This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52023AE0788
Opinion of the European Economic and Social Committee on the second set of new own resources (exploratory opinion)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Druga košarica novih virov lastnih sredstev (raziskovalno mnenje)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Druga košarica novih virov lastnih sredstev (raziskovalno mnenje)
EESC 2023/00788
UL C 293, 18.8.2023, p. 13–20
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
- Date of document:
- 14/06/2023; datum glasovanja
- Date of vote:
- 14/06/2023
- Date lodged:
- 20/01/2023
- Author:
- Evropski ekonomsko-socialni odbor
- Responsible body:
- Section for Economic and Monetary Union and Economic and Social Cohesion, EESC_ECO
- Form:
- Predhodno mnenje
- Term of office:
- 2015-2020
- Internal reference:
- AVIS-SECTION 2023/0788 FIN, ECO/617
- Session:
- 579
- Treaty:
- Pogodba o delovanju Evropske unije
- Legal basis:
- Link
- Link
- Link
- Select all documents mentioning this document
- Instruments cited:
- Link
- EUROVOC descriptor:
- Subject matter:
- Directory code:
|
18.8.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 293/13 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Druga košarica novih virov lastnih sredstev
(raziskovalno mnenje)
(2023/C 293/03)
|
Poročevalec: |
Philip VON BROCKDORFF |
|
Zaprosilo |
20. 1. 2023, dopis Maroša ŠEFČOVIČA, podpredsednika Evropske komisije za medinstitucionalne odnose in predvidevanje |
|
Pravna podlaga |
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije |
|
Pristojnost |
strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo |
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine |
30. 5. 2023 |
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju |
14. 6. 2023 |
|
Plenarno zasedanje št. |
579 |
|
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani) |
140/67/12 |
1. Sklepi in priporočila
|
1.1 |
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je že v prejšnjem mnenju na to temo (1) izpostavil potrebo po dogovoru držav članic, da se za odplačilo dolgov, ki so nastali zaradi najemanja posojil v okviru evropskega načrta za okrevanje NextGenerationEU, poiščejo novi viri lastnih sredstev, da ne bi ogrozili proračunov programov EU oziroma da ne bi bilo treba bistveno povečati prispevka iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND). |
|
1.2 |
EESO poudarja, da bi bilo treba pri oblikovanju predlogov za nove vire lastnih prihodkov upoštevati proračunske pritiske, s katerimi se soočajo države članice zaradi pandemije, in trenutne napetosti v mednarodnem okolju. To je postalo še toliko bolj pomembno v sedanjih razmerah višjih obrestnih mer, saj se lahko zgodi, da novi viri lastnih sredstev, ki jih je predlagala Komisija v svežnju iz leta 2021, ne bodo zadostovali za kritje stroškov odplačevanja instrumenta NextGenerationEU. |
|
1.3 |
EESO ugotavlja, da je v veljavi vir lastnih sredstev iz naslova odpadne plastične embalaže, ki se ne reciklira. Poudarja, kako pomembno je, da se novi zakonodajni predlog o embalaži in odpadni embalaži, ki se nanaša na nereciklirano odpadno plastično embalažo, sprejme in usklajeno prenese v nacionalno zakonodajo. Meni tudi, da je vir lastnih sredstev, izračunanih na podlagi količine komunalnih odpadkov, še ena možnost (ob predpostavki, da je tehnično in okoljsko izvedljiva), ki bi podpirala tudi krožno gospodarstvo. |
|
1.4 |
EESO poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predloge v zvezi z okvirom Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov (BEFIT). V zvezi s tem poziva Komisijo, naj določi jasne cilje glede poenostavitve davčnega okvira in zagotavljanja konkurenčnosti obstoječih in novih direktiv o davkih. Zlasti poudarja, da morajo pravila BEFIT temeljiti na usklajenih opredelitvah in standardih ter natančnejši oceni morebitnih dodatnih prihodkov, povezanih z njihovim izvajanjem. |
|
1.5 |
Po mnenju EESO je smiselno preučiti možnost vključitve finančnih storitev v okvir BEFIT ali uvedbe globalnega davka na finančne transakcije, kot je predlagal Evropski parlament, obenem pa oceniti učinke predloga. |
|
1.6 |
EESO pozdravlja dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah. Komisija bi za večjo usklajenost delovnih pogojev lahko razmislila o dodatni dajatvi za podjetja iz EU, ki uvažajo izdelke proizvajalcev iz tretjih držav, ki ne zagotavljajo primerne zaščite delavcev, pod pogojem, da to omogočajo pravila Svetovne trgovinske organizacije in da so merila glede uporabe jasna. Hkrati ponovno poudarja, da je treba podjetjem iz EU zagotoviti nekaj olajšav pri izvozu, da bodo konkurenčna na tretjih trgih. |
|
1.7 |
EESO ugotavlja, da sta bila v skladu z vključujočim okvirom OECD/G20 dogovorjena obdobje mirovanja in rok za odstop v zvezi z digitalnimi davki. Vendar bi lahko za povečanje lastnih sredstev morda razmislili o davku na digitalne transakcije na ravni EU, ki bi se uporabljal, če drugi večji trgovinski partnerji ne bi spoštovali dogovorjenih pravil iz vključujočega okvira OECD/G20. |
|
1.8 |
EESO poudarja tudi, da bi moral biti drugi sklop ukrepov za vire lastnih sredstev v skladu z načeloma sorazmernosti in socialne pravičnosti. Poleg tega znova poudarja, da bi bilo treba vse predloge v zvezi z viri lastnih sredstev podpreti z oceno učinka. |
2. Ozadje mnenja
|
2.1 |
Člen 311 PDEU določa, da se brez vpliva na druge prihodke proračun EU v celoti financira iz lastnih sredstev Unije. Te vire je mogoče opredeliti kot neposredne vire prihodkov EU, ne da bi bile za to potrebne dodatne odločitve držav članic. Vendar v praksi večino prihodkov EU ustvarjajo prispevki držav članic (2). |
|
2.2 |
Evropska komisija je ob predstavitvi svojega delovnega programa za leto 2023 napovedala predlog za drugo košarico novih virov lastnih sredstev, ki je trenutno načrtovan za tretje četrtletje leta 2023 in med drugim temelji na napovedanem zakonodajnem predlogu o enotnih davčnih pravilih za poslovanje v Evropi (BEFIT). S tem se za eno leto skrajša časovni razpored iz medinstitucionalnega sporazuma (3), ki je bil predstavljen decembra 2020. |
|
2.3 |
Druga košarica novih virov lastnih sredstev sledi prvi, ki je bila predstavljena decembra 2021 (4) in je temeljila na treh novih virih prihodkov. Prvi vir temelji na prihodkih iz sistema za trgovanje z emisijami, drugi na prihodkih, ki bodo ustvarjeni z mehanizmom EU za ogljično prilagoditev na mejah, tretji pa na deležu preostalega dobička mednarodnih družb, ki se prerazporedi državam članicam EU v skladu s sporazumom OECD/G20 o prerazporeditvi pravic do obdavčitve („prvi steber“). |
|
2.4 |
Cilj novega predloga o virih lastnih sredstev je zagotoviti odporen in diverzificiran tok prihodkov za EU ter se izogniti krčenju programov EU in pretiranemu povečanju prispevkov v proračun EU na podlagi bruto nacionalnega dohodka držav članic. |
|
2.5 |
Dolgoročni vpliv instrumenta za okrevanje NextGenerationEU, ki se izvaja za obvladovanje gospodarskih in socialnih motenj zaradi pandemije, na proračun EU bo obravnavan v novem okviru, ki je zasnovan tako, da bo ustrezno uporabil nove vire lastnih sredstev za postopno vračilo sredstev, ki si jih je Komisija izposodila na kapitalskih trgih za nepovratna sredstva instrumenta NextGenerationEU, najpozneje do leta 2058. Poudariti je treba, da je treba odplačevanje glavnice in obresti financirati iz proračuna EU v skladu z večletnim finančnim okvirom. |
|
2.6 |
Komisija je pred pripravo predloga o drugi košarici novih virov lastnih sredstev pozvala Evropski ekonomsko-socialni odbor, naj predstavi svoje stališče in priporočila, da bi jih vključila v svoj predlog. |
|
2.7 |
To mnenje EESO dopolnjuje njegovo prejšnje mnenje o isti temi (5), z nekaterimi prilagoditvami, ki upoštevajo sedanjo institucionalno razpravo in najnovejši razvoj dogodkov. |
3. Splošne ugotovitve
|
3.1 |
EESO pozdravlja možnost, da lahko ponovno izrazi svoje stališče o ključnem in strateškem vprašanju za prihodnost povezovanja EU. |
|
3.2 |
Ob tem želi poudariti, da razprava o izvoru virov lastnih sredstev in njihovi uporabi za proračun EU ob upoštevanju načela univerzalnosti ne bi smela potekati le med evropskimi institucijami, temveč bi morala na splošno vključevati tudi poslovno skupnost, druge socialne partnerje in civilno družbo, vključno s predstavniki čim več skupin državljanov EU, da bi zajeli tudi starejše in ranljive skupine. |
|
3.3 |
Kot je poudaril v svojem mnenju o predlogu sklepa o virih lastnih sredstev, se EESO strinja, da je treba zagotoviti nove vire lastnih sredstev, s katerimi bi lahko še naprej ustrezno uresničevali agendo in cilje EU, ne da bi načenjali proračune programov EU iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in bistveno povečali prispevek na podlagi BND. |
|
3.4 |
EESO hkrati ugotavlja, da se je z uvedbo vira lastnih sredstev, ki temelji na nereciklirani odpadni plastični embalaži, zmanjšal visok delež prispevkov držav članic iz naslova BND. V zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da se novi zakonodajni predlog o embalaži in odpadni embalaži sprejme in usklajeno prenese v nacionalno zakonodajo, da bi zmanjšali breme zagotavljanja skladnosti. |
|
3.5 |
EESO upa, da bo napovedani drugi sklop ukrepov za vire lastnih sredstev v skladu z načeloma sorazmernosti in socialne pravičnosti ter da bo zagotavljal ustrezno ravnovesje med potrebo po močnem finančnem proračunu, ki bo omogočal uresničevanje ciljev EU, ter socialno kohezijo in podjetjem prijaznim okoljem. |
|
3.6 |
EESO poudarja, da je pomembno razlikovati med viri lastnih sredstev EU in davčnimi politikami EU: medtem ko se pri prvih za ustrezne prihodkovne tokove za financiranje proračuna EU uporabljajo davčna orodja, bi morale biti davčne politike EU namenjene spodbujanju gospodarskega povezovanja ter krepitvi in nadaljnjemu razvoju enotnega trga, ne pa povečevanju davčnih bremen in spodkopavanju socialnega in gospodarskega povezovanja. |
|
3.7 |
EESO želi poudariti, da bo treba v predlogu Komisije skrbno preučiti negativne posledice ruskega napada na Ukrajino, ki traja že dlje časa, in s tem povezane posledice v smislu svetovne gospodarske recesije, vpliva na dobavne verige in mednarodnih napetosti, kar ustvarja zapletene okoliščine, s katerimi se je treba spoprijeti. Med slednje med drugim sodita visoka trajna inflacija in dvigovanje obrestnih mer za njeno ublažitev. Vse to ustvarja zelo zahtevne gospodarske razmere za predlog Komisije. |
|
3.8 |
Glede na zgoraj navedene okoliščine EESO ugotavlja, da bi bilo treba pri pripravi predlogov o novih virih prihodkov za proračun EU ustrezno upoštevati proračunske pritiske, s katerimi se soočajo države članice po pandemiji in v času sedanjih mednarodnih napetosti. EESO ugotavlja, da pobiranje prihodkov na ravni EU dodatno obremenjuje nacionalne proračune. Poleg tega je odplačilo posojil za instrument NextGenerationEU iz proračuna EU sprejeta zaveza, ki lahko privede do višjih prispevkov držav članic, če ne bo novih virov lastnih sredstev. |
|
3.9 |
EESO hkrati opozarja, da novi viri lastnih sredstev, predlagani v prvem svežnju Komisije z dne 14. decembra 2021, verjetno ne bodo zadostovali za kritje vseh sedanjih obveznosti EU, tudi zaradi višjih obrestnih mer. |
|
3.10 |
EESO meni, da je pomembno imeti močan in trden proračun EU, s katerim bo mogoče ne le zagotoviti strateško avtonomijo Evropske unije, temveč tudi ustrezno podpreti dvojni zeleni in digitalni prehod z vsemi izzivi in prilagoditvami, ki jih bo to prineslo državam članicam, regijam in lokalnim skupnostim, pa tudi podjetjem po vsej Evropi. |
|
3.11 |
EESO ugotavlja, da bo treba za učinkovito okrepitev proračuna EU in večletnega finančnega okvira nepovratna sredstva instrumenta NGEU vrniti v določenem obdobju brez nadaljnjega podaljšanja, da bi se izognili tveganju previsokih stroškov izposojanja zaradi predolge ročnosti, ki bi škodili gospodarski rasti in socialni blaginji prihodnjih generacij. To še zlasti velja v sedanjem obdobju rastočih obrestnih mer, zaradi katerih je zadolževanje na dolgi rok manj vzdržno, stroški financiranja pa so precej nepredvidljivi. |
|
3.12 |
EESO poziva Komisijo, naj kar najhitreje nadalje razvije predlog o sklopu enotnih pravil za oceno davčne osnove pravnih oseb s sedežem v EU, ki so del skupine s svetovnimi konsolidiranimi prihodki nad določenim pragom, saj je to predpogoj za predlog vira lastnih sredstev iz naslova obdavčitve pravnih oseb. Okvir BEFIT bo vključeval tudi določbe za razporeditev dobička med države članice na podlagi porazdelitvene formule. Ko bodo dobički razporejeni, bo zanje veljala stopnja davka od dohodkov pravnih oseb v zadevnih državah članicah. |
|
3.13 |
EESO je seznanjen z napovedjo Komisije, da si bo na podlagi predloga BEFIT prizadevala oblikovati dodaten tok virov lastnih sredstev EU. Vendar bi lahko bilo precej težko doseči politično soglasje o takšnem predlogu, kot sta v preteklosti pokazala predloga o CCCTB (6) iz let 2011 in 2016. |
|
3.14 |
EESO poziva k razpravi o okviru BEFIT, v kateri bi sodelovali vsi deležniki, saj bi s tem zagotovili preglednost njenega učinka. Poleg tega poudarja, da je za okvir BEFIT treba določiti jasne cilje in ključna načela, da bi poenostavili davčni okvir ter zagotovili konkurenčnost obstoječih in novih direktiv o davkih. |
|
3.15 |
EESO poudarja, da bi morala morebitna pravila o okviru BEFIT temeljiti na usklajenih opredelitvah in standardih, da se omogoči pravilno izvajanje predloga na celotnem notranjem trgu, ter na natančnejši oceni morebitnih dodatnih prihodkov, povezanih z izvajanjem okvira BEFIT, če bodo ti prihodki dejansko ustvarjeni (7). |
|
3.16 |
EESO opozarja, da so prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb v vsakem primeru nestanovitni, kar otežuje natančno oceno prihodnjih davčnih prihodkov, ki jih je treba nameniti za vire lastnih sredstev. To še zlasti velja v trenutnih gospodarskih razmerah z visoko inflacijo in višanjem obrestnih mer. V zvezi s tem EESO spodbuja Komisijo, naj izvede namenske študije in simulacije ocen učinka, da bi določila zanesljiv nabor virov lastnih sredstev, ki bi jih lahko pobirali v okviru pobude BEFIT. Vendar opozarja na morebitne dodatne stroške podjetij v zvezi z zagotavljanjem skladnosti. |
|
3.17 |
Ker bo predlog Komisije o okviru BEFIT temeljil na dvostebrnem pristopu iz vključujočega okvira, ki sta ga sprejela OECD in skupina G20 v zvezi z razporejanjem dobička (prvi steber) in dopolnilnimi pravili (drugi steber), EESO spodbuja Komisijo, naj še naprej tesno sodeluje v mednarodnih pobudah za pripravo predloga BEFIT. |
|
3.18 |
Kot je predlagal tudi Evropski parlament, bi lahko pri ocenjevanju možnih učinkov preučili možnost vključitve finančnih storitev v okvir BEFIT ali uvedbe globalnega davka na finančne transakcije. Nove davčne določbe bi bilo treba nato združiti s ciljno usmerjenimi pravili, katerih namen je del pričakovanih dodatnih davčnih prihodkov nameniti virom lastnih sredstev EU. |
|
3.19 |
EESO želi spomniti, da se je z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, o katerem sta se dogovorila Svet in Evropski parlament, izključno želelo spodbuditi trgovinske partnerje EU, da skupaj z EU razogljičijo svojo proizvodnjo. To je bilo predlagano kot vir lastnih sredstev v prvem svežnju. Poleg tega bi Komisija lahko razmislila o dodatni dajatvi za podjetja iz EU, ki uvažajo izdelke proizvajalcev iz tretjih držav, ki ne zagotavljajo primerne zaščite delavcev. Ta možnost bi bila upoštevana le, če je v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije in so merila glede uporabe jasna. Ta dajatev bi lahko nekoliko zaščitila delavce v tretjih državah in postopoma olajšala doseganje enakovrednih delovnih pogojev med EU in drugimi trgovinskimi bloki. Hkrati EESO poziva k določenim olajšavam pri izvozu, da bodo lahko podjetja iz EU konkurenčna na tretjih trgih. To je bilo poudarjeno v enem od prejšnjih mnenj EESO o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah. |
|
3.20 |
EESO meni, da bi v skladu z vključujočim okvirom OECD/G20, v katerem sta bila v zvezi z digitalnimi davki dogovorjena obdobje mirovanja in rok za odstop, lahko za povečanje lastnih sredstev morda razmislili o davku na digitalne transakcije na ravni EU. Vendar bi se ta uporabljal le, če drugi večji trgovinski partnerji ne bi spoštovali dogovorjenih pravil iz vključujočega okvira OECD/G20. |
|
3.21 |
Kjer je recikliranje komunalnih odpadkov tehnično in okoljsko izvedljivo, je statistično podprt vir lastnih sredstev, ki temelji na količini komunalnih odpadkov, še ena možnost, s katero bi odlaganje in sežiganje postala dražja v primerjavi z recikliranjem, kar bi podprlo krožno gospodarstvo na celotnem notranjem trgu. |
|
3.22 |
Kot je EESO poudaril že v prejšnjem mnenju o predlogu sklepa o virih lastnih sredstev, meni, da sta učinkovitost in uspešnost pri zbiranju, upravljanju in nato tudi pri porabi lastnih sredstev ključni v vseh fazah in strateški za zagotavljanje ustreznega in produktivnega izkoriščanja virov lastnih sredstev za doseganje ambicioznih ciljev, določenih v agendi Komisije. |
|
3.23 |
EESO v skladu s prejšnjim mnenjem o predlogu sklepa o virih lastnih sredstev na koncu tudi ponovno poudarja, kako pomembno je, da so vsi predlogi v zvezi z viri lastnih sredstev podprti z oceno učinka predlaganih ukrepov in zlasti prihodkov, ki naj bi jih ti ukrepi ustvarili. |
V Bruslju, 14. junija 2023
Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Oliver RÖPKE
(1) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Naslednja generacija virov lastnih sredstev za proračun EU (COM(2021) 566 final) – Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (COM(2021) 569 final – 2021/0429 (APP)) – Predlog sklepa Sveta o spremembi Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2021) 570 final – 2021/0430 (CNS)) (UL C 323, 26.8.2022, str. 48).
(2) Služba Evropskega parlamenta za raziskave.
(3) Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (L433I/28).
(4) COM(2021) 566 final.
(5) Mnenje EESO z naslovom Predlog sklepa o virih lastnih sredstev (UL C 323, 26.8.2022, str. 48).
(6) Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb.
(7) Namen okvira BEFIT je poenostavitev in učinkovita konsolidacija dobičkov in izgub, ne pa nujno ustvarjanje več prihodkov.
PRILOGA
Naslednji amandmaji, ki so bili med razpravo zavrnjeni, so prejeli vsaj četrtino glasov (člen 74(3) Poslovnika):
AMANDMA 3
ECO/617 — Druga košarica novih virov lastnih sredstev
Odstavek 3.18
Spremeni se tako
|
Mnenje strokovne skupine |
Amandma |
|
Kot je predlagal tudi Evropski parlament, bi lahko preučili možnost vključitve finančnih storitev v okvir BEFIT ali uvedbe globalnega davka na finančne transakcije. Nove davčne določbe bi bilo treba nato združiti s ciljno usmerjenimi pravili, katerih namen je del pričakovanih dodatnih davčnih prihodkov nameniti virom lastnih sredstev EU. Vendar se EESO zaveda, da bi davek na finančne transakcije utegnil zmanjšati konkurenčnost EU, zlasti če bi se uporabljal le v EU. Poleg tega široko zastavljen davek na finančne transakcije verjetno ne bo prinesel veliko prihodkov, lahko pa bi negativno vplival na evropska podjetja in gospodinjstva, kar bi lahko zmanjšalo rast in dodatno obremenilo javne finance. |
Kot je predlagal tudi Evropski parlament, bi lahko preučili možnost vključitve finančnih storitev v okvir BEFIT ali uvedbe globalnega davka na finančne transakcije (9). Nove davčne določbe bi bilo treba nato združiti s ciljno usmerjenimi pravili, katerih namen je del pričakovanih dodatnih davčnih prihodkov nameniti virom lastnih sredstev EU. Vendar se EESO zaveda, da bi davek na finančne transakcije utegnil zmanjšati konkurenčnost EU, zlasti če bi se uporabljal le v EU. Poleg tega široko zastavljen davek na finančne transakcije verjetno ne bo prinesel veliko prihodkov, lahko pa bi negativno vplival na evropska podjetja in gospodinjstva, kar bi lahko zmanjšalo rast in dodatno obremenilo javne finance. |
Obrazložitev
To je zelo pomembno ozadje, ki ga je treba dodati v pojasnilo bralcu mnenja. Uvedba davka na finančne transakcije je v državah članicah EU namreč še vedno politično zelo zapletena, čeprav je bila zakonodajna pobuda Komisije predlagana že pred skoraj 12 leti. To zgolj dokazuje, da so koristi uvedbe davka na finančne transakcije samo v EU ali samo med nekaterimi državami članicami EU zelo vprašljive.
Rezultat glasovanja:
|
Za: |
80 |
|
Proti: |
122 |
|
Vzdržani: |
14 |
AMANDMA 4
ECO/617 — Druga košarica novih virov lastnih sredstev
Odstavek 3.19
Spremeni se tako
|
Mnenje strokovne skupine |
Amandma |
|
EESO želi spomniti, da se je z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, o katerem sta se dogovorila Svet in Evropski parlament, izključno želelo spodbuditi trgovinske partnerje EU, da skupaj z EU razogljičijo svojo proizvodnjo. To je bilo predlagano kot vir lastnih sredstev v prvem svežnju. Poleg tega bi Komisija lahko razmislila o dodatni dajatvi za podjetja iz EU, ki uvažajo izdelke proizvajalcev iz tretjih držav, ki ne zagotavljajo primerne zaščite delavcev. Ta možnost bi bila upoštevana le, če je v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije in so merila glede uporabe jasna. Ta dajatev bi lahko nekoliko zaščitila delavce v tretjih državah in postopoma olajšala doseganje enakovrednih delovnih pogojev med EU in drugimi trgovinskimi bloki. Hkrati EESO poziva k določenim olajšavam pri izvozu, da bodo lahko podjetja iz EU konkurenčna na tretjih trgih. To je bilo poudarjeno v enem od prejšnjih mnenj EESO o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah. |
EESO želi spomniti, da se je z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, o katerem sta se dogovorila Svet in Evropski parlament, izključno želelo spodbuditi trgovinske partnerje EU, da skupaj z EU razogljičijo svojo proizvodnjo. To je bilo predlagano kot vir lastnih sredstev v prvem svežnju. Hkrati EESO poziva k določenim olajšavam pri izvozu, da bodo lahko podjetja iz EU konkurenčna na tretjih trgih. To je bilo poudarjeno v enem od prejšnjih mnenj EESO o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah. |
Obrazložitev
Enako besedilo kot v odstavku 1.6.
Rezultat glasovanja:
|
Za: |
78 |
|
Proti: |
129 |
|
Vzdržani: |
11 |
Naslednji amandmaji so bili med razpravo sprejeti, vendar je bila vsaj četrtina oddanih glasov za ohranitev prvotnega besedila (člen 74(4) Poslovnika):
AMANDMA 1
ECO/617 — Druga košarica novih virov lastnih sredstev
Odstavek 3.18
Spremeni se tako
|
Mnenje strokovne skupine |
Amandma |
|
Kot je predlagal tudi Evropski parlament, bi lahko preučili možnost vključitve finančnih storitev v okvir BEFIT ali uvedbe globalnega davka na finančne transakcije. Nove davčne določbe bi bilo treba nato združiti s ciljno usmerjenimi pravili, katerih namen je del pričakovanih dodatnih davčnih prihodkov nameniti virom lastnih sredstev EU . Vendar se EESO zaveda, da bi davek na finančne transakcije utegnil zmanjšati konkurenčnost EU, zlasti če bi se uporabljal le v EU. Poleg tega široko zastavljen davek na finančne transakcije verjetno ne bo prinesel veliko prihodkov, lahko pa bi negativno vplival na evropska podjetja in gospodinjstva, kar bi lahko zmanjšalo rast in dodatno obremenilo javne finance. |
Kot je predlagal tudi Evropski parlament, bi lahko pri ocenjevanju možnih učinkov preučili možnost vključitve finančnih storitev v okvir BEFIT ali uvedbe globalnega davka na finančne transakcije. Nove davčne določbe bi bilo treba nato združiti s ciljno usmerjenimi pravili, katerih namen je del pričakovanih dodatnih davčnih prihodkov nameniti virom lastnih sredstev EU. |
Rezultat glasovanja:
|
Za: |
96 |
|
Proti: |
91 |
|
Vzdržani: |
15 |
AMANDMA 2
ECO/617 — Druga košarica novih virov lastnih sredstev
Odstavek 1.5
Spremeni se tako
|
Mnenje strokovne skupine |
Amandma |
|
Po mnenju EESO je smiselno preučiti možnost vključitve finančnih storitev v okvir BEFIT ali uvedbe globalnega davka na finančne transakcije, kot je predlagal Evropski parlament . Vendar se EESO zaveda, da bi takšen davek utegnil vplivati na konkurenčnost in verjetno ne bi prinesel veliko dodatnih prihodkov. |
Po mnenju EESO je smiselno preučiti možnost vključitve finančnih storitev v okvir BEFIT ali uvedbe globalnega davka na finančne transakcije, kot je predlagal Evropski parlament , obenem pa oceniti učinke predloga . |
Rezultat glasovanja:
|
Za: |
126 |
|
Proti: |
79 |
|
Vzdržani: |
8 |
(9) Komisija je 28. septembra 2011 predložila predlog direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES. V Svetu ni bil dosežen dogovor in Komisija je 14. februarja 2013 predložila predlog, da se v enajstih državah članicah uvede davek na finančne transakcije z instrumentom okrepljenega sodelovanja. Do zaostanka pri tem prihaja tudi med temi državami članicami, čeprav Svet ECOFIN o tem dosjeju redno razpravlja.
