjšujejo prihodke, vključevali znižanje posrednih davkov na porabo energije, medtem ko so taki ukrepi, ki povečujejo odhodke, vključevali subvencije za proizvodnjo energije, da se nadomesti zvišanje cen uvožene električne energije in emisij ogljika. Komisija ocenjuje, da bodo neto proračunski stroški teh ukrepov v letu 2022 znašali 2,5 % BDP. Na saldo sektorja država so vplivali tudi proračunski stroški začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, ki so v letu 2022 ocenjeni na 0,1 % BDP. Hkrati so se ocenjeni stroški začasnih nujnih ukrepov v zvezi s COVID-19 zmanjšali s 3,2 % v letu 2021 na 0,8 % BDP v letu 2022.

(14)Svet je 18. junija 2021 Malti priporočil 14 , naj v letu 2022 ohrani spodbujevalno fiskalno naravnanost, vključno s spodbudo, ki jo zagotavlja mehanizem za okrevanje in odpornost, in ohrani nacionalno financirane naložbe.

(15)Po ocenah Komisije je bila fiskalna naravnanost 15 v letu 2022 večinoma nevtralna v višini –0,2 % BDP, kot je priporočil Svet. Kot je priporočil Svet, je Malta še naprej podpirala okrevanje z naložbami, ki naj bi se financirale iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Odhodki, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU, so v letu 2022 znašali 0,9 % BDP (1,1 % BDP v letu 2021). Zmanjšanje odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU v letu 2022, je bilo posledica manjšega črpanja iz drugih skladov EU. Nacionalno financirane naložbe so imele restriktiven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,2 odstotne točke 16 . Malta torej ni ohranila nacionalno financiranih naložb, kar ni v skladu s priporočilom Sveta. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,9 odstotne točke. Ta znaten ekspanziven učinek pa je vključeval dodaten učinek ukrepov fiskalne politike za ublažitev gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energije (dodatni neto proračunski stroški v višini 1,9 % BDP) ter stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP). Malta je zato zadostno nadzorovala rast nacionalno financiranih tekočih odhodkov.

(16)Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu stabilnosti, je za leto 2023 in po tem letu realističen. Vlada napoveduje, da bo realni BDP v letu 2023 zrasel za 4,1 %, v letu 2024 pa za 4,5 %. Za primerjavo se v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2023 pričakuje nižja realna rast BDP, ki naj bi leta 2023 znašala 3,9 %, leta 2024 pa 4,1 %, predvsem zaradi manjšega prispevka neto izvoza k rasti.

(17)Vlada v programu stabilnosti za leto 2023 pričakuje, da se bo delež primanjkljaja sektorja država v letu 2023 zmanjšal na 5,0 % BDP. Zmanjšanje v letu 2023 odraža predvsem povečanje drugih prihodkov, vključno s prihodki iz shem državljanstva in prebivanja za vlagatelje, zmanjšanje subvencij, vključno s pričakovano postopno odpravo stroškov prestrukturiranja nacionalnih letalskih prevoznikov, pa je delno izravnano s povečanjem vmesne potrošnje in bruto investicij v osnovna sredstva. V skladu s programom naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP povečal s 53,4 % konec leta 2022 na 54,5 % konec leta 2023. V pomladanski napovedi Komisije 2023 je za leto 2023 predviden javnofinančni primanjkljaj v višini 5,1 % BDP. To je v skladu s primanjkljajem, napovedanim v programu stabilnosti. Pomladanska napoved Komisije 2023 predvideva podoben dolg sektorja država kot odstotek BDP, in sicer v višini 54,8 % BDP konec leta 2023.

(18)Pričakuje se, da bodo na javnofinančni saldo v letu 2023 še naprej vplivali fiskalni ukrepi, sprejeti za ublažitev gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energije. Ti ukrepi vključujejo predvsem ukrepe, podaljšane iz leta 2022, zlasti zmanjšanje posrednih davkov na porabo energije in subvencije za proizvodnjo energije, da se nadomesti zvišanje cen uvožene električne energije in emisij ogljika. Glede na pomladansko napoved Komisije 2023 naj bi neto proračunski stroški podpornih ukrepov v letu 2023 znašali 1,7 % BDP 17 . Zdi se, da ukrepi v letu 2023 niso usmerjeni v najranljivejša gospodinjstva ali podjetja in ne ohranjajo v celoti cenovnega signala za zmanjšanje povpraševanja po energiji in povečanje energijske učinkovitosti. Zato je znesek ciljno usmerjenih podpornih ukrepov, ki ga je treba upoštevati pri oceni skladnosti s priporočili glede javnih financ za leto 2023, v pomladanski napovedi Komisije 2023 ocenjen na 0,1 % BDP v letu 2023 (v primerjavi z 0,1 % BDP v letu 2022). Nazadnje, pričakuje se, da bo postopna odprava začasnih izrednih ukrepov zaradi COVID-19 v višini 0,8 % BDP koristila javnofinančnemu saldu leta 2023.

(19)Svet je 12. julija 2022 Malti priporočil 18 , naj sprejme ukrepe za zagotovitev, da bo v letu 2023 rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov v skladu s splošno nevtralno naravnanostjo politike 19 , ob upoštevanju nadaljnje začasne in ciljno usmerjene podpore gospodinjstvom in podjetjem, ki so najbolj ranljiva za povišanja cen energije, ter ljudem, ki bežijo iz Ukrajine. Malta bi morala biti pripravljena prilagoditi trenutno porabo spreminjajočim se razmeram. Malti je bilo priporočeno tudi, naj razširi javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost, ob upoštevanju pobude REPowerEU, med drugim tudi z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov Unije.

(20)V letu 2023 naj bi bila fiskalna naravnanost glede na pomladansko napoved Komisije 2023 restriktivna (+ 0,4 % BDP) ob visoki inflaciji. V letu 2022 je bila fiskalna naravnanost večinoma nevtralna (–0,2 % BDP). Rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov) naj bi imela v letu 2023 restriktiven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,8 % BDP. Napovedana rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov je skratka v skladu s priporočilom Sveta. Odhodki, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU, so v letu 2023 znašali 1,6 % BDP, nacionalno financirane naložbe pa so imele restriktiven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,3 odstotne točke 20 . Malta namerava tako financirati dodatne naložbe prek mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU, ne načrtuje pa ohranjanja nacionalno financiranih naložb. Načrtuje financiranje javnih naložb za zeleni in digitalni prehod ter za energetsko varnost, zlasti za prenovo zasebnih in javnih stavb, vključno z bolnišnicami in šolami, elektrifikacijo prometnega sektorja in projekte, povezane z digitalizacijo javne uprave in zasebnega sektorja, ki se delno financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU.

(21)Glede na program stabilnosti naj bi se primanjkljaj sektorja država v letu 2024 zmanjšal na 4,3 % BDP. Zmanjšanje v letu 2024 odraža predvsem zmanjšanje subvencij, vključno s postopnim opuščanjem sistemov predčasnega upokojevanja pri nacionalnih letalskih prevoznikih, ter omejeno rast plač in odhodkov za vmesno potrošnjo, ki se delno izravnajo s povečanjem odhodkov za obresti. V programu se pričakuje, da se bo dolg sektorja država kot odstotek BDP konec leta 2024 povečal na 55,7 %. Na podlagi ukrepov politike, znanih na presečni datum napovedi, pomladanska napoved Komisije 2023 v letu 2024 predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 4,5 % BDP. To je v skladu s predvidenim primanjkljajem iz programa. Pomladanska napoved Komisije 2023 predvideva podoben dolg sektorja država kot odstotek BDP, in sicer v višini 56,1 % BDP konec leta 2024.

(22)V programu stabilnosti je predvideno postopno opuščanje nekaterih energetskih podpornih ukrepov v letu 2024. Komisija trenutno predvideva neto stroške energetskih podpornih ukrepov v višini 1,5 % BDP. To temelji na predpostavki, da se cene energije ne bodo ponovno povišale. Zdi se, da večina energetskih podpornih ukrepov, ki naj bi še naprej veljali tudi v letu 2024, ni namenjena ranljivim gospodinjstvom ali podjetjem. Ne ohranjajo v celoti cenovnega signala za zmanjšanje povpraševanja po energiji in povečanje energijske učinkovitosti.

(23)Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 poziva k letnemu izboljšanju strukturnega proračunskega salda v smeri srednjeročnega cilja za 0,5 % BDP kot referenčnega merila 21 . Ob upoštevanju pomislekov glede vzdržnosti javnih financ 22 in potrebe po zmanjšanju primanjkljaja pod referenčno vrednost 3 % BDP bi bilo ustrezno izboljšati strukturni saldo za vsaj 0,5 % BDP za leto 2024. Za zagotovitev takega izboljšanja rast neto nacionalno financiranih primarnih odhodkov v letu 2024 ne bi smela preseči 5,9 %, kot je izraženo v tem priporočilu.

Hkrati bi bilo treba postopno ukiniti preostale energetske podporne ukrepe (ki jih Komisija trenutno ocenjuje na 1,7 % BDP v letu 2023), odvisno od razvoja energetskega trga, začeti pa bi morali z najmanj ciljno usmerjenimi ukrepi, za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja pa bi bilo treba uporabiti s tem povezane prihranke. Na podlagi ocen Komisije bi to privedlo do nižje rasti neto primarnih odhodkov, kot je priporočeno za leto 2024.

(24)Ob predpostavki nespremenjenih politik pomladanska napoved Komisije 2023 predvideva, da se bodo neto nacionalno financirani primarni odhodki v letu 2024 povečali za 3,3 %, kar je pod priporočeno stopnjo rasti. Prilagoditev, predvidena v napovedi Komisije, je manjša od prihrankov zaradi popolne postopne odprave energetskih podpornih ukrepov, kar je v veliki meri posledica tega, da večina takih ukrepov ostaja v veljavi.

(25)V skladu s programom naj bi se javne naložbe zmanjšale s 3,8 % BDP v letu 2023 na 3,1 % BDP v letu 2024. Nižje naložbe odražajo nižje nacionalno financirane naložbe in naložbe, ki jih financira EU, razen naložb, ki se financirajo prek mehanizma za okrevanje in odpornost. Program se nanaša na reforme in naložbe, za katere se pričakuje, da bodo prispevale k vzdržnosti javnih financ ter trajnostni in vključujoči rasti. Te vključujejo naložbe z visoko dodano vrednostjo in strukturne reforme za zeleni, digitalni in energijski prehod, vključno z zdravjem in upravljanjem, ki so prav tako del načrta za okrevanje in odpornost.

(26)V programu stabilnosti je opisana srednjeročna fiskalna usmeritev do leta 2026. V skladu s programom naj bi se primanjkljaj sektorja država zmanjšal na 3,6 % BDP v letu 2025 in na 2,9 % do leta 2026. Za primanjkljaj sektorja država se zato načrtuje, da leta 2026 ne bo presegel 3 % BDP. V skladu s programom naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP povečal s 55,7 % konec leta 2024 na 56,1 % do konca leta 2026.

(27)V skladu s členom 19(3), točka (b), Uredbe (EU) 2021/241 in merilom 2.2 iz Priloge V k Uredbi načrt za okrevanje in odpornost vključuje obsežen nabor reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in ki jih je treba izvesti do leta 2026. Malteški načrt za okrevanje in odpornost se dobro izvaja. Malta je predložila en zahtevek za plačilo, ki ustreza devetnajstim mejnikom in ciljem iz načrta, skupno izplačilo pa je 8. marca 2023 znašalo 52,3 milijona EUR (v nepovratnih sredstvih). Malta je 26. aprila 2023 predložila spremembo svojega načrta skupaj s poglavjem REPowerEU. Novo predlagano poglavje REPowerEU naj bi obravnavalo izzive, povezane z oskrbo z energijo in zanesljivostjo oskrbe z energijo, ter pospešilo prehod na obnovljive vire energije. Poleg tega Malta predlaga nekatere spremembe prvotnega načrta zaradi zmanjšanja skupnih dodeljenih sredstev in prilagoditve objektivnim okoliščinam. Te spremembe trenutno ocenjuje Komisija, po sprejetju pa jih mora odobriti Svet. Hitra vključitev novega poglavja REPowerEU v načrt za okrevanje in odpornost bo omogočila financiranje dodatnih reform in naložb v podporo strateškim ciljem Malte na področju energije in zelenega prehoda. Sistematično in učinkovito vključevanje lokalnih in regionalnih organov, socialnih partnerjev in drugih ustreznih deležnikov ostaja pomembno za uspešno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter drugih ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki presegajo načrt, da se zagotovi široko prevzemanje odgovornosti za celoten program politik.

(28)Komisija je vse programske dokumente kohezijske politike Malte odobrila leta 2022. Nadaljevanje hitrega izvajanja programov kohezijske politike ob dopolnjevanju in v sinergiji z načrtom za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, je ključnega pomena za dosego zelenega in digitalnega prehoda, povečanje gospodarske in socialne odpornosti ter zagotovitev uravnoteženega teritorialnega razvoja na Malti.

(29)Poleg gospodarskih in socialnih izzivov, ki jih obravnava načrt za okrevanje in odpornost, se Malta sooča s številnimi dodatnimi izzivi, povezanimi z značilnostmi davčnega sistema, ki omogočajo agresivno davčno načrtovanje, energetsko politiko in zelenim prehodom.

(30)Za izboljšanje učinkovitosti in pravičnosti davčnih sistemov je še vedno ključnega pomena boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju. Zaradi učinkov prelivanja med državami članicami, ki jih povzročijo strategije agresivnega davčnega načrtovanja, je potrebno usklajeno delovanje nacionalnih politik vseh držav članic kot dopolnitev zakonodaji EU. Malta je sprejela ukrepe za obravnavanje praks agresivnega davčnega načrtovanja z izvajanjem predhodno dogovorjenih mednarodnih in evropskih pobud. Poleg tega se zavezuje, da bo to vprašanje obravnavala v svojem načrtu za okrevanje in odpornost. Zaveze, da se uvedejo pravila o transfernih cenah in naročijo neodvisne študije o plačilih v tujino in plačilih iz tujine (tj. med rezidenti Unije in rezidenti tretjih držav), ki jim mora slediti zakonodaja v skladu z ugotovitvami študije, kažejo v pravo smer. Vendar dokler Malta ne bo uporabljala pri viru odtegnjenih davkov na plačila obresti, dividend in licenčnin, ki jih družbe s sedežem na Malti izvršijo v jurisdikcije z ničelno ali nizko davčno stopnjo (v tem primeru je mišljena katera koli jurisdikcija z zakonsko stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od najnižje zakonsko določene stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v EU, ki je 9 %), ali enakovrednih zaščitnih ukrepov, da bi zagotovila, da podjetja ne morejo prenesti svojih dobičkov neobdavčeno v tretje države, tveganje dvojne neobdavčitve teh dobičkov ostaja visoko. Poleg tega obravnava rezidentnih družb brez davčnega domicila še naprej predstavlja tveganje v smislu dvojne neobdavčitve tako za podjetja kot tudi za posameznike. Težava bo le delno odpravljena z upoštevanjem direktive EU o minimalni obdavčitvi, ki se bo za velike družbe uporabljala šele, ko jo bo Malta začela izvajati.

(31)Fosilna goriva imajo še naprej pomembno vlogo v gospodarstvu Malte, zaradi česar je država močno odvisna od uvoza energije in izpostavljena svetovnim gibanjem cen, čeprav ne uvaža nafte ali plina neposredno iz Rusije. Leta 2021 so fosilna goriva predstavljala večino proizvodnje električne energije na Malti, obnovljivi viri energije pa le 11,9 %. Malta ima velik potencial sončne in vetrne energije na morju, ki ni izkoriščen. Zaveza vlade, da bo sprejela tehnologije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju in navedla svoj nezavezujoč delež k ciljem EU glede obnovljivih virov energije na morju, je pozitivna sprememba politike, konkretne projekte pa je treba še določiti. Zmogljivost in fleksibilnost elektroenergetskega omrežja sta ozko grlo za vključevanje obnovljivih virov energije ter povečanje učinkovitosti, zanesljivosti in varnosti oskrbe z električno energijo. Potrebne so naložbe v posodobitev omrežja, tudi iz nepovratnih sredstev Malte iz proračuna v okviru načrta REPowerEU. Malta izboljšuje zanesljivost oskrbe z energijo z gradnjo drugega povezovalnega daljnovoda za električno energijo z Italijo.

(32)Prispevek Malte k ciljem EU glede energijske učinkovitosti za leto 2030 je majhen, poraba energije v stanovanjskih stavbah pa se še naprej povečuje. Malta bi lahko okrepila ukrepe za povečanje energijske učinkovitosti in zmanjšala povpraševanje po energiji s: spodbujanjem namestitve fotovoltaičnih panelov na vse nove stavbe, zagotavljanjem, da se na vseh novih javnih in nestanovanjskih stavbah z uporabno tlorisno površino več kot 250 m² uporabijo naprave za pridobivanje sončne energije, odpravljanjem pravnih ovir in zagotavljanjem dodatnih ekonomskih spodbud lastnikom stanovanj. Uporaba digitalne tehnologije, kot so aplikacije za spremljanje in reguliranje porabe energije, bi lahko prispevala k povečanju energijske učinkovitosti. Učinkovito izvajanje novega nacionalnega regulativnega okvira za gradbeni sektor bi povečalo kakovost (vključno z energijsko učinkovitostjo) stavb in varnost gradnje. Poraba zemeljskega plina na Malti se je v obdobju od avgusta 2022 do marca 2023 povečala za 12,7 % v primerjavi s povprečno porabo plina v istem obdobju v predhodnih petih letih, kar je v nasprotju s ciljem 15-odstotnega zmanjšanja. Kljub izvzetju, odobrenemu Malti, bi morala država okrepiti prizadevanja za začasno zmanjšanje povpraševanja po plinu do 31. marca 2024 23 .

(33)Poleg tega glede na trajno odvisnost od osebnih avtomobilov emisije v cestnem prometu stalno naraščajo in na Malti predstavljajo največji vir emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami. Delež brezemisijskih vozil je veliko nižji od povprečja v EU in se zelo počasi povečuje. Za zmanjšanje emisij in prometnih zastojev bi morala Malta izboljšati javni prevoz (točnost, skrajšanje časa potovanja), uvesti inteligentne prometne sisteme (za izboljšanje prometnih tokov, varnosti in izvrševanja prometnih predpisov) ter izvesti naložbe v infrastrukturo za mehko mobilnost za varne alternative uporabi osebnih avtomobilov (kot so varni, ločeni in medsebojno povezani pločniki ter kolesarske/e-skuterske poti).

(34)Pomanjkanje delovne sile in spretnosti v sektorjih in poklicih, ki so ključni za zeleni prehod, vključno s proizvodnjo, namestitvijo in vzdrževanjem ničelnih tehnologij, ustvarja ozka grla pri prehodu na neto ničelno gospodarstvo. Visokokakovostni sistemi izobraževanja in usposabljanja, ki se odzivajo na spreminjajoče se potrebe trga dela, ter ciljno usmerjeni ukrepi izpopolnjevanja in preusposabljanja so ključni za zmanjšanje pomanjkanja spretnosti ter spodbujanje vključevanja in prerazporejanja delovne sile. Da bi se sprostila neizkoriščena ponudba delovne sile, morajo biti ti ukrepi dostopni, zlasti za posameznike ter v sektorjih in regijah, ki jih bo zeleni prehod najbolj prizadel. Leta 2022 je bilo na Malti sporočeno pomanjkanje delovne sile za šest poklicev, ki zahtevajo posebne spretnosti ali znanja za zeleni prehod, vključno z delavci v predelovalnem sektorju in gradbeništvu.

(35)Svet je ob upoštevanju ocene Komisije preučil program stabilnosti za leto 2023, njegovo mnenje 24 pa je izraženo v priporočilu 1 spodaj.

(36)Zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev držav članic euroobmočja in njihovega skupnega prispevka k delovanju ekonomske in monetarne unije je Svet priporočil, naj države članice euroobmočja sprejmejo ukrepe, tudi prek svojih načrtov za okrevanje in odpornost, da (i) v letu 2023 ohranijo vzdržnost dolga in se vzdržijo širše osnovane podpore agregatnemu povpraševanju, bolj ciljno usmerijo fiskalne ukrepe, sprejete za ublažitev učinka visokih cen energentov ter razmislijo o ustreznih načinih za postopno odpravo podpore, ko se bodo pritiski na cene energije zmanjšali; (ii) ohranijo visoko raven javnih naložb in spodbujajo zasebne naložbe za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu; (iii) podpirajo razvoj plač, ki blaži izgubo kupne moči, hkrati pa omejuje sekundarne učinke na inflacijo, nadalje izboljšajo aktivne politike trga dela in obravnavajo pomanjkanje spretnosti; (iv) izboljšajo poslovno okolje in zagotovijo, da bo energetska podpora podjetjem stroškovno učinkovita, začasna in usmerjena na podjetja, ki so sposobna preživeti, ter da ohranja spodbude za zeleni prehod, ter (v) ohranijo makrofinančno stabilnost in spremljajo tveganja, pri tem pa nadaljujejo delo za dokončanje bančne unije. Kar zadeva Malto, priporočila 1, 2, 3 in 4 prispevajo k izvajanju prvega, drugega, tretjega in četrtega priporočila za euroobmočje –  

PRIPOROČA, da Malta v letih 2023 in 2024 ukrepa tako, da:

1.postopno odpravi veljavne energetske podporne ukrepe do konca leta 2023, pri čemer uporabi s tem povezane prihranke za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja; če bodo ponovna povišanja cen energije zahtevala podporne ukrepe, zagotovi, da bodo ti ukrepi namenjeni zaščiti ranljivih gospodinjstev in podjetij, da bodo fiskalno vzdržni in da se bodo ohranile spodbude za varčevanje z energijo;

zagotovi preudarno fiskalno politiko, zlasti z omejitvijo nominalnega povečanja nacionalno financiranih neto primarnih odhodkov v letu 2024 na največ 5,9 %;

ohrani nacionalno financirane javne naložbe in zagotovi učinkovito črpanje nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda;

v obdobju po letu 2024 še naprej izvaja srednjeročno fiskalno strategijo postopne in vzdržne konsolidacije v kombinaciji z naložbami in reformami, ki spodbujajo večjo trajnostno rast, da bi dosegla preudaren srednjeročni fiskalni položaj;

2.nadaljuje z doslednim izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost ter hitro dokonča dodatek, vključno s poglavjem REPowerEU, da bi se lahko začel hitro izvajati; nadaljuje hitro izvajanje programov kohezijske politike ob tesnem dopolnjevanju in v sinergiji z načrtom za okrevanje in odpornost;

3.učinkovito obravnava značilnosti davčnega sistema, ki bi lahko posameznikom in multinacionalnim družbam olajšale agresivno davčno načrtovanje, vključno z zagotavljanjem zadostne obdavčitve plačil obresti, licenčnin in dividend v tujino, ter spremeni pravila za družbe brez davčnega domicila na Malti;

4.zmanjša odvisnost od fosilnih goriv s pospeševanjem uvajanja obnovljivih virov energije, vključno z vetrno in sončno energijo na morju, ter nadgradi in razširi zmogljivost elektroenergetskega omrežja, vključno s prenosom, distribucijo in baterijskim shranjevanjem; zmanjša povpraševanje po energiji z izboljšanjem energijske učinkovitosti, zlasti v stanovanjskih stavbah; zmanjša emisije iz cestnega prometa, tako da se z izboljšanjem kakovosti storitev v javnem prevozu, inteligentnimi prometnimi sistemi in naložbami v infrastrukturo za mehko mobilnost zmanjšujejo prometni zastoji; okrepi prizadevanja politik, namenjenih zagotavljanju in pridobivanju spretnosti, potrebnih za zeleni prehod.

V Bruslju,

(1)    UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

(2)    Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(3)    COM(2022) 780 final.

(4)    COM(2023) 62 final.

(5)    COM(2023) 168 final.

(6)    Uredba (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi uredb (EU) št. 1303/2013, (EU) 2021/1060 in (EU) 2021/1755 ter Direktive 2003/87/ES (UL L 63, 28.2.2023, str. 1).

(7)    COM(2023) 141 final.

(8)    COM(2022) 583 final.

(9)    Izvedbeni sklep Sveta z dne 5. oktobra 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Malto (ST 11941/2021; ST 11941/2021 ADD 1).

(10)    SWD(2023) 618 final.

(11)    Eurostat, Kazalniki eura 47/2023 z dne 21. aprila 2023.

(12)    COM(2023) 631 final, 24.5.2023.

(13)    COM(2023) 141 final, 8.3.2023.

(14)    Priporočilo Sveta z dne 18. junija 2021 z mnenjem Sveta o programu stabilnosti Malte za leto 2021 (UL C 304, 29.7.2021, str. 83).

(15)    Fiskalna naravnanost se meri kot sprememba primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov), ki ne vključujejo začasnih izrednih ukrepov, povezanih s krizo zaradi COVID-19, vključujejo pa odhodke, ki se financirajo z nepovratno podporo (nepovratnimi sredstvi) v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU, glede na srednjeročno potencialno rast. Za več podrobnosti glej okvir 1 v fiskalnih statističnih tabelah.

(16)    Druge nacionalno financirane naložbe v osnovna sredstva naj bi imele restriktiven učinek v višini 0,3 odstotne točke BDP.

(17)    Podatki predstavljajo raven letnih proračunskih stroškov navedenih ukrepov, vključno s tekočimi prihodki in odhodki ter po potrebi ukrepi v zvezi z naložbami v osnovna sredstva.

(18)    Priporočilo Sveta z dne 12. julija 2022 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Malte za leto 2022 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Malte za leto 2022 (UL C 334, 1.9.2022, str. 146). 

(19)    Glede na pomladansko napoved Komisije 2023 je srednjeročna (10-letna povprečna) potencialna rast BDP Malte, ki se uporablja za merjenje fiskalne naravnanosti, nominalno ocenjena na 9,5 %.

(20)    Druge nacionalno financirane naložbe v osnovna sredstva naj bi imele nevtralen učinek v višini 0,0 odstotne točke BDP.

(21)    Glej člen 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97, ki zahteva tudi prilagoditev v višini več kot 0,5 % BDP za države članice, katerih javni dolg presega 60 % BDP ali imajo izrazitejša tveganja za vzdržnost dolga.

(22)    Komisija je ocenila, da bi Malta potrebovala povprečno letno povečanje primarnega strukturnega salda kot deleža BDP v višini 0,3 odstotne točke, da bi dosegla verjetno zmanjšanje dolga ali zagotovila, da bo javni dolg srednjeročno ostal na razumni ravni. Ta ocena je temeljila na jesenski napovedi Komisije 2022. Izhodišče za to oceno sta bila predvideni javnofinančni primanjkljaj in dolg za leto 2024.

(23)    Uredba Sveta (EU) 2022/1369.

(24)    V skladu s členom 5(2) in členom 9(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.