Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52023AE0921

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev gigabitnih elektronskih komunikacijskih omrežij in razveljavitvi Direktive 2014/61/EU (Akt o gigabitni infrastrukturi) (COM(2023) 94 final – 2023/0046 (COD))

    EESC 2023/00921

    UL C 349, 29.9.2023, p. 116–120 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    29.9.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 349/116


    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev gigabitnih elektronskih komunikacijskih omrežij in razveljavitvi Direktive 2014/61/EU (Akt o gigabitni infrastrukturi)

    (COM(2023) 94 final – 2023/0046 (COD))

    (2023/C 349/18)

    Poročevalec:

    Maurizio MENSI

    Zaprosili

    Svet Evropske unije, 3. 4. 2023

    Evropski parlament, 29. 3. 2023

    Pravna podlaga

    člena 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

    Pristojnost

    strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

    Datum sprejetja na seji strokovne skupine

    26. 6. 2023

    Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

    12. 7. 2023

    Plenarno zasedanje št.

    580

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    173/1/1

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog uredbe (akt o gigabitni infrastrukturi), ki ga je pripravila Evropska komisija, ter podpira njegove cilje in vsebino.

    1.2

    EESO poudarja, da bi bilo za uresničitev ciljev iz akta o gigabitni infrastrukturi pomembno vzpostaviti hitre, učinkovite in poenostavljene postopke skupaj z ustreznimi pogoji in cenami, ki bi jih bilo mogoče dosledno uporabljati povsod po EU. V zvezi s tem bi bile še posebej koristne posebne smernice Komisije.

    1.3

    EESO priznava, da je souporaba obstoječe infrastrukture ključna za doseganje ciljev v okviru digitalnega desetletja EU do leta 2030, in poudarja, da je treba zagotoviti varnost in trdnost omrežij ter njihovo zaščito. Za doseganje ciljev EU glede povezljivosti je potrebna celovita strategija, ki bo združevala najnovejše tehnologije z odpornimi, avtonomnimi in varnimi dobavnimi verigami. Zato bi moral akt o gigabitni infrastrukturi spodbujati ponudnike omrežij k izbiri tehnoloških komponent, ki zagotavljajo visoko raven digitalne varnosti, zmanjšujejo tveganje motenj v omrežju in ustrezno obravnavajo takšne možne primere.

    1.4

    Po mnenju EESO je pomembno, da imajo države članice možnost, da ohranijo ali uvedejo ukrepe, skladne s pravom EU, ki presegajo minimalne zahteve, določene v aktu o gigabitni infrastrukturi, kakor je izrecno navedeno v uvodni izjavi 11 tega akta.

    1.5

    EESO meni, da je vzpostavitev zelo visokozmogljivih omrežjih in gigabitne povezljivosti ključnega pomena za razvoj in socialno-ekonomsko kohezijo, saj bistveno prispeva k enakopravnemu ekonomskemu razvoju MSP in poklicnih storitev, digitalnih delovnih mest in elektronskih storitev na oddaljenih območjih.

    1.6

    EESO meni, da bi bilo treba enotne informacijske točke za nudenje minimalnih informacij o fizični infrastrukturi, ki jih morajo zagotoviti lastniki javne infrastrukture, povezati in vključiti v druge podatkovne zbirke, ki so že na voljo na nacionalni ravni, s čimer bi se izognili podvajanju in prihranili stroške.

    1.7

    EESO meni, da sta racionalizacija in digitalizacija postopka za izdajo dovoljenj pomembna elementa pri uvajanju elektronskih komunikacijskih omrežij; vendar zahteva, da se za pravice poti zahteva tihi pristanek, morda ni v skladu z načelom sorazmernosti in lahko škoduje lastninski pravici, določeni v členih 17 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

    1.8

    EESO meni, da se s hitro izgradnjo infrastrukture, usklajevanjem gradbenih del, ustvarjanjem sinergij med različnimi omrežnimi operaterji in skupno uporabo obstoječe fizične infrastrukture prispeva k prihranku naložb in doseganju okoljskih ciljev, saj se z izogibanjem nadaljnjim gradbenim delom zmanjšujejo obremenitve za okolje.

    1.9

    EESO ocenjuje, da bi bilo treba v predlogu določiti preverljive ukrepe in dejavnosti, ki bi zagotovili uravnotežen razvoj in enakopraven dostop do zelo visokozmogljivega omrežja, da se v skladu z deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih prepreči povečanje vrzeli med državami in regijami z različnimi hitrostmi in zmogljivostmi razvoja. Prav tako bi bil na ta način vsem v EU, tudi tistim z nizkimi dohodki, zagotovljen dostop do visokokakovostne povezljivosti z dostopom do interneta.

    2.   Ozadje mnenja

    2.1

    Kot del prizadevanj za doseganje strateških in digitalnih ciljev EU do leta 2030 je postavitev zelo visokozmogljivih omrežij, vključno z optičnimi omrežji in omrežji 5G, strateška prednostna naloga na ravni EU. Dostop do zelo visokozmogljivih omrežij je bistvenega pomena za najrazličnejše inovativne aplikacije s preobrazbenim potencialom, ki lahko pri soočanju z izzivi prihodnosti pomagajo številnim sektorjem v EU, kot so trgovina, avtomobilski sektor, proizvodna industrija, zdravstvo, promet, kmetijstvo in javne službe.

    2.2

    Evropska komisija je leta 2014 med pobudami za odpravo ovir in spodbujanje postavitve elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti predstavila direktivo o znižanju stroškov širokopasovnih povezav (1), da bi olajšala in spodbudila postavitev omrežij tako, da bi se z usklajenimi ukrepi na ravni EU znižali stroški postavitve. Vendar ta direktiva osem let po začetku veljavnosti še zdaleč ni dosegla svojih ciljev. Potreba po njenem ponovnem pregledu je lepo razvidna iz poročila Komisije iz leta 2018 o njenem izvajanju in iz prispevkov ključnih deležnikov k javnemu posvetovanju o njej, ki ga je Komisija začela decembra 2020. Na tem posvetovanju se je izkazalo, da je le 20 % anketirancev menilo, da direktiva učinkovito olajšuje postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti z nižjimi stroški, le 11 % pa jih je menilo, da je skrajšala čas in znižala stroške izdajanja dovoljenj.

    2.3

    Direktiva o znižanju stroškov širokopasovnih povezav je le delno dosegla svoje cilje povečanja pokritosti s širokopasovnimi povezavami. Čeprav se je delež gospodinjstev z internetno hitrostjo 30 Mb/s glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe povečal z 58,1 % leta 2013 na 90 % leta 2022, se direktiva v različnih državah članicah izvaja neenakomerno, pri čemer jo nekatere države članice tudi drugače razlagajo.

    2.4

    Komisija se zaveda, da je treba izboljšati učinkovitost direktive o znižanju stroškov širokopasovnih povezav, zato je začela postopek revizije in predlagala uredbo (akt o gigabitni infrastrukturi). Cilj tega akta je odpraviti pomanjkljivosti direktive ter prispevati k stroškovno učinkoviti in pravočasni postavitvi zelo visokozmogljivih omrežij, ki so potrebna, da bo EU do leta 2030 lahko dosegla svoje splošne in digitalne cilje.

    2.5

    Predlog temelji na priporočilu o naboru orodij za povezljivost, ki je bil sprejet septembra 2020, da bi se odzvali na vse večje potrebe po povezljivosti, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, pri čemer je bil cilj, da se znižajo stroški postavitve gigabitnih omrežij in zagotovi hiter začetek uporabe radiofrekvenčnega spektra 5G. V ta namen so države članice marca 2021 opredelile 39 najboljših praks (22 se jih je nanašalo na znižanje stroškov postavitve), ki jih je treba vključiti v nabor orodij za povezljivost.

    2.6

    Akt o gigabitni infrastrukturi je bil po navedbah Komisije pripravljen, da bi izboljšal povezljivost v EU ter spodbudil inovacije in naložbe. Pomagal bo pospešiti postavitev fizične infrastrukture, ki se uporablja za gigabitna omrežja, tako, da bo izboljšal usklajevanje gradbenih del med omrežnimi operaterji, kar predstavlja do 70 % stroškov postavitve omrežja. Njegov cilj je tudi racionalizirati upravne postopke za postavitev novih omrežij z izboljšanjem dostopa do fizične infrastrukture in preglednosti načrtovanih gradbenih del, jasnejšimi pogoji za dostop do fizične infrastrukture (vključno z infrastrukturo v stavbah) ter pospešitvijo in digitalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj, pri čemer bi bilo treba na vloge zanje odgovoriti v 15 dneh, v štirih mesecih od prejema pa bi se štele za samodejno odobrene.

    3.   Splošne ugotovitve

    3.1

    EESO pozdravlja cilj Komisije, da se direktiva o znižanju stroškov širokopasovnih povezav prilagodi nedavnemu in aktualnemu tehnološkemu, tržnemu in regulativnemu razvoju ter da se spodbudi učinkovitejša in hitrejša postavitev bolj trajnostnih omrežij. To bi bilo v skladu z Evropskim zakonikom o elektronskih komunikacijah (2) in bi prispevalo k okolju prijaznejšemu sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije v okviru evropskega zelenega dogovora.

    3.2

    EESO pozdravlja odločitev, da se zaradi tveganja zamud in nedoslednosti v nacionalnih postopkih prenosa v nacionalno zakonodajo kot pravni instrument namesto direktive uporabi uredba. Slednja namreč zagotavlja enotnost in omejuje razdrobljenost nacionalnih zakonodaj, kar je ključno za doseganje ambicioznih ciljev Komisije glede povezljivosti do leta 2030. Direktiva bi se verjetno uporabljala šele po izteku roka in tako ne bi izpolnila cilja Komisije, da hitro ustvari ugoden pravni okvir. Zamuda pri poenostavitvi postopka izdaje dovoljenj za postavitev bi lahko ogrozila tudi razvoj enotnega digitalnega trga. Najnovejši razvoj v digitalnem sektorju lahko s pojavom akterjev, ki delujejo čezmejno, dvigne povezovanje notranjega trga na novo raven, kar bo spodbudilo naložbe.

    3.3

    Skromna in nedosledna uporaba direktive o znižanju stroškov širokopasovnih povezav ter pomanjkanje smernic v njej sta povzročila razdrobljenost nacionalnih zakonov in regulativno negotovost. To pa je ustvarilo ovire za čezmejne naložbe in poslovanje ter povečalo ovire za podjetja, ki si prizadevajo doseči ekonomijo obsega na ravni EU in tako izkoristiti prednosti enotnega trga EU. Zato je potrebna večja usklajenost, da bi spodbudili razvoj čezmejnih dejavnosti v tem sektorju in preprečili Evropo dveh hitrosti.

    3.4

    Cilj ukrepov v predlogu je predvsem: izboljšati usklajevanje med sektorji; poenostaviti in pospešiti postopke za izdajo dovoljenj; v celoti digitalizirati postopek za dostop do informacij o obstoječi infrastrukturi in načrtovanih gradbenih delih ter za predložitev vlog za dovoljenje; poenostaviti ponovno uporabo javne infrastrukture in postavitev omrežne infrastrukture za operaterje; pripraviti se na inovacije, tako da bodo vse nove stavbe in stavbe, ki so predmet večje prenove, opremljene z optično infrastrukturo in infrastrukturo z možnostjo pridobitve optičnega priključka; ter prispevati k trajnostnosti z zmanjšanjem vpliva elektronskih komunikacijskih omrežij na okolje tako, da se spodbujata souporaba infrastrukture in uporaba učinkovitejših tehnologij, ponovno uporablja obstoječa infrastruktura in boljše usklajujejo gradbena dela.

    3.5

    Operaterji bodo lahko digitalno predložili vloge za dovoljenje in dostopali do vseh potrebnih informacij o obstoječi infrastrukturi in načrtovanih gradbenih delih. EU meni, da bo to operaterjem omogočilo postavitev omrežij z nižjimi stroški; v skladu z oceno učinka to pomeni prihranek v višini 4,5 milijarde EUR, pri čemer se javne subvencije zmanjšajo za 2,4 milijarde EUR.

    3.6

    V primerjavi z direktivo o znižanju stroškov širokopasovnih povezav so v predlogu razširjene tudi opredelitve. Predlog se uporablja za omrežne operaterje, ki zagotavljajo dostop, vključno s ponudniki pripadajočih zmogljivosti, kot so kanali, stebri in drogovi, in za fizično infrastrukturo, vključno z infrastrukturo v lasti javnih institucij, kot so lokalni organi, ter vključuje stavbe in vhode v stavbe ter vsa druga sredstva, vključno s cestno opremo, kot so ulične svetilke, prometni znaki, semaforji, panoji, postajališča za avtobuse in tramvaje ter postaje podzemne železnice.

    3.7

    Predlog uvaja nove ukrepe za povečanje preglednosti obstoječe fizične infrastrukture. Od lastnikov javne infrastrukture na primer zahteva, naj dajo na voljo minimalne informacije o fizični infrastrukturi prek t. i. enotnih informacijskih točk. Poleg tega določa strožja pravila za usklajevanje načrtovanih gradbenih del, ki je že določeno v direktivi o znižanju stroškov širokopasovnih povezav, vendar sta področje uporabe in uporaba v predlogu precej razširjena. Na primer, informacije o gradbenih delih, ki se zahtevajo na podlagi predloga, mora ponudnik omrežja prek enotne informacijske točke dati na voljo v digitalni obliki vsaj tri mesece pred prvo vlogo za dovoljenje. Glede na to, da so podatkovne zbirke, ki vsebujejo te informacije, že na voljo v številnih državah EU, EESO meni, da bi bilo treba enotne informacijske točke povezati in vključiti v druge podatkovne zbirke, da bi se izognili podvajanju in prihranili stroške.

    3.8

    Predlog vključuje tudi ukrepe v zvezi s postopki za izdajo dovoljenj, ki morajo biti standardizirani na nacionalni ravni in v celoti dostopni z uvedbo samodejne odobritve štiri mesece po predložitvi vloge. Poleg tega je predvidena „oznaka o možnosti pridobitve optičnega priključka“, da se preveri, ali stavba izpolnjuje zahteve za enostavno namestitev zelo visokozmogljivega omrežja, kot je optično omrežje, kar bi bil pogoj za izdajo gradbenih dovoljenj za nove stavbe. EESO poudarja, da bi bilo pomembno te stavbe priključiti na zelo visokozmogljivo omrežje, da bi čim bolje izkoristili njihov potencial in izvedene naložbe.

    3.9

    Po mnenju EESO je pomembno, da imajo države članice možnost, da ohranijo ali uvedejo ukrepe, skladne s pravom EU, ki presegajo minimalne zahteve, določene v aktu o gigabitni infrastrukturi, kakor je izrecno navedeno v njegovi uvodni izjavi 11. V njej je pravilno navedeno, da ta uredba ne preprečuje sprejetja nacionalnih ukrepov v skladu s pravom EU, namenjenih spodbujanju skupne uporabe obstoječe fizične infrastrukture ali omogočanju učinkovitejšega uvajanja nove fizične infrastrukture, ki dopolnjuje pravice in obveznosti iz akta.

    4.   Posebne ugotovitve

    4.1

    Predlog je v skladu z Evropskim zakonikom o elektronskih komunikacijah, ki je začel veljati decembra 2020, s katerim je bil posodobljen regulativni okvir EU za elektronske komunikacije, in prispeva k doseganju njegovih ciljev v zvezi s spodbujanjem naložb v omrežja za napredno povezljivost. Medtem ko se zakonik osredotoča predvsem na izboljšanje konkurence, vsebuje zahteve za podjetja s pomembno tržno močjo in se ne nanaša le na fizično infrastrukturo, temveč tudi na elektronska komunikacijska omrežja, kot so optični kabli, je glavni namen akta o gigabitni infrastrukturi odpraviti ovire za postavitev omrežja ob upoštevanju sedanjega tehnološkega, tržnega in regulativnega razvoja.

    4.2

    Za uresničitev ciljev iz akta o gigabitni infrastrukturi EESO pozdravlja uskladitev besedila z opredelitvami iz zakonika in poudarja nujno potrebo po hitrih, učinkovitih in poenostavljenih postopkih skupaj z ustreznimi pogoji in cenami, ki bi jih bilo mogoče dosledno uporabljati povsod po EU. Meni, da bi bile v zvezi s tem še posebej koristne smernice Komisije.

    4.3

    V skladu s ciljem, določenim v okviru digitalnega desetletja EU do leta 2030, v katerem je navedeno, da bi morala biti do takrat vsa evropska gospodinjstva zajeta v gigabitna in hitra mobilna omrežja, in v nasprotju z direktivo o znižanju stroškov širokopasovnih povezav predlog uredbe spodbuja postavitev zelo visokozmogljivih omrežij (gigabitnih omrežij), kjer veljajo obveznosti dostopa za lastnike fizične infrastrukture, ne glede na njihov tržni položaj. EESO podpira razširitev področja uporabe, ki bi vsem subjektom, ki zagotavljajo infrastrukturo, prinesla koristi od hitrih postopkov za izdajo dovoljenj, izhajajočih iz akta. Vendar poudarja, da mora biti regulativni okvir dovolj celovit, da bo ustrezal različnim potrebam vseh deležnikov, ki sodelujejo pri uvajanju zelo visokozmogljivih omrežij po EU.

    4.4

    EESO priznava, da je souporaba obstoječe infrastrukture ključna za doseganje ciljev v okviru digitalnega desetletja EU do leta 2030, in poudarja, da je treba zagotoviti varnost in trdnost omrežij ter njihovo zaščito. Za doseganje ciljev EU glede povezljivosti je potrebna celovita strategija, ki bo združevala najnovejše tehnologije z odpornimi, avtonomnimi in varnimi dobavnimi verigami. S tem bi preprečili prekinitve storitev, ki so posledica napak ali kibernetskih napadov. Zato bi moral akt o gigabitni infrastrukturi spodbujati ponudnike omrežij k izbiri tehnoloških komponent, ki zagotavljajo visoko raven digitalne varnosti, zmanjšujejo tveganje motenj v omrežju in ustrezno obravnavajo takšne možne primere. Trdnost, odpornost in kibernetska varnost omrežja so ključnega pomena za uspeh ciljev, za katere si prizadeva akt o gigabitni infrastrukturi. Biti morajo v skladu s sedanjim regulativnim okvirom EU in ustreznimi vidiki, tudi z vidika morebitnih prihodnjih ukrepov EU na tem področju, ki jih bo prinesel nov mandat Komisije leta 2024.

    4.5

    EESO poudarja, da so poleg hitrih, učinkovitih in poenostavljenih postopkov pomembni elementi dostopa do infrastrukture ustrezni pogoji in cene. Po mnenju EESO bi morala Komisija za učinkovitost sistema, na primer z izogibanjem previsokim cenam, ki bi odvračale od uporabe zelo visokozmogljivih omrežij, sprejeti posebne smernice.

    4.6

    EESO meni, da sta racionalizacija in digitalizacija postopka za izdajo dovoljenj pomembna elementa pri uvajanju elektronskih komunikacijskih omrežij. Vendar zahteva, da se za pravice poti zahteva tihi pristanek, morda ni v skladu z načelom sorazmernosti in lahko škoduje lastninski pravici, določeni v členih 17 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

    4.7

    EESO meni, da se s hitro izgradnjo infrastrukture, usklajevanjem gradbenih del, ustvarjanjem sinergij med različnimi omrežnimi operaterji in skupno uporabo obstoječe fizične infrastrukture prispeva k prihranku naložb in doseganju okoljskih ciljev, saj se z izogibanjem nadaljnjim gradbenim delom zmanjšujejo obremenitve za okolje.

    4.8

    EESO meni, da je postavitev omrežij visokih hitrosti ključnega pomena za razvoj in socialno-ekonomsko kohezijo. V zvezi s tem meni, da bi bilo treba v predlogu določiti preverljive ukrepe in dejavnosti, ki bodo zagotovili uravnotežen razvoj in enakopraven dostop do zelo visokozmogljivega omrežja, da se prepreči povečanje vrzeli med državami in regijami z različnimi hitrostmi in zmogljivostmi razvoja. To je v skladu z deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih (3), po kateri bi morali vsi akterji na trgu, ki imajo koristi od digitalne preobrazbe, prevzeti svojo družbeno odgovornost ter pravično in sorazmerno prispevati k stroškom javnih dobrin, storitev in infrastrukture. Prav tako bi bil na ta način vsem v EU, tudi tistim z nizkimi dohodki, zagotovljen dostop do visokokakovostne povezljivosti z dostopom do interneta (4).

    V Bruslju, 12. julija 2023

    Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Oliver RÖPKE


    (1)  Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti (UL L 155, 23.5.2014, str. 1).

    (2)  Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).

    (3)  Evropska deklaracija o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje (UL C 23, 23.1.2023, str. 1).

    (4)  


    Top