EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 17.1.2023

COM(2023) 32 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah

1.Uvod

V naših družbah in gospodarstvih se dogajajo hude demografske spremembe 1 . Na splošno se prebivalstvo v EU stara, rodnost pa se od šestdesetih let prejšnjega stoletja stalno zmanjšuje. Več regij v EU se sooča s problemom intenzivnega izseljevanja svoje mlade in usposobljene delovne sile 2 .

Zaradi kombinacije teh demografskih trendov se je število delovno sposobnega prebivalstva 3 zmanjšalo. Delovno sposobno prebivalstvo EU naj bi se po zmanjšanju za 3,5 milijona prebivalcev od leta 2015 do leta 2020 v naslednjih letih in desetletjih še dodatno zmanjšalo, do leta 2050 pa naj bi upadlo za še dodatnih 35 milijonov.

Prizadeta je večina držav članic, vendar so nekatere regije prizadete huje kot druge. Regije, ki so pogosto že tako prikrajšane, poleg motenj zaradi pandemije COVID-19 prizadene še izguba najsposobnejših in najpametnejših posameznikov, ki v iskanju sreče odhajajo, medtem ko tem regijam ne uspe privabiti novih moči od drugod.

Brez ukrepanja bo ta proces prinesel nove in vse večje teritorialne razlike, saj se regije starajo ter zaostajajo v številčnosti ter znanjih in spretnostih svoje delovne sile. Spremembe evropske demografske slike bodo ovirale odpornost in konkurenčnost EU kot celote ter ogrozile kohezijo. To poteka v času ostre globalne tekme za nadarjene posameznike, v kateri vlogo igrajo tudi druge strukturne spremembe, kot so prehod na podnebno nevtralno in odporno gospodarstvo ter tehnološke spremembe, ki lahko prav tako povečajo razlike med regijami.

Zmanjševanje delovne sile je torej hkrati demografski, gospodarski in socialni pojav. V nekaterih regijah se s tem povezani izzivi še stopnjujejo zaradi nizkega in stagnirajočega deleža oseb s terciarno izobrazbo. To zmanjšuje zmogljivost regij za soočanje z gospodarskimi posledicami zmanjševanja delovne sile. Poleg tega pa zlasti vpliva na podeželska območja, pri čemer na obrobne regije, najbolj oddaljene 4 regije in regije v industrijskem prehodu vplivajo tudi depopulacija, odseljevanje predvsem mlajših in kvalificiranih delavcev v bogatejše regije ter težave pri spodbujanju, zadrževanju in privabljanju nadarjenih posameznikov.

To sporočilo se osredotoča na regije, ki se soočajo s podobnimi izzivi: strm upad delovno sposobnega prebivalstva v povezavi z nizkim in stagnirajočim deležem posameznikov s terciarno izobrazbo, ter regije, ki se soočajo z očitnim odseljevanjem mladih.

Te regije so v pasti nerazvoja talentov ali jim grozi, da se znajdejo v njej. Staranje in zmanjševanje delovno sposobnega prebivalstva ter pomanjkanje gospodarske dinamike vodijo v zmanjšanje števila visoko usposobljenih in mlajših delavcev. Poleg tega se take regije soočajo s pomembnimi socialno-ekonomskimi izzivi, kot so pomanjkanje možnosti za diverzifikacijo gospodarstva, preveliko zanašanje na nazadujoče sektorje in nizka inovacijska zmogljivost. To je tesno povezano s slabo delujočimi trgi dela, nižjimi stopnjami izobraževanja odraslih, slabšimi socialnimi rezultati in bolj omejenim dostopom do bistvenih storitev 5 . Ta kombinacija izzivov omejuje zmogljivost teh regij za izgradnjo trajnostnih, konkurenčnih in na znanju temelječih gospodarstev.

Večje teritorialne razlike, ki so posledica takih pasti nerazvoja talentov, bi lahko povzročile, da bi se vse več ljudi in skupnosti čutilo zapostavljene, kar bi lahko še okrepilo sedanje trende političnega nezadovoljstva 6 . S tem pa bi se zmanjšala zaupanje v naše demokratične vrednote in javna podpora reformam, vključno s tistimi, ki so povezane z zelenim in digitalnim prehodom.

Da bi se izognili tveganju širjenja pasti nerazvoja talentov, je treba nujno povečati tako povpraševanje po talentih, zlasti s spodbujanjem bolj dinamičnih in raznolikih gospodarskih priložnosti, kot tudi ponudbo talentov. Za to je potreben sklop naložb in reform, ki jih med drugim podpirajo nova generacija programov kohezijske politike ter načrti za okrevanje in odpornost. Odziv politik bi moral zajemati celovit sklop ukrepov, ki bi se oblikovali in izvajali z lokalnimi pristopi, prilagojenimi lokalnim okoliščinam, ter ki bi jih usmerjala kohezijska politika in dopolnjevale sektorske strategije. Zadevne regije bi morale izboljšati tudi poslovno okolje in kakovost življenja, da bi postale privlačnejše za življenje in delo. To lahko pripomore k razvoju talentov, potrebnih za njihov gospodarski razvoj, ki postaja vse bolj odvisen od znanja in inovacij, s tem pa tudi visoko usposobljenih ljudi. Hkrati bo pri spodbujanju potrebnih reform, zlasti na trgu dela ali v izobraževalnih sistemih za spodbujanje razvoja talentov, dejavno vlogo igral tudi evropski semester.

To sporočilo je prvi ključni rezultat evropskega leta spretnosti, kot ga je predlagala Komisija, katerega cilja sta nadaljnje spodbujanje preusposabljanja in izpopolnjevanja ter zagotoviti, da pri dvojnem, zelenem in digitalnem prehodu ter pri gospodarskem okrevanju nihče ne bo zapostavljen. Teritorialna razsežnost bo pri teh prizadevanjih ključnega pomena, saj se prikrajšane in oddaljene regije, vključno z najbolj oddaljenimi, soočajo s hujšimi izzivi.

V tem sporočilu so opisani ciljno usmerjeni ukrepi za spodbujanje, zadrževanje in privabljanje talentov, katerih namen je preoblikovanje vseh regij v dinamične lokacije, usmerjene v talente. Taki ukrepi zahtevajo predvsem mobilizacijo na nacionalni in regionalni ravni ter temeljijo na ključnih prednostih regij, kot so mala in srednje velika mesta, univerze, ustanove za poklicno izobraževanje in usposabljanje, izvajalci izobraževanja odraslih, raziskovalne ustanove ter podjetja in mali podjetniški grozdi, ki lahko zagotovijo dolgoročni regionalni razvoj. Takšni cilji so usklajeni tudi z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030.

Ukrepi, predlagani v tem sporočilu, bodo podprti z namenskim mehanizmom EU za podporo oblikovanju in izvajanju ciljno usmerjenih regionalnih in teritorialnih strategij, ki temeljijo na posebnih okoliščinah in prednostih zadevnih regij, ter z ambicioznim izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic in dolgoročne vizije za podeželska območja EU, skupaj s ciljno usmerjeno uporabo obstoječih sredstev EU, da se njihova uporaba prilagodili demografskim trendom v EU.

2.Številne regije EU ne zmorejo izkoristiti potenciala nadarjenih posameznikov, potrebnih za njihov razvoj

2.1.Številne regije EU se soočajo s pospešenim zmanjševanjem delovno sposobnega prebivalstva in zaostajajo pri razvoju, privabljanju in/ali zadrževanju kvalificiranih delavcev

Medtem ko je upad delovno sposobnega prebivalstva zelo razširjen, saj več kot polovica prebivalstva EU živi v regijah, kjer se to število prebivalcev zmanjšuje, je ta upad v nekaterih regijah povezan s še drugimi strukturnimi izzivi. V primerjavi s povprečjem EU imajo nekatere regije precej manjši delež oseb s terciarno izobrazbo, pri čemer je razmeroma manj verjetno, da bodo mladi odrasli (stari od 20 do 24 let) vključeni v terciarno izobraževanje. Čeprav se delež oseb s terciarno izobrazbo v starostni skupini od 25 do 64 let na ravni EU povečuje, saj so mlajše starostne skupine bolj izobražene od starejših, je v teh regijah ta delež prebivalstva rasel počasneje, ta trend pa se bo po napovedih nadaljeval. Zaradi upadajočega ali stagnirajočega deleža delavcev s terciarno stopnjo izobrazbe te regije ne bodo mogle nadomestiti upadajoče delovne sile z visoko usposobljenimi delavci. Brez ukrepanja se bo zato povečala vrzel v številu nadarjenih posameznikov in gospodarska vrzel v primerjavi z bolj dinamičnimi regijami EU.

Regije, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, imajo tudi večji delež mladih, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje. Stopnja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), je v teh regijah znatno višja (19 % v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 13 %). Preveč mladih v teh regijah ne zaključi višjega sekundarnega izobraževanja in ima slabe zaposlitvene možnosti.

Udeležba odraslih v izobraževanju je znatno nižja v regijah, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov (in sicer je 5,6-odstotna v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 10 %): manj posameznikov osvežuje svoja znanja in spretnosti ali pridobiva nove, vključno s tistimi, ki so potrebne za dvojni prehod, hkrati pa se poraja tveganje vse večjega neskladja s hitro spreminjajočimi se potrebami trga dela. Znotraj držav članic se uspešnost na področju izobraževanja odraslih zelo razlikuje, pri čemer so mestna območja precej uspešnejša od podeželskih.

V teh regijah je manjša tudi fizična dostopnost izobraževalne infrastrukture. Čeprav vsaka od teh regij gosti eno ali več univerz, v teh regijah manj ljudi živi v oddaljenosti 45-minutne vožnje od najbližje univerze.

Znotraj držav članic obstajajo velike razlike, zlasti med regijami glavnih mest in drugimi regijami, včasih pa so prisotne tudi teritorialne razlike znotraj regij. V večini držav članic regija glavnega mesta z univerzami, koncentracijo visokokvalificiranih delovnih mest, gospodarskimi priložnostmi ter živahnimi kulturnimi in družbenimi možnostmi privablja številne mlade. Tja se preselijo zaradi študija ali iskanja zaposlitve kmalu po njegovem zaključku. Ko so starejši, se nekateri odselijo iz regije glavnega mesta. To kroženje nadarjenih posameznikov koristi vsem, vendar se lahko uresniči le, če imajo vse regije na voljo enako dobra orodja za privabljanje talentov.

2.2.Regije, ki se soočajo z odseljevanjem mladih nadarjenih posameznikov, tvegajo, da se bodo znašle v pasti nerazvoja talentov

Terciarno izobraževanje lahko pomembno prispeva k regionalni dinamiki in privlačnosti. Vendar je enako pomembno, da se po eni strani ustvarjajo gospodarske priložnosti, kar povzroči, da se nadarjeni posamezniki priselijo in ostanejo, po drugi strani pa, da se ponudba delovne sile uskladi s sedanjimi in prihodnjimi potrebami trga. Pomanjkanje poklicnih možnosti lahko mlade odvrne od vlaganja v terciarno izobraževanje in nekatere spodbudi k iskanju poklicnih priložnosti drugje. Stopnja brezposelnosti mladih (od 15 do 34 let) v regijah, ki so v pasti nerazvoja talentov ali jim grozi, da se bodo znašle v njej, je 14,6 %, kar je precej višje od povprečja EU (11,1 %). Čeprav odseljevanje mladih ustvarja nove priložnosti za nekatere posameznike, lahko prav tako povzroči dodatne napetosti na trgu dela in stopnjuje pomanjkanje delovnih mest v nekaterih sektorjih.

Na mobilnost ljudi vplivajo različni dejavniki: zaposlitvene priložnosti, plače, delovni pogoji, enake možnosti, lokacija in storitve, ki so na voljo v okolici, ter zaupanje v institucije.

S tega vidika so plače, dohodek in gospodarski razvoj v regijah, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, znatno nižji kot v drugih delih EU (s sredstvi na zaposlenega (SKM) v višini 82 % povprečja EU). Nižja je tudi kakovost institucij, saj evropski indeks kakovosti upravljanja za te regije trenutno znaša le približno 60 % povprečja EU.

Brez celostne strategije za spodbujanje talentov in ustvarjanje novih razvojnih priložnosti bi se lahko regije, ki jih je prizadela visoka stopnja odseljevanja mladih, znašle v podobnem strukturnem položaju kot regije, ki se soočajo s počasnim, a vse večjim upadanjem delovno sposobnega prebivalstva in stagnirajočim deležem prebivalcev s končano terciarno stopnjo izobrazbe.

2.3.Regije, ki so v pasti nerazvoja talentov ali jim ta grozi

Past nerazvoja talentov je večdimenzionalna in močno ogroža dolgoročno blaginjo regij.

Zemljevid prikazuje 46 regij (v rdeči barvi), ki so v pasti nerazvoja talentov. Te regije se soočajo z vse hitrejšim upadanjem delovno sposobnega prebivalstva, število oseb s terciarno izobrazbo pa je bilo v njih med letoma 2015 in 2020 nizko in je stagniralo. V tej skupini regij živi 16 % prebivalstva EU. Večina teh regij je manj razvitih s povprečnim BDP na prebivalca v višini 64 % povprečja EU. Gre za bolj podeželsko skupino regij v primerjavi s preostalo EU, saj v teh regijah na podeželskih območjih živi 31 % prebivalstva, medtem ko povprečje EU znaša 21 %.

Na zemljevidu je opredeljena tudi druga skupina 36 regij (v rumeni barvi), za katere obstaja tveganje, da bodo v prihodnosti padle v past nerazvoja talentov, saj jih je močno prizadelo odseljevanje prebivalstva v starosti od 15 do 39 let (zmanjšanje več kot 2 na tisoč prebivalcev na leto v primerjavi s povprečnim prirastom 5,3 na tisoč prebivalcev v EU). V tej skupini regij živi 13 % prebivalstva EU.

Skupaj v teh dveh kategorijah regij živi 30 % 7 prebivalstva EU 8 .

Kombinacija različnih zgoraj navedenih dejavnikov v teh regijah vodi v spiralo upadanja, ki ovira in zavira dolgoročno rast. Na drugi strani pa je za prekinitev začaranega kroga in ustvarjanje večje gospodarske dinamike potrebna celovita strategija virov in spodbud.

3.Spodbujanje povpraševanja po talentih in njihove ponudbe za preprečevanje pasti nerazvoja

Da se ne bi znašle v pasti nerazvoja talentov oziroma da bi se iz nje rešile, morajo regije poiskati načine za spodbujanje tako ponudbe talentov kot povpraševanja po njih in ju hkrati prilagoditi spreminjajočim se potrebam svojih gospodarstev. To vključuje odpravljanje neučinkovitosti na njihovem trgu dela, v sistemih izobraževanja, usposabljanja in izobraževanja odraslih, izboljšanje uspešnosti na področjih inovacij in javnega upravljanja, izboljšanje poslovnega okolja ter zvišanje ravni storitev in njihovo boljšo dostopnost. Vse regije in območja EU, ki se soočajo z upadanjem delovno sposobnega prebivalstva in želijo povečati svojo privlačnost ter bolje razvijati, privabljati in zadrževati talente, bodo imeli koristi od nove namenske pobude EU, mehanizma za spodbujanje talentov. Poleg tega bodo regije, ki so v pasti nerazvoja talentov ali jim grozi, da se bodo znašle v njej, deležne tudi namenske podpore v okviru nekaterih elementov tega mehanizma (glej točko 3.5).

3.1.Izkoriščanje razvoja talentov s podporo lokalno usmerjenih politik

3.1.1.Podpora oživitvi gospodarstva in boljši dostop do storitev

Za oživitev regij je potrebna diverzifikacija njihove gospodarske strukture in boljši dostop do storitev v okviru lokalnih strategij. Kohezijska politika EU kot katalizator za lokalne politike v sinergiji z dimenzijo razvoja podeželja v okviru skupne kmetijske politike tem regijam zagotavlja celovit strateški okvir za načrtovanje dolgoročnih naložb z učinkovitim upravljanjem in vključevanjem lokalnih akterjev 9 . Glede na demografske razlike na podnacionalni ravni je za uspeh teh strategij bistveno sodelovanje regionalnih in lokalnih organov pri opredeljevanju in izvajanju prednostnih nalog financiranja v okviru kohezijskih programov za obdobje 2021–2027.

Te lokalne strategije za podporo oživitvi gospodarstva v regijah, ki jim grozi past nerazvoja talentov, lahko prav tako pomagajo pri soočanju s hitro industrijsko preobrazbo, ki jo prinašajo cilji za blažitev podnebnih sprememb. Priložnosti za rast in koristi, ki jih za razvoj teh regij prinašata zeleni in digitalni prehod, ne bodo v celoti izkoriščene brez gospodarske dinamike in prave baze znanj in spretnosti, ki bi pritegnila dejavnosti z velikim potencialom. Glede na to, da so za ta prehoda potrebne inovacije in nove tehnologije, od delavcev pa zahtevata, da prilagodijo svoja znanja in spretnosti ter zamenjajo zaposlitev ali poklic, bo sposobnost ohranjanja dobre baze znanj in spretnosti ter priložnosti za usposabljanje še toliko bolj pomembna 10 .

Različni stebri mehanizma za pravični prehod, ki dopolnjujejo druge instrumente v okviru kohezijske politike, podpirajo razvoj in izvajanje celovitih strategij na prizadetih območjih ter tako omogočajo diverzifikacijo njihove gospodarske strukture, nadgradnjo znanj in spretnosti njihove delovne sile ter njeno izpopolnjevanje in preusposabljanje, s čimer se spodbujata dinamika in privlačnost teh območij.

Na lokalni ravni posebni lokalni pristop od spodaj navzgor, ki so ga razvile lokalne akcijske skupine v okviru skupne kmetijske politike s pobudo Leader, zdaj pa ga podpirajo EKSRP, ESPRA in skladi kohezijske politike, lokalnim skupnostim omogoča oblikovanje strategij in projektov, ki imajo potencial za oživitev območij. Na primer na območjih, kjer sta pomembni dejavnosti ribištvo in akvakultura, lokalne akcijske skupine s podporo iz ESPRA pripravljajo in izvajajo celostne strategije za reševanje izzivov upadanja dohodka in zaposlitev v ribiških skupnostih.

Med gospodarskimi sektorji, ki lahko izboljšajo socialno-ekonomske razmere v regijah, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, je srebrno gospodarstvo.

Še en pomemben gospodarski sektor za mnoge od teh regij je turizem. Načrt za prehod v turizmu 11 poudarja potrebo po dobro načrtovanih strategijah, ki upoštevajo okoljske, gospodarske in socialne učinke turizma ter vključujejo lokalne skupnosti. Te strategije lahko prispevajo k ustvarjanju novih priložnosti in pripomorejo k blaginji lokalnih skupnosti. Turistična preglednica EU 12 , ki spremlja zeleni in digitalni prehod ter dejavnike socialno-ekonomske odpornosti turističnih dejavnosti v Evropi, kaže, kako se lahko ti med regijami zelo razlikujejo.

Enak dostop do kakovostnih storitev in infrastrukture, kot so predšolska vzgoja in varstvo, izobraževanje in usposabljanje, zdravstveno varstvo in dolgotrajna oskrba, cenovno dostopna stanovanja in kulturne storitve, promet, oskrba z energijo in dostop do interneta, igra ključno vlogo v globalnem tekmovanju za razvoj, privabljanje in zadrževanje nadarjenih posameznikov.

Pandemija COVID-19 je vplivala na odločitev nekaterih, kje bodo živeli. Spremenila se je tudi velikost in lokacija pisarn in delovnih prostorov. Tako se lahko poveča privlačnost regij, v katerih so nepremičninski stroški nižji in omogočajo boljšo kakovost življenja, s čimer se povečajo priložnosti za te regije, ki pa bodo kljub temu morale ponuditi ustrezno infrastrukturo in dostop do storitev, kar je ključni dejavnik pri motivaciji ljudi, da ostanejo v določeni regiji ali se preselijo v drugo.

V zvezi s tem morajo regije, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, zlasti tiste, ki so manj razvite, v svojih omejenih proračunskih okvirih sprejemati težke odločitve. Njihovi davčni prihodki se zmanjšujejo sorazmerno z upadom prebivalstva in gospodarske dejavnosti, obenem pa se pričakuje, da se bodo soočale z vse večjimi odhodki za storitve v povezavi s starajočim se prebivalstvom.

Izboljšanje digitalne povezljivosti regij, ujetih v past nerazvoja talentov, je bistvenega pomena, da bi se v celoti izkoristile prednosti, ki jih nudi digitalni prehod. Zaenkrat je za gospodinjstva v teh regijah manj verjetno, da imajo doma širokopasovno povezavo, delež prebivalstva s hitro širokopasovno povezavo pa je veliko manjši kot v drugih regijah.

Boljša širokopasovna povezanost v teh regijah ustvarja več gospodarskih priložnosti za podjetja in delo na daljavo. Ustvarja tudi več priložnosti za izobraževanje in usposabljanje na daljavo, kar bi lahko pripomoglo k zmanjšanju vrzeli v znanju in spretnostih.

Več instrumentov financiranja EU, zlasti kohezijska politika, politika razvoja podeželja in mehanizem za okrevanje in odpornost, lahko podpre naložbe, ki so potrebne za pospešitev uvajanja zelo hitrih omrežij in omrežij 5G, zlasti na podeželskih in oddaljenih območjih, kjer lahko manjša gostota prebivalstva ustvari tržno vrzel, ki upravičuje javno intervencijo.

Javne naložbe se lahko dopolnijo z ustreznimi regulativnimi ukrepi, ki so namenjeni zagotavljanju ustreznega dostopa do bistvenih storitev za vse.

Čezmejno sodelovanje, ki ga podpirajo programi Interreg, prispeva k večji privlačnosti obmejnih regij, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov. Združevanje človeških virov, opreme in infrastrukture ter razpoložljivost čezmejnih digitalnih javnih storitev 13 lahko izboljšata dostopnost javnih storitev in zagotovita več zaposlitvenih možnosti na čezmejnem trgu dela.

Poleg premagovanja pravnih in upravnih ovir, ki izhajajo iz obstoja meja, se lahko tehnične ovire odpravijo z zagotavljanjem interoperabilnosti digitalnih javnih storitev 14 . To bi okrepilo interakcijo med deležniki iz sosednjih regij in s tem povečalo zaposlitvene možnosti na drugi strani meje, kar bi čezmejnim regijam omogočilo, da zadržijo več nadarjenih posameznikov.

3.1.2.Spodbujanje dinamičnih inovacijskih ekosistemov s strategijami pametne specializacije ter tehnološkimi in socialnimi inovacijami

Struktura regionalnega gospodarstva je eden od razlogov za manjši delež visokokvalificiranih delovnih mest v regijah, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov. Ustvarjanje novih gospodarskih perspektiv in ustreznih visokokvalificiranih zaposlitvenih možnosti je predpogoj, da ljudje s terciarno izobrazbo ostanejo na teh območjih.

Poleg tega je za ublažitev učinka upadanja delovno sposobnega prebivalstva potrebna večja produktivnost, pri čemer so inovacije ključnega pomena. Inovacijska uspešnost regij, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov ali jim ta grozi, je veliko nižja od povprečja EU 15 .

Med regijami glavnih mest in drugimi regijami obstajajo velike vrzeli in razlike v inovacijski zmogljivosti.

Odpravljanje pomanjkljivosti pri širjenju in sprejemanju novih zamisli in tehnologij, spodbujanje široko zastavljenih inovacij ter priznavanje in spodbujanje odličnosti bodo zagotovili, da bodo te regije postale produktivnejše, nudile boljše zaposlitvene možnosti in izkoristile prednosti gospodarstva, ki vse bolj temelji na znanju.

Te regije bi morale v skladu z navedenim izvajati lokalne inovacijske strategije in čim bolje izkoristiti učinek sredstev, ki so na voljo v okviru kohezijske politike ter mehanizma za okrevanje in odpornost njihovih držav članic. Inovacije bi bilo treba razumeti v širšem smislu, vključno s proizvodnimi procesi, trženjem, tudi digitalnim trženjem, in digitalizacijo storitev. Spodbudijo lahko poslovne in zaposlitvene priložnosti v novih in rastočih sektorjih, pa tudi v tradicionalnih sektorjih, kot sta kmetijstvo ali turizem. Te strategije neposredno prispevajo k nadgradnji regionalnih gospodarskih sistemov, spodbujanju podjetništva in ustvarjanju visokokvalificiranih in privlačnih delovnih mest, odpravljanju neskladij med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih ter na koncu spodbujajo prirast talentov v takih regijah prek novih vozlišč konkurenčnosti in privlačnosti.

Za spodbujanje inovacij v regijah, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, je mogoče aktivirati številna orodja na ravni EU.

Strategije pametne specializacije (S3) 16 , ki se usmerjajo v okviru kohezijske politike, dajejo prednost naložbam, ki temeljijo na prednostih lokalnih okolij, spodbujajo prehod na gospodarstvo, ki temelji na znanju in inovacijah, ter krepijo sodelovanje med različnimi deležniki inovacijskih ekosistemov (upravami, univerzami, podjetji, institucijami poklicnega izobraževanja in usposabljanja) na vseh ravneh upravljanja.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) prek svojih skupnosti znanja in inovacij (SZI) izvaja lokalni pristop k inovacijam, ki združuje strategije pametne specializacije z vključevanjem lokalnih akterjev, ki zastopajo izobraževalni, poslovni in raziskovalni sektor 17 . Regionalna inovacijska shema EIT (EIT RIS) podpira zlasti inovacijsko uspešnost regij z zmernimi ali skromnimi rezultati na področju inovacij. Večina od trenutno več kot 90 regionalnih vozlišč EIT RIS v 18 vključenih državah se nahaja v regijah, ki so v pasti nerazvoja talentov, ter omogoča lažje vključevanje lokalnih partnerjev z namenom podpiranja lokalnih inovatorjev, ozaveščanja lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov ter razvoja talentov.

Nedavna študija o tokovih mobilnosti raziskovalcev v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie (MSCA) kaže, da so za mobilnost odličnih raziskovalcev zaslužni predvsem dejavniki, ki neposredno prispevajo k njihovim možnostim izvajanja kakovostnih raziskav ter razvoja znanja in spretnosti, in sicer priložnosti za delo z vodilnimi znanstveniki, kakovost raziskovalne infrastrukture in usposabljanje, ki je na voljo.

Novi evropski program za inovacije 18 opredeljuje pobudo za talente na področju inovacijsko intenzivnih tehnologij, posebno vodilno pobudo za odzivanje na pomanjkanje nadarjenih posameznikov v visokotehnoloških sektorjih, ki vključuje vse regije v Evropi. Usklajeval jo bo EIT in bo namenjena talentom na področju inovacijsko intenzivnih tehnologij v vseh državah članicah v obdobju treh let. Leta 2023 se bo v tem okviru začel izvajati program pripravništev za inovacije, ki bo omogočil več kot 600 raziskovalcem in diplomantom, tudi iz regij, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, pridobiti izkušnje na področju inovacij v partnerskih podjetjih Evropskega sveta za inovacije in EIT. Strokovnjaki s področij, kot so podatkovne vede, umetna inteligenca, kibernetska varnost in kvantne tehnologije, se bodo usposabljali v okviru programa Digitalna Evropa. Ta pobuda bo združila manj in bolj inovativne regije, da se spodbudi sodelovanje pri oblikovanju novih vrednostnih verig EU z izkoriščanjem posebnih prednosti vsake regije. Oblikovanje medsebojno povezanih regionalnih dolin na področju inovacijsko intenzivnih tehnologij v EU bo omogočilo zadrževanje talentov in njihov razvoj. Pobuda priznava pomen poklicnega izobraževanja in usposabljanja za inovacije in regionalni razvoj, zlasti prek centrov poklicne odličnosti 19 , podprtih iz programa Erasmus+, ki ga dopolnjujejo sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost ali skladov kohezijske politike.

Koalicije za inovacije v okviru Erasmus+ bodo podpirale razvoj podjetniških znanj in spretnosti, s posebnim poudarkom na znanjih in spretnostih na področju inovacijsko intenzivnih tehnologij, da bi študentom podjetnikom iz regij, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, pomagale zamisli pretvoriti v posel, kot je bilo napovedano v evropski strategiji za univerze. 

V okviru ukrepov MSCA v programu Obzorje Evropa štipendije evropskega raziskovalnega prostora omogočajo odličnim raziskovalcem, ki jih sicer ni bilo mogoče financirati v okviru ukrepov MSCA, da pridobijo štipendijo v državi s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti 20 , s čimer se spodbuja bolj uravnoteženo kroženje možganov v te države. Štipendije za širjenje sodelovanja, predhodnice iz programa Obzorje 2020, so precej pozitivno vplivale na mobilnost talentov v te države ter so jim pomagale ponovno privabiti izkušene raziskovalce in zadržati talente.

Poleg tega bi moral instrument za podporo politikam v okviru programa Obzorje Evropa kot orodje, ki temelji na povpraševanju in je na voljo državam članicam, pomagati pri izvajanju nekaterih že opredeljenih priporočil za izboljšanje delovanja sistema raziskav in inovacij v več državah članicah. Še posebej pomemben je v regijah, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, zlasti v Romuniji, Grčiji in na Hrvaškem.

Mala in srednja podjetja v teh regijah lahko izkoristijo podporo digitalnih inovacijskih vozlišč za inovacije in digitalizacijo.

3.1.3.Oživitev podeželskih območij

Podeželske regije so še posebej izpostavljene dvojnemu učinku upadanja števila prebivalcev in nezadostnega razvoja talentov.

V okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi dolgoročne vizije za podeželska območja EU je bil uveden celovit sklop ukrepov. V akcijskem načrtu EU za podeželje so bila opredeljena konkretna področja za ukrepanje v zvezi s človeškim kapitalom, s katerim naj bi ta območja in z njimi povezane skupnosti do leta 2040 postali močnejši, bolj povezani, odpornejši in uspešnejši. Njegovo izvajanje bo prispevalo k povečanju privlačnosti podeželskih območij za nadarjene posameznike, ustvarjanju novih priložnosti za privabljanje inovativnih podjetij, zagotavljanju dostopa do visokokakovostnih delovnih mest, spodbujanju novih in izboljšanih znanj in spretnosti, boljši infrastrukturi in storitvam ter izkoriščanju koristi, ki jih prinaša diverzifikacija njihovih gospodarskih dejavnosti.

·Platforma za oživitev podeželja podeželskim organom na območjih, ki so jih prizadeli upadanje števila prebivalcev, staranje prebivalstva in pomanjkanje gospodarskih priložnosti, zagotavlja informacije in dobre prakse na področju orodij in strategij za soočanje z izgubo talentov.

·V okviru programa Obzorje Evropa (raziskave in inovacije za podeželske skupnosti) bodo objavljeni namenski razpisi za projekte na podeželskih območjih, zagotovljena pa bo tudi podpora za usposabljanje in izmenjavo znanj, da se pospeši širjenje in sprejemanje inovacij, kot je center za strokovno znanje in usposabljanje o inovacijah na podeželju, ustanovljen v okviru projekta RURALITIES. V okviru dolgoročne vizije za podeželska območja je bil vzpostavljen tudi evropski forum zagonskih vasi, ki naj bi pomagal bolje razumeti potrebe zagonskih podjetij na podeželju.

·Pobuda podeželske digitalne prihodnosti, ki ima vidno razsežnost človeškega kapitala, je usmerjena v znanja in spretnosti, potrebne za digitalno preobrazbo podeželskih območij, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi ter podjetništvom.

·Podjetništvo in socialna ekonomija na podeželskih območjih podpirata inovativna okolja na podeželskih območjih s spodbujanjem in opolnomočenjem podjetnikov.

Poleg vizije za podeželje bo sodelovanje pri upravljanju na več ravneh v okviru projekta Teritorialna agenda 2030 podprlo ključno vlogo malih mest in vasi pri razvoju celostnega teritorialnega razvoja ter okrepilo sodelovanje med območji. Njegov cilj bo ohranjanje in razvoj majhnih krajev kot privlačnih lokacij za življenje in delo za mlade.

Poleg tega bodo celostne razvojne politike, ki jih na lokalni ravni podpira kohezijska politika, prispevale k razvoju podeželskih območij in spodbujale povezave med mesti in podeželjem. Privabijo lahko nove gospodarske dejavnosti, odpravijo digitalno vrzel, zagotovijo več priložnosti za izobraževanje, izboljšajo dostop do infrastrukture, storitev in kulturnih dobrin ter izboljšajo kakovost življenja, s čimer privabljajo in zadržijo talente na podeželskih območjih.

3.1.4.Izboljšanje kakovosti javnih uprav in javnega upravljanja

Kakovost in učinkovitost javne uprave in javnega upravljanja je eden od ključnih dejavnikov, ki povečujejo privlačnost regij za naložbe.

Slaba kakovost upravljanja, zlasti korupcija, in nespoštovanje pravne države spodkopavata potencial rasti, pa tudi zaupanje vlagateljev in gospodarskih subjektov, znana pa sta tudi kot dejavnika, ki vplivata na odločitev za selitev iz regije. Nasprotno pa je za regije, ki vlagajo v kakovost upravljanja, verjetneje, da bodo učinkovito in uspešno izvajale strategije za spodbujanje razvoja.

Zato bi morale regije, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, dodatno izboljšati kakovost svoje uprave in javnega upravljanja 21 , med drugim z uporabo možnosti, ki jih ponuja instrument za tehnično podporo.

3.2.Izboljšanje učinkovitosti izobraževanja in trga dela

Regije, ujete v past nerazvoja talentov, so manj uspešne pri razvoju in privabljanju talentov, ki jih potrebujejo za svoj dolgoročni razvoj, zlasti v smislu sistemov izobraževanja in usposabljanja, znanj in spretnosti, vključevanja na trg dela in delovnih pogojev. V ta namen je treba na trg dela vključiti več ljudi, hkrati pa ustvariti nove gospodarske priložnosti in povečati produktivnost.

Izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in njegovega akcijskega načrta ni ključno le za doseganje krovnih ciljev EU do leta 2030 glede zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjšanja revščine, temveč tudi za socialno in ekonomsko zbliževanje med regijami in znotraj njih. Za doseganje socialne in ekonomske odpornosti bo ključnega pomena nadaljnje izvajanje strategij Unije za enakost 22 . Dejavno sodelovanje regionalnih in lokalnih organov pri izvajanju dvajsetih načel stebra v skladu z njihovimi posebnostmi bo bistveno za njegov uspeh.

Glavno orodje za spremljanje izvajanja stebra na nacionalni in regionalni ravni je evropski semester. V zadnjih evropskih semestrih je Komisija za skoraj vse države članice podala specifična priporočila za države na področjih izobraževanja, znanj in spretnosti, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, enakih možnosti ter udeležbe na trgu dela. Semester je tako usmerjal načrtovanje uporabe sredstev kohezijske politike (ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in Sklad za pravični prehod) za programsko obdobje 2021–2027 v smeri zmanjševanja regionalnih razlik.

ESS+ bo predvsem podpiral ljudi v vseh življenjskih obdobjih in posredoval pri vseh vidikih znanj in spretnosti, od predvidevanja prihodnjih potreb, zlasti zaradi zelenega in digitalnega prehoda, do odprave neskladij med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih. Podpiral bo tudi upravljanje teh prehodov z modernizacijo zavodov za zaposlovanje, kar bo pripomoglo k izboljšanju odpornosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

3.2.1.Povečanje učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja

Spodbujanje izobraževanja in udeležbe odraslih v vseživljenjskem učenju izboljšuje produktivnost in tako prispeva h konkurenčnosti teh regij, zlasti v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom.

Udeležba v izobraževanju odraslih močno izboljšuje ponudbo talentov (pri čemer si EU prizadeva, da bi se do leta 2030 vsako leto vsaj 60 % vseh odraslih udeleževalo programov usposabljanja), zlasti v kontekstu hitro spreminjajočega se tehnološkega okolja, digitalizacije in zelenega prehoda, v katerem je treba znanja in spretnosti zaposlenih neprestano posodabljati.

K temu lahko odločilno prispeva tudi poklicno izobraževanje in usposabljanje, priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju 23 iz leta 2020 pa opredeljuje ključna načela za zagotavljanje, da se poklicno izobraževanje in usposabljanje hitro prilagaja potrebam trga dela ter teko mladim kot odraslim zagotavlja kakovostne učne priložnosti. V njem je močan poudarek na večji prožnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, okrepljenih priložnostih za učenje na delovnem mestu in vajeništvo ter izboljšanem zagotavljanju kakovosti. Svet je kot strateško prednostno nalogo opredelil tudi cilj „vsesplošnega uresničevanja načela vseživljenjskega učenja in mobilnosti“ 24 . Za odpravo razlik v učenju države članice izvajajo precejšnje število reform in naložb v znanja in spretnosti ter izobraževanje odraslih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter ESS+.

Navedene prednostne naloge je treba še posebej učinkovito izvajati v regijah, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov.

3.2.2.Izboljšanje vključevanja na trg dela

Medtem ko se regionalne razlike v stopnjah zaposlenosti na ravni EU že desetletje zmanjšujejo, imajo regije, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, nižje stopnje zaposlenosti in višje stopnje brezposelnosti kot preostanek EU ter z izjemo nekaterih regij v zadnjem desetletju niso uspele zmanjšati teh razlik. Povečanje zaposlenosti slabše zastopanih skupin, zlasti žensk, mladih, starejših in invalidov, bi pripomoglo k zmanjšanju te vrzeli. V regijah, kjer so Romi pomemben del mladega prebivalstva, je pomembno tudi spodbujati njihovo zaposlovanje.

Pomemben neizkoriščen potencial za povečanje stopnje zaposlenosti v teh regijah je povečanje zaposlenosti žensk (v prizadetih regijah je stopnja zaposlenosti 59-odstotna, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 66 %), saj je za delovno sposobne ženske verjetneje, da se izselijo iz teh regij kot za moške. EU se je v okviru akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic zavezala, da bo do leta 2030 vsaj prepolovila vrzel med stopnjama zaposlenosti po spolu. V ta namen so odobritev plačanega dopusta za nego in varstvo, zagotavljanje kakovostne predšolske vzgoje in varstva ter zmanjšanje razlik v plačilu med spoloma ključni načini, na katere lahko te regije povečajo udeležbo žensk na trgu dela.

Več pobud spodbuja zaposlovanje žensk, zlasti na tehnoloških področjih, kjer je njihova manjša zastopanost izrazitejša:

·Program za ženske v podjetništvu in na vodstvenih položajih bo še naprej podpiral tehnološka zagonska podjetja v zgodnji fazi, ki jih vodijo ženske, med drugim z izboljšanim razpisom „WomenTech EU“. Druge povezane pobude EU, kot je „Women4Cyber“, in morebitni nacionalni pospeševalni programi bodo prispevali k hitrejši rasti podjetij, ki jih vodijo ženske, v regijah, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov.

·Projekt E-STEAM, financiran v okviru programa Erasmus+, je podpiral udeležbo v terciarnem izobraževanju in na trgu dela, zlasti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM), ter lahko prispeva k ustvarjanju sinergij med šolami in trgom dela v teh regijah, da bi se spodbudilo ustvarjalno in smiselno vključevanje deklet v izobraževanje na področju STEM (s programom mentorstva).

·Poleg tega projekt Girls Go Circular, ki ga izvajajo EIT in SZI v okviru akcijskega načrta za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–2027, krepi digitalna in podjetniška znanja in spretnosti deklet, da bi jih opolnomočili in pri njih vzbudili pozitiven odnos do izbire poklicne poti na tem področju.

Spodbujanje zaposlovanja starejših 25 , pri katerih je stopnja zaposlenosti v prizadetih regijah 54-odstotna, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 59 %, je prav tako pomembno za blažitev učinkov pomanjkanja znanj in spretnosti ter delovne sile. Zlasti v regijah, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, je bistveno zagotoviti spodbudne zaposlitvene možnosti za starejše, tudi s prožnim delom s krajšim delovnim časom, priložnostmi za vseživljenjsko učenje in partnerstvi za mentorstvo. Starejši so vir znanja in spretnosti za mlade. V zvezi s tem je ključen vidik tudi prispevek starejših članov družbe k prostovoljstvu.

Poleg tega je ustvarjanje kakovostnih zaposlitvenih in učnih priložnosti za mlade ključnega pomena tudi za ohranjanje talentov v regijah, ki so v pasti nerazvoja talentov ali jim grozi, da se bodo znašle v njej. Na ravni EU okvir politike zagotavlja okrepljeno jamstvo za mlade, ki ga podpirajo pobude, kot sta evropska koalicija za vajeništva 26 in pobuda ALMA 27 . ESS+ ter mehanizem za okrevanje in odpornost prispevata k tem ciljem z naložbami v višini skoraj 22 milijard EUR za zaposlovanje mladih in vključevanje mladih iskalcev zaposlitve v obdobju 2021–2027.

3.2.3.Naložbe v preusposabljanje in izpopolnjevanje za odpravo neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih in pomanjkanja delovne sile

Trg dela EU kot celota se že več let sooča z vse večjim pomanjkanjem delovne sile, ki bi se lahko v kontekstu pospešenega prehoda na podnebno nevtralnost še povečalo, če znanja in spretnosti ne bodo ustrezno usklajeni s spreminjajočimi se zahtevami trga dela. Vendar pa pomanjkanje ni enakomerno porazdeljeno po EU, saj se nekateri sektorji in regije soočajo s še posebno resnimi izzivi na tem področju.

Za regije, ki se soočajo s hudim pomanjkanjem delovne sile ter znanj in spretnosti, lahko konkurenčnost predstavlja prevelik izziv in postanejo neprivlačne lokacije za naložbe. Zato je treba zlasti v teh regijah okrepiti preusposabljanje in strokovno izpopolnjevanje.

Vendar so naložbe v izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje učinkovite le, če so usmerjene v znanja in spretnosti, ki ustrezajo sedanjim in prihodnjim potrebam lokalnega trga dela. To kaže na pomen dobrega zbiranja podatkov o znanjih in spretnostih ter tesnega sodelovanja med regionalnimi in lokalnimi organi, socialnimi partnerji, javnimi in zasebnimi službami za zaposlovanje, lokalnimi podjetji ter izvajalci izobraževanja in usposabljanja, s čimer se zagotovi, da so prizadevanja na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, ki se izvajajo skupaj, usmerjena v ustrezna znanja in spretnosti, ki so potrebni v določeni regiji.

Regionalni in lokalni organi ter drugi upravni organi na območjih, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, imajo lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju storitev karierne orientacije, priložnosti za usposabljanje in ozaveščanja. Priporočilo Sveta z naslovom Poti izpopolnjevanja nagovarja nacionalne in regionalne organe, naj odraslim z nizko ravnjo znanj in spretnosti ter kvalifikacij zagotovijo dostop do „poti izpopolnjevanja“ za razvoj njihovih znanj in spretnosti ter morebitno napredovanje do kvalifikacije. Takšne poti bi morale nuditi podporo z ocenjevanjem znanj in spretnosti, prilagojenimi ponudbami za učenje ter ustreznim potrjevanjem in priznavanjem znanj in spretnosti, skupaj z ozaveščanjem in usmerjanjem ter usposabljanjem izobraževalnega osebja.

Komisija v okviru evropskega pakta za znanja in spretnosti trenutno podpira 14 obsežnih partnerstev 28 v različnih evropskih industrijskih ekosistemih, ki jim pomaga delavce opremiti z znanji in spretnostmi, ki jih potrebujejo za uspešno soočanje s prehodom na podnebno nevtralno in digitalno gospodarstvo. Paktu se je do sedaj pridružilo več kot 1 000 podpisnikov, vključno z velikimi multinacionalnimi podjetji, malimi in srednjimi podjetji, lokalnimi izvajalci usposabljanj in gospodarskimi zbornicami. Skupaj so se zavezali, da bodo prispevali k strokovnemu izpopolnjevanju šestih milijonov ljudi. Približno 50 regionalnih ali lokalnih organov, ki sodelujejo v okviru pakta, v sodelovanju z deležniki iz industrije, socialnimi partnerji ter izvajalci izobraževanja in usposabljanja že oblikuje rešitve za izpopolnjevanje in preusposabljanje, Komisija pa spodbuja vse regije, zlasti tiste v razvojni pasti, naj se pridružijo paktu in s pomočjo namenske podporne službe oblikujejo regionalna partnerstva za znanja in spretnosti 29 .

Predlog Komisije, da se leto 2023 razglasi za evropsko leto spretnosti, bo spodbujal konkretne ukrepe za povečanje konkurenčnosti evropskih podjetij ter uresničitev celotnega potenciala digitalnega in zelenega prehoda na socialno pošten in pravičen način. V okviru evropskega leta se bodo spodbujale politike in naložbe na področju znanj in spretnosti, namenjene odpravljanju pomanjkanja delovne sile ter bolje usposobljeni in prilagodljivi delovni sili v EU 30 . To je dobra priložnost za regije, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, da opredelijo ovire, ki preprečujejo, da bi se njihova podjetja in delovna sila preusmerila v produktivnejše sektorje, ki bi bili bolj primerni za prihodnost. Gre za pomemben korak, zlasti v razvojno zaostalih regijah, kjer je nizek BDP na prebivalca rezultat visokega deleža zaposlitev v sektorjih z nizko produktivnostjo.

EU se sooča predvsem z znatno vrzeljo v digitalnih znanjih in spretnostih, ki se bo brez ukrepanja še naprej povečevala. Že zdaj 90 % delovnih mest zahteva določeno raven digitalnih znanj in spretnosti, na milijone podjetij pa ima težave pri iskanju delavcev z digitalnimi znanji in spretnostmi, zlasti strokovnjakov za IKT. Za reševanje teh izzivov program politike Digitalno desetletje določa dva pomembna cilja. Prvi je povečanje deleža odraslih z osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi s sedanjih 54 % na 80 % do leta 2030. Drugi cilj je povečati število zaposlenih strokovnjakov s področja IKT na 20 milijonov do leta 2030, hkrati pa spodbujati dostop žensk do tega področja in povečati število diplomantov s področja IKT. Države članice so izkoristile mehanizem za okrevanje in odpornost za reforme sistemov izobraževanja odraslih in so obsežna sredstva uporabile za izboljšanje kakovosti in dostopa do izpopolnjevanja oziroma preusposabljanja.

Visokošolske ustanove imajo ključno vlogo pri preprečevanju ozkih grl in neskladij med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih. Junija 2022 je bilo sprejeto Priporočilo Sveta o evropskem pristopu k mikrodokazilom za vseživljenjsko učenje in zaposljivost. Hitro nadaljnje ukrepanje na njegovi podlagi bo mobiliziralo visokošolske organizacije ter organizacije poklicnega izobraževanja in usposabljanja v podporo vseživljenjskemu učenju ter prispevalo k poklicnemu preusposabljanju in izpopolnjevanju, da se izpolnijo nove in nastajajoče potrebe v družbi in na trgu dela.

Zavezništva evropskih univerz in centri poklicne odličnosti, izbrani v okviru programa Erasmus+, bodo delovali tudi kot središča za usposabljanje in preusposabljanje odraslih, vključno z aktivnimi strokovnjaki, da bi jih opremili z znanjem in spretnostmi na visoki ravni, usmerjenimi v prihodnost, kar bo pomagalo podjetjem s pomanjkanjem usposobljene delovne sile.

3.2.4.Zagotavljanje poštenih delovnih pogojev za razcvet talentov

Privlačnost regij, ki so v pasti nerazvoja talentov ali jim grozi, da se bodo znašle v njej, bo na koncu odvisna od njihove sposobnosti prepoznavanja in nagrajevanja talentov.

Ustrezne minimalne plače so bistvene za zagotavljanje, da konkurenca temelji na visokih socialnih standardih na enotnem trgu, saj spodbujajo krepitev produktivnosti ter zmanjševanje ekonomskih in socialnih razlik v teh regijah. V zvezi s tem je zlasti pomembna nova direktiva o ustreznih minimalnih plačah, saj vzpostavlja okvir za zagotavljanje ustreznih zakonsko določenih minimalnih plač, ki spodbuja kolektivna pogajanja o določanju plač in izboljšuje dostop delavcev do zaščite minimalne plače.

Večja vključenost socialnih partnerjev v regijah, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, je še posebej dragocena pri ustvarjanju boljših delovnih pogojev, ustreznih plač ter odpravljanju pomanjkanja znanj in spretnosti ter delovne sile.

To zmanjševanje razlik podpirajo kohezijska politika in ustrezne reforme, ki pomagajo odpraviti plačno vrzel in povečati privlačnost regij, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov.

3.3.Krepitev mobilnosti talentov in spodbujanje vračanja delavcev v regije izvora

Naraščajočih potreb trga dela dolgoročno ni mogoče zadovoljiti samo z mobilizacijo domače delovne sile. Regije, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov ali jim ta grozi, bi morale izkoristiti mobilnost znotraj EU ter pritegniti mlade iz drugih regij in držav članic EU. Medtem ko se pogosto osredotočamo na odseljevanje mladih, se premalo regij osredotoča tudi na zagotavljanje privlačnih priložnosti za delavce, ki bi se vrnili.

V strategijah za privabljanje talentov iz drugih držav članic si nekatere regije prizadevajo izkoristiti potencial svojih izseljencev in spodbuditi vrnitev izseljene kvalificirane delovne sile v svoj kraj izvora, s čimer bi ti lahko podprli svoje regije izvora. Države članice, kot so Bolgarija, Portugalska in Grčija, so na primer vzpostavile posebne programe za krepitev povezav s svojimi raziskovalci in znanstveniki po svetu, da bi povečale svojo splošno privlačnost in privabile svoje državljane nazaj.

Vendar bi morale dolgoročne strategije za ponovno privabljanje talentov temeljiti predvsem na strukturnih dejavnikih privlačnosti, pri čemer bi se bilo treba osredotočiti na podjetništvo ter znanja in spretnosti, pa tudi na vrste izobrazbe, po katerih je povpraševanje na trgu dela največje. Regije bi zato morale razvijati celovite in dolgoročne strategije za spodbujanje gospodarske diverzifikacije in inovacij, ki vključujejo lokalne in regionalne organe, zasebni sektor, centre za zaposlovanje in usposabljanje, raziskovalne in visokošolske ustanove ter ustanove poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

3.4.Podpora zakonitim migracijam in integraciji v EU

Komisija spodbuja ambiciozno in trajnostno politiko zakonitega priseljevanja v EU. Da bi EU ostala konkurenčna na svetovni ravni, direktiva o študentih in raziskovalcih 31 ter prenovljena direktiva o modri karti EU 32 prispevata k večji privlačnosti regij EU za visokokvalificirane delavce iz tretjih držav in s poenostavljenimi postopki olajšujeta njihovo mobilnost znotraj EU.

Komisija je predlagala tudi okrepitev sodelovanja s ciljnimi partnerskimi državami, tudi z vzpostavitvijo partnerstev za privabljanje talentov, napovedanih v paktu o migracijah in azilu iz leta 2020. Ta prilagojena partnerstva s tretjimi državami krepijo zakonite poti v EU, obenem pa partnerske države strateško vključujejo v upravljanje migracij. Namen partnerstev za privabljanje talentov je zagotoviti celovit okvir politike in finančno podporo za spodbujanje vzajemno koristne mednarodne mobilnosti, ki temelji na boljšem usklajevanju potreb trga dela ter znanj in spretnosti med EU in partnerskimi državami ob hkratnem zavedanju nevarnosti bega možganov. Oblikovan bo tudi nabor talentov EU, ki bo kvalificirane delavce iz držav zunaj EU povezal s potencialnimi delovnimi mesti v državah članicah EU.

Prizadevanja na področju zakonitih migracij v EU pa je treba dopolniti z učinkovitimi politikami integracije, da se dosežejo učinkoviti in trajnostni rezultati. Kot je poudarjeno v akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje 33 , je lokalna raven bistvena za učinkovite politike integracije migrantov, vključno s sodelovanjem z lokalnimi in regionalnimi organi ter organizacijami civilne družbe.

Prizadevanja vseh deležnikov (držav članic, lokalnih in regionalnih organov, socialnih partnerjev, nevladnih organizacij, zasebnega sektorja in družbe gostiteljice) bi morala biti celovita, da se poveča sposobnost regij za privabljanje novih talentov in integracijo državljanov tretjih držav na njihovem ozemlju.

3.5.Podpora regijam z novim namenskim mehanizmom EU: mehanizem za spodbujanje talentov

Poleg teh obstoječih ali napovedanih pobud in politik EU bo Komisija leta 2023 vzpostavila nov namenski osemstebrni mehanizem za spodbujanje talentov v regijah, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov ali jim ta grozi. V okviru mehanizma bo vzpostavljen namenski portal, ki bo regijam in deležnikom zagotavljal celovit dostop do vseh stebrov.

1.Nov pilotni projekt za pomoč regijam, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov, pri pripravi, utrjevanju, razvoju in izvajanju prilagojenih in celovitih strategij za usposabljanje, privabljanje in zadrževanje talentov. Izvajal se bo v obliki namenske tehnične podpore izbranim regijam skupaj s širšimi ukrepi za ozaveščanje in razvoj zmogljivosti.

2.Nova pobuda „Pametno prilagajanje regij na demografski prehod“ za pomoč regijam, ki jim grozi past nerazvoja talentov, pri oblikovanju novih pristopov k demografskemu prehodu in razvoju talentov s prilagojenimi lokalnimi politikami in s poudarkom na potrebnih naložbah in reformah.

3.Instrument za tehnično podporo bo državam članicam še naprej omogočal oblikovanje in izvajanje reform na nacionalni in regionalni ravni. Komisija si bo v okviru razpisa instrumenta za tehnično podporo za leto 2023 še naprej prizadevala za podporo regionalnim organom pri premagovanju ovir za regionalni razvoj.

4.V okviru obstoječih instrumentov bo zagotovljena neposredna finančna pomoč.

Za spodbujanje inovacij in priložnosti za visokokvalificirana delovna mesta bodo regije, ki se soočajo s težavami pri zadrževanju in privabljanju talentov, upoštevane v razpisih za zbiranje predlogov v okviru medregionalnega instrumenta za naložbe v inovacije (I3). Ta instrument EU, ki ga financira ESRR, je namenjen spodbujanju inovacijskih ekosistemov, ki vključujejo več regij EU, z zagotavljanjem svetovalne in finančne podpore inovacijskim projektom na skupnih področjih pametne specializacije. V okviru novega sklopa „razvoj zmogljivosti“ bo zlasti prispeval k preizkušanju novih pristopov in spodbujal sposobnost regij v pasti nerazvoja talentov, da privabljajo visokokvalificirane osebe.

Poleg tega se bo v politikah in instrumentih EU ter nacionalnih politikah in instrumentih večja pozornost namenila regijam, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov. Vmesni pregled programov kohezijske politike za obdobje 2021–2027, ki je predviden za začetek leta 2025 in bo temeljil na priporočilih za posamezne države, sprejetih leta 2024, bo priložnost za oceno položaja teh regij in morebitno prilagoditev načrtovanja programov v okviru skladov kohezijske politike.

5.Poleg tega bo Komisija na izzive, s katerimi se soočajo mesta v zatonu, vključno s težavami pri razvoju, zadrževanju in privabljanju talentov, odgovarjala z razpisom za leto 2023 za inovativne ukrepe in za preskušanje lokalnih rešitev, ki jih uvajajo mesta, v okviru evropske pobude za mesta, ki je celovito orodje, financirano iz ESRR, in podpira mesta vseh velikosti pri krepitvi zmogljivosti in znanja, podpiranju inovacij ter razvoju prenosljivih in nadgradljivih inovativnih rešitev za urbane izzive, pomembne za EU.

6.Usmerjanje k pobudam EU, ki lahko podprejo razvoj talentov. Mehanizem bo zainteresiranim regijam zagotovil informacije o politikah EU na področjih raziskav in inovacij, usposabljanja, izobraževanja in mobilnosti mladih, politik grozdov in digitalnih inovacij, ki lahko prispevajo k večji privlačnosti regij ter dvigu ravni znanj in spretnosti.

7.Izmenjava izkušenj in razširjanje dobrih praks: Različne prakse, ki se že uporabljajo v nekaterih regijah, bi lahko služile kot navdih za druge. Regije bodo imele možnost, da vzpostavijo tematske in regionalne delovne skupine za bolj prilagojeno reševanje specifičnih strokovnih ali teritorialnih izzivov. Razširjanje dobrih praks bo temeljilo tudi na rezultatih obstoječih platform, kot sta teritorialna platforma za pravični prehod ali platforma za oživitev podeželja, ki sta namenjeni regijam in območjem, ki se soočajo s skupnimi izzivi.

8.Izboljšanje analitičnega znanja, da se podprejo na dokazih utemeljene politike na področju regionalnega razvoja in migracij ter olajša oblikovanje politik. Skupno raziskovalno središče bo nadaljevalo delo v zvezi z regionalnim pregledom socialnih kazalnikov. Komisija (Eurostat) bo države članice tudi pozvala, naj zagotovijo celovitejše statistične podatke o gibanju prebivalstva znotraj EU, zlasti o regionalnih migracijskih tokovih, razčlenjene po starosti in spolu. Poleg tega se bodo zbirali podatki o lokaciji bistvenih storitev v EU, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo, da se deležnikom zagotovijo dragocene raziskave in informacije, kako naj rešujejo ključne izzive za socialno kohezijo in pravičen prehod.

4.ZAKLJUČEK

Ključnega pomena za zavezo Unije, da ne bo nihče in noben kraj zapostavljen, je zagotovilo, da regije, ki se soočajo s pastjo nerazvoja talentov ali jim ta grozi, postanejo odpornejše in privlačnejše. Tej pasti se je mogoče izogniti in izzive je mogoče učinkovito reševati, kot potrjujejo uspešne izkušnje iz različnih regij, ki so izpostavljene v tem sporočilu.

Celovit, strateški in ciljno usmerjen pristop je ključnega pomena za odzivanje na vse dejavnike ter mobilizacijo ustreznih akterjev in ravni upravljanja. Čeprav je ukrepanje na teh različnih ravneh ključnega pomena, je vse bolj jasno, da je treba na evropski ravni razviti zmogljivosti za zbiranje in ocenjevanje podatkov ter strokovnega znanja in spretnosti, da bi lahko zagotovili usmeritve glede ustreznih rešitev.

Ker so razmere v regijah v pasti nerazvoja talentov raznolike, se tudi rešitve, ki jih je treba spodbujati, razlikujejo. Oblikovati in izvajati je treba prilagojene lokalne strategije in politike, ki bodo omogočale diferenciran pristop, odgovarjale na specifične pomanjkljivosti teh regij in spodbujale njihove primerjalne prednosti, da se izboljšata gospodarska dinamika in kakovost življenja v njih.

Komisija bo kot prvi ključni rezultat evropskega leta spretnosti, kot ga je predlagala, prek novega mehanizma za spodbujanje talentov zagotovila ciljno usmerjeno pomoč in znanje regijam, ujetim v past nerazvoja talentov, ter jih podpirala pri razvoju in uspešnem izvajanju teh prilagojenih strategij. S tem bodo dobile edinstveno priložnost, da sprostijo svoj razvojni potencial z izkoriščanjem potenciala talentov, ki jih potrebujejo, in tako prispevajo k premagovanju svojih strukturnih ovir. Ker so znanje in spretnosti prava gonilna sila prihodnje gospodarske rasti in razvoja, bodo te regije tako lahko ostale v igri, privabljale naložbe ter cvetele kot uspešne, inovativne in privlačne lokacije za življenje in delo.

(1)    Poročilo Evropske komisije o vplivu demografskih sprememb, 2020 in 2023.

(2)    To velja zlasti za Martinik, Gvadelup, celinsko Hrvaško in regijo osrednje in zahodne Litve.

(3)    Za namene tega sporočila je opredeljeno kot osebe, stare od 25 do 64 let.

(4)      Najbolj oddaljene regije EU se nahajajo v Atlantskem in Indijskem oceanu, Karibski kotlini in Latinski Ameriki. V skladu s členom 349 PDEU in namensko strategijo iz maja 2022 (COM(2022) 198 final) se s posebnimi ukrepi pomaga tem regijam pri odpravljanju njihovih trajnih omejitev.

(5)    To je zajeto v regionalni razsežnosti pregleda socialnih kazalnikov. Pregled socialnih kazalnikov se uporablja za spremljanje izvajanja evropskega stebra socialnih pravic na nacionalni in regionalni ravni.

(6)    „The Geography of EU discontent“, 2020, https://ec.europa.eu/regional_policy/information-sources/publications/working-papers/2018/the-geography-of-eu-discontent_en .

(7)    V nekaterih regijah, kjer se delež delovno sposobnega prebivalstva zmanjšuje, delež oseb s terciarno izobrazbo pa je nezadosten, je lahko prisotno tudi neto izseljevanje prebivalstva v starosti od 15 do 39 let.

(8)    Tudi določena območja drugih regij se lahko soočajo s temi izzivi, čeprav jih ni mogoče zajeti v ta pregled, ker razpoložljivi regionalni statistični podatki niso dovolj razčlenjeni.

(9)    Eden od petih ciljev kohezijske politike za obdobje 2021–2027 je približati Evropo državljanom s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh vrst območij in lokalnih pobud. Na lokalni ravni se lahko vzpostavi poseben sklop teritorialnih instrumentov za izvajanje celostnih razvojnih strategij.

(10)    Glej letni pregled Evropske komisije z naslovom „Employment and Social Developments in Europe“ (Pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi) za leto 2019, poglavje 5.

(11)     https://ec.europa.eu/docsroom/documents/49498/attachments/1/translations/en/renditions/native

(12)     https://tourism-dashboard.ec.europa.eu/?lng=en&ctx=tourism  

(13)    Glej predlog akta o interoperabilni Evropi (COM(2022) 720 final) in spremno sporočilo (COM(2022) 710 final).

(14)    Glej predlog akta o interoperabilni Evropi (COM(2022) 720 final) in spremno sporočilo (COM(2022) 710 final).

(15)    Regionalni sistem inovacijskih kazalnikov za leto 2021.

(16)    Pametna specializacija je lokalni pristop, za katerega je značilna opredelitev strateških področij delovanja na podlagi analize prednosti in potenciala gospodarstva.

(17)    Kot so opredeljeni v evropskem sistemu inovacijskih kazalnikov.

(18)    COM(2022) 332 final.

(19)    Centri poklicne odličnosti so nadnacionalne mreže sodelovanja, namenjene spodbujanju inovacij in odličnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

(20)    Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Hrvaška, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška.

(21)    Glej poglavje 7 osmega kohezijskega poročila – COM(2022) 34 final.

(22)    Strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025, akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030, strategija za enakost LGBTIQ oseb, strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 in strategija EU za boj proti antisemitizmu.

(23)    https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32020H1202%2801%29

(24)    Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (UL C 66, 26.2.2021, str. 1) – https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32021G0226(01).

(25)    Osebe, stare od 55 do 64 let.

(26)     Evropska koalicija za vajeništva – Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje – Evropska komisija (europa.eu) .

(27)     ALMA (Aim, Learn, Master, Achieve) – Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje – Evropska komisija (europa.eu) .

(28)    Zveza za znanja in spretnosti v avtomobilski industriji; partnerstvo za znanja in spretnosti za mikroelektroniko; partnerstvo za znanja in spretnosti na področju letalstva in vesolja ter obrambe; pakt za znanja in spretnosti za energijo iz obnovljivih virov na morju; izpopolnjevanje delavcev na področju ladjedelništva in pomorske tehnologije v Evropi; tekstilna industrija, industrija oblačil, usnjarska in obutvena industrija; partnerstvo za znanja in spretnosti za turistični ekosistem; pakt za znanja in spretnosti v gradbeništvu; partnerstvo za znanja in spretnosti za agroživilski ekosistem; partnerstvo za znanja in spretnosti za kulturni in ustvarjalni sektor; partnerstvo za znanja in spretnosti za ekosistem lokalnega in socialnega gospodarstva; partnerstvo za znanja in spretnosti za digitalni ekosistem; partnerstvo za znanja in spretnosti za maloprodajni ekosistem; partnerstvo za znanja in spretnosti za zdravstveni ekosistem.

(29)     Pakt za znanja in spretnosti – Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje – Evropska komisija (europa.eu) .

(30)    S tem letom se bo zagotovila tudi konkretna spodbuda za uresničevanje ciljev akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic, in sicer do leta 2030 doseči 78-odstotno stopnjo zaposlenosti in vsakoletni 60-odstotni delež odraslih, ki se udeležujejo programov izpopolnjevanja in preusposabljanja.

(31)      Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair.

(32)      Direktiva (EU) 2021/1883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2021 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve in razveljavitvi Direktive Sveta 2009/50/ES.

(33)     COM(2020) 758 final z dne 24. novembra 2020.

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 17.1.2023

COM(2023) 32 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah

PRILOGA

1.Demografski trendi v EU

2.Regije, ki jih je prizadela kombinacija upada delovno sposobnega prebivalstva in nezadostnega razvoja talentov, ter tiste, ki jih je prizadelo neto izseljevanje oseb v starosti od 15 do 39 let

Regije NUTS-2, navedene v nadaljevanju, so bile izbrane na podlagi naslednjih meril:

Zmanjševanje delovno sposobnega prebivalstva in nezadosten delež prebivalstva s terciarno izobrazbo:

·povprečna letna sprememba prebivalstva v starosti od 25 do 64 let, za manj kot –7,5 na 1 000 prebivalcev med 1. januarjem 2015 in 1. januarjem 2020,

·delež oseb s terciarno izobrazbo v starosti od 25 do 64 let, je bil leta 2020 pod povprečjem EU,

·delež oseb s terciarno izobrazbo v starosti od 25 do 64 let, se je povečal za manj kot polovico povečanja v celotni EU, tj. 2,2 odstotne točke.

Neto izseljevanje prebivalstva v starosti od 15 do 39:

·povprečna letna bruto stopnja neto izseljevanja prebivalstva v starosti od 15 do 39 let, je bila med 1. januarjem 2015 in 1. januarjem 2020 manj kot –2 na 1 000 rezidentov v tej starosti.

3.Medregionalne razlike v stopnji izobrazbe

4.Struktura kohorte oseb s terciarno izobrazbo

5.Značilnosti najbolj prizadetih regij

Naravne spremembe so prevladujoče

Regije so pretežno podeželske in vmesne

Večji, vendar upadajoč pomen kmetijstva

Manj privlačno plačilo in stopnja razvoja

Potencial za povečanje stopenj zaposlenosti

Večja vrzel med stopnjama zaposlenosti po spolu

Manj uspešen izobraževalni sistem

Digitalna vrzel

Nižja kakovost javnega upravljanja