EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.11.2022

COM(2022) 597 final

2022/0371(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023 (razširjena makrofinančna pomoč)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Naslednji meseci bodo odločilni za dogovor o dodatni podpori. Ta kratkoročna podpora bo zahtevala usklajena mednarodna prizadevanja in tesno sodelovanje med mednarodnimi partnerji. EU odločno podpira Ukrajino, katere prihodnost je v EU. Nadaljnja podpora Ukrajini v okviru organiziranega skupnega pristopa je zelo pomembna prednostna naloga Unije.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Predlog temelji na nizu ukrepov makrofinančne pomoči, ki se Ukrajini zagotavlja od leta 2015. Naknadne ocene prejšnjih ukrepov makrofinančne pomoči Ukrajini, opravljene v preteklosti, so pokazale, da so bili na splošno zelo pomembni z vidika ciljev, finančnih sredstev in pogojev politike. Natančneje, ukrepi makrofinančne pomoči so bili ključnega pomena pri podpori Ukrajini pri reševanju njenih plačilnobilančnih težav in izvajanju ključnih strukturnih reform za stabilizacijo gospodarstva in povečanje vzdržnosti njenega zunanjega položaja. Omogočili so fiskalne prihranke in finančne koristi ter delovali kot katalizator za dodatno finančno podporo in zaupanje vlagateljev. Ugotovljeno je bilo, da pogoji, povezani z ukrepi makrofinančne pomoči, dopolnjujejo povezane programe Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Imeli so tudi precejšen politični učinek, ki je prispeval k mobilizaciji ukrajinskih organov pri ključnih reformah, zlasti na področjih strukturne politike, ki so manj zajeta v drugih programih mednarodnih donatorjev.

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

·podpora za stroške obresti posojil – ciljnega zneska ni mogoče določiti vnaprej, saj bodo ti stroški odvisni od dejanskih obresti posojil,

·nepovratna podpora za dejavnosti, zajete v memorandumu o soglasju o instrumentu, ali

·za Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI) in/ali humanitarno pomoč za dejavnosti v korist Ukrajine.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Poglavje I uredbe se nanaša na splošne določbe.

Člen 1 določa predmet urejanja uredbe, ki je vzpostavitev instrumenta za zagotavljanje podpore Unije Ukrajini.

Člen 2 določa splošni cilj instrumenta in navaja njegove glavne specifične cilje.

V členu 3 so opisana področja, na katerih se lahko zagotovi podpora, da bi bili doseženi cilji instrumenta.

Člen 4 določa zneske podpore v obliki posojil. Določa tudi dodatne zneske za kritje subvencije obrestne mere in morebitne nepovratne podpore. Nazadnje člen določa obdobje razpoložljivosti podpore.

V členu 5 je opisano, kako lahko države članice ter zainteresirane tretje države in tretje osebe prispevajo k instrumentu.

V oddelku 2 so pojasnjeni pogoji podpore v okviru instrumenta.

Člen 6 določa splošen predpogoj za odobritev podpore v okviru instrumenta.

Člen 7 določa, da bo Komisija z Ukrajino sklenila memorandum o soglasju, in navaja informacije o njegovi vsebini, časovnem razporedu in pregledu.

Člen 8 se nanaša na zahteve glede poročanja v skladu z memorandumom o soglasju.

Oddelek 3 vsebuje določbe o tem, kako se lahko sprosti podpora v okviru instrumenta, in o obveznostih glede ocenjevanja ter obveščanja.

Člen 9 določa, kako se lahko sprosti podpora v okviru instrumenta.

Člen 10 določa postopkovne korake za sprostitev podpore.

Člen 11 določa pravila o zmanjšanju, začasni prekinitvi in ukinitvi podpore.

Člen 12 določa, da Komisija oceni izvrševanje podpore v okviru instrumenta.

Člen 13 določa, kako se bosta Evropski parlament in Svet obveščala o razvoju dogodkov v zvezi z instrumentom.

Poglavje II uredbe vsebuje posebne določbe v zvezi z izvajanjem instrumenta: člen 14 o najemanju in dajanju posojil ter odstopanjih od Uredbe (EU) 2021/947 v zvezi z zahtevami glede kritja z jamstvom za zunanje delovanje in oblikovanja rezervacij, člen 15 o subvenciji obrestne mere, člen 16 pa o sporazumu o financiranju za nepovratno podporo.

Poglavje III uredbe opisuje skupne in končne določbe o komitologiji (člen 17), letnem poročanju (člen 18) in začetku veljavnosti (člen 19).

2022/0371 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023 (razširjena makrofinančna pomoč)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom 6 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Sporazum o pridružitvi med Unijo in Ukrajino 7 , ki vključuje poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje, je začel veljati 1. septembra 2017.

(2)Ukrajina se je leta 2014 zavzela za ambiciozen program reform, katerega cilj je stabilizirati gospodarstvo in izboljšati življenje njenih državljanov. Boj proti korupciji ter ustavne, volilne in pravosodne reforme so med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami programa. Izvajanje navedenih reform je bilo podprto z zaporednimi programi makrofinančne pomoči, na podlagi katerih je Ukrajina prejela pomoč Unije v obliki posojil v skupni višini 6,6 milijarde EUR.

(3)Z nujno makrofinančno pomočjo, ki je bila v razmerah naraščajoče grožnje, tik pred rusko invazijo, dana na voljo na podlagi Sklepa (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta 8 , je bilo zagotovljenih 1,2 milijarde EUR posojil Ukrajini, izplačanih v dveh obrokih po 600 milijonov EUR v marcu in maju leta 2022.

(4)Izredna makrofinančna pomoč Unije v višini do 1 milijarde EUR, dana na voljo na podlagi Sklepa (EU) 2022/1201 Evropskega parlamenta in Sveta 9 , je zagotovila hitro in nujno podporo ukrajinskemu proračunu ter je bila v celoti izplačana v dveh tranšah 1. in 2. avgusta 2022. Ta pomoč je predstavljala prvo fazo načrtovane izredne makrofinančne pomoči Ukrajini v višini do 9 milijard EUR, ki jo je Komisija napovedala v svojem sporočilu z dne 18. maja 2022 z naslovom „Pomoč Ukrajini in njena obnova“ ter jo je Evropski svet potrdil na zasedanju 23. in 24. junija 2022.

(5)Sklep (EU) 2022/1628 10 je predstavljal naslednjo fazo pri izvrševanju te predvidene izredne makrofinančne pomoči Unije. Določil je podlago za zagotovitev dodatnega zneska v višini do 5 milijard EUR Ukrajini v obliki posojil pod zelo ugodnimi pogoji, od katerih sta bili 2 milijardi EUR izplačani 18. oktobra, preostale 3 milijarde EUR pa naj bi bile izplačane do konca leta 2022.

(6)Zaradi neizzvane in neupravičene vojne agresije Rusije proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, je Ukrajina izgubila dostop do finančnih trgov, njeni javnofinančni prihodki pa so znatno upadli, medtem ko so se javnofinančni odhodki za obvladovanje humanitarnih razmer in ohranjanje kontinuitete državnih storitev izrazito povečali. V teh zelo negotovih in nestabilnih razmerah so najboljše ocene Mednarodnega denarnega sklada (MDS) o potrebah Ukrajine po financiranju poleti 2022 kazale na izredno vrzel v financiranju v višini približno 39 milijard USD v letu 2022, od katere je bilo mogoče približno polovico pokriti z mednarodno pomočjo. Hitra zagotovitev makrofinančne pomoči Unije Ukrajini na podlagi Sklepa (EU) 2022/1628 se je zaradi izrednih okoliščin štela za ustrezen kratkoročni odziv na znatna tveganja za makrofinančno stabilnost Ukrajine. Z dodatnim zneskom v višini do 5 milijard EUR izredne makrofinančne pomoči Unije na podlagi Sklepa (EU) 2022/1628 se je podprla makrofinančna stabilizacija Ukrajine, okrepila neposredna odpornost države in ohranila njena zmogljivost za okrevanje, s čimer se je prispevalo k vzdržnosti javnega dolga Ukrajine in njeni dolgoročni zmožnosti, da poplača svoje finančne obveznosti.

(7)Unija, njene države članice in evropske finančne institucije so od začetka ruske vojne agresije mobilizirale 19,7 milijarde EUR za podporo gospodarski, družbeni in finančni odpornosti Ukrajine. To združuje podporo iz proračuna Unije (12,4 milijarde EUR), vključno z izredno makrofinančno pomočjo, podporo Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, za katero v celoti ali delno jamči proračun EU, ter nadaljnjo finančno podporo držav članic (7,3 milijarde EUR).

(8)Poleg tega je Svet sprejel sklep o ukrepih pomoči za podporo ukrajinskim oboroženim silam v okviru evropskega mirovnega instrumenta v višini 3,1 milijarde EUR in o vojaški pomoči Ukrajini z 0,1 milijarde EUR za splošne stroške. Unija in njene države članice so se na izredne razmere odzvale tudi z doslej največjo nujno pomočjo v naravi v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite, kar je največja izredna operacija od vzpostavitve mehanizma, saj v Ukrajino in regijo usmerja več milijonov kosov nujnih potrebščin.

(9)Evropski svet je Ukrajini junija 2022 podelil status kandidatke 11 . Nadaljnja močna podpora Ukrajini je ključna prednostna naloga Unije. Zahteva organiziran kolektivni pristop, določen v tem instrumentu, saj je škoda, ki jo ruska vojna agresija povzroča ukrajinskemu gospodarstvu, državljanom in podjetjem, ogromna.

(10)Ruska vojna agresija proti Ukrajini predstavlja strateško geopolitično grožnjo za Unijo kot celoto in od držav članic zahteva, da so močne in enotne. Zato je bistveno, da se podpora Unije hitro uporabi in da jo bo mogoče prožno in postopno prilagajati za takojšnjo pomoč in kratkoročno sanacijo na poti k prihodnji obnovi.

(11)V zvezi s tem je cilj instrumenta, vzpostavljenega na podlagi te uredbe, prispevati k zapolnitvi vrzeli v financiranju Ukrajine v letu 2023, zlasti z zagotavljanjem zelo ugodne kratkoročne finančne pomoči za državni proračun, ki se bo izvajala na predvidljiv, neprekinjen, urejen in pravočasen način, vključno s financiranjem sanacije in začetno podporo za povojno obnovo, kjer je to ustrezno, da bi Ukrajino podprli pri procesu povezovanja z Evropo.

(12)Za dosego splošnega cilja bi bilo treba zagotoviti pomoč za podporo makrofinančni stabilnosti v Ukrajini in zmanjšanje omejitev Ukrajine pri zunanjem financiranju. Komisija bi morala izvrševati podporo v skladu z glavnimi načeli in cilji ukrepov z različnih področij zunanjega delovanja in iz drugih ustreznih politik Unije.

(13)Med glavna področja podpore v okviru instrumenta bi bilo treba vključiti tudi zagotavljanje podpore za sanacijo, popravilo in vzdrževanje kritičnih funkcij in infrastrukture ter pomoč ljudem v stiski in najbolj prizadetim območjem v smislu materialne in socialne podpore, začasnih stanovanj ter gradnje stanovanj in infrastrukture.

(14)Instrument bi moral podpirati tudi zmogljivost ukrajinskih organov, da se pripravijo na prihodnjo povojno obnovo in zgodnjo pripravljalno fazo predpristopnega procesa, kot je ustrezno, vključno s krepitvijo ukrajinskih institucij, reformiranjem in povečanjem učinkovitosti javne uprave ter preglednostjo, strukturnimi reformami in dobrim upravljanjem na vseh ravneh.

(15)Instrument bo podpiral zunanjo politiko Unije do Ukrajine. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja podpore tesno sodelovati, da bi usklajevali zunanjo politiko Unije in zagotavljali njeno doslednost. Podpora Unije Ukrajini na podlagi te uredbe bo še naprej znatno prispevala k izpolnjevanju potreb Ukrajine po financiranju, kot jih ocenjujejo MDS, Svetovna banka in druge mednarodne finančne institucije, ob upoštevanju zmožnosti Ukrajine, da se financira z lastnimi sredstvi. Pri določanju zneska podpore se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki dvostranskih in večstranskih donatorjev, drugi obstoječi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Ukrajini, in dodana vrednost splošnega ukrepanja Unije.

(16)Razmere v Ukrajini zahtevajo postopen pristop, pri katerem bi morala instrument, osredotočen na makrofinančno stabilnost ter takojšnjo pomoč in sanacijo, spremljati stalna podpora v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa in Instrumenta za humanitarno pomoč.

(17)V uredbi bi bilo treba določiti sredstva, ki so na voljo za instrument za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, pri čemer bi bila izplačila možna do 31. marca 2024. V obliki posojil bi bilo treba dati na voljo največ 18 milijard EUR. Poleg tega bi morala uredba za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027 zagotoviti subvencijo obrestne mere. Za zagotovitev kritja stroškov obresti v času trajanja posojil bi se morali prispevki držav članic po letu 2027 obnoviti in nadaljevati kot zunanji namenski prejemki, razen če se bodo stroški v prihodnjih večletnih finančnih okvirih krili z drugimi sredstvi. Zato bo morda možno, da se bodo prispevki držav članic podaljšali tudi na obdobje po letu 2027.

(18)Uredba bi morala državam članicam omogočiti, da dajo na voljo dodatna sredstva, ki bi predstavljala zunanje namenske prejemke in ki se bodo uporabila na podlagi memoranduma o soglasju za ta instrument. Taka možnost dodatnih prispevkov bi morala biti dana tudi tretjim državam in zainteresiranim stranem, pri čemer bi se ti obravnavali kot zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(2), točki (d) in (e), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 12 . Za spodbujanje sinergij in dopolnjevanja je primerno omogočiti, da se taki dodatni prispevki držav članic, tretjih držav in drugih tretjih oseb dajo na voljo tudi za programe, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta 13 ter Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 14 , za financiranje ukrepov, ki prispevajo k ciljem tega instrumenta.

(19)Prostovoljni prispevki držav članic bi morali biti nepreklicni, brezpogojni in na zahtevo. V ta namen bi morala država članica, ki zagotavlja podporo, s Komisijo skleniti sporazum o prispevku v smislu člena 22(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Sporazum o prispevku bi moral zajemati prispevek k subvenciji obrestne mere in, če jih država članica želi zagotoviti, tudi dodatne zneske.

(20)Predpogoj za dodelitev podpore v okviru instrumenta bi moral biti, da Ukrajina še naprej spoštuje učinkovite demokratične mehanizme in svoje institucije, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

(21)Podpora v okviru instrumenta bi morala biti povezana s pogoji politike, določenimi v memorandumu o soglasju. Ti pogoji bi morali vključevati tudi zaveze za krepitev gospodarske uspešnosti in odpornosti države, poslovnega okolja, omogočanje kritične obnove in obravnavanje izzivov v energetskem sektorju.

(22)Pogoje politike bi bilo treba dopolniti s strogimi zahtevami glede poročanja, da se zagotovi učinkovita, pregledna in odgovorna uporaba sredstev.

(23)Glede na trenutne razmere v Ukrajini je primerno zagotoviti vmesni pregled memoranduma o soglasju.

(24)Podporo bi bilo treba sprostiti po izpolnitvi predpogojev ter v primeru zadovoljivega izvajanja in napredka pri izvajanju pogojev politike.

(25)Primerno je zagotoviti možnost ponovne ocene potreb Ukrajine po financiranju in zmanjšanja, začasne prekinitve ali ukinitve podpore, če se te v obdobju izplačevanja podpore Unije v okviru instrumenta v primerjavi s prvotnimi napovedmi bistveno zmanjšajo. Primerno je tudi zagotoviti možnost začasne prekinitve ali ukinitve izplačil, če zahteve za sprostitev podpore v okviru instrumenta ne bi bile izpolnjene.

(26)Glede na trenutne nujne finančne potrebe države je primerno organizirati finančno pomoč Ukrajini v okviru enotne metode financiranja iz člena 220a Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ki naj bi povečala likvidnost obveznic Unije ter privlačnost in stroškovno učinkovitost izdaj Unije.

(27)Glede na težke razmere v Ukrajini, ki jih je povzročila ruska vojna agresija, in v podporo Ukrajini na poti k dolgoročni stabilnosti je primerno, da se Ukrajini zagotovijo posojila pod zelo ugodnimi pogoji s trajanjem največ 35 let in da se odplačevanje glavnice ne začne pred letom 2033. Primerno je tudi odstopati od člena 220(5), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in Uniji omogočiti, da krije stroške obrestne mere in Ukrajino oprosti plačila upravnih stroškov. Subvencijo obrestne mere bi bilo treba odobriti kot instrument, ki se šteje za primernega za zagotovitev učinkovitosti podpore v smislu člena 220(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Financirati bi jo bilo treba iz dodatnih prostovoljnih prispevkov držav članic in bi morala biti na voljo postopoma po začetku veljavnosti sporazumov z državami članicami.

(28)Ukrajina lahko zaprosi za subvencijo obrestne mere in oprostitev plačila upravnih stroškov do konca marca vsakega leta.

(29)Z odstopanjem od člena 31(3), drugi stavek, Uredbe (EU) 2021/947 finančna obveznost iz posojil na podlagi te uredbe ne bi smela biti podprta z jamstvom za zunanje delovanje. Zneske, potrebne za kritje morebitnega primanjkljaja v okviru finančne pomoči Ukrajini, ki je na voljo za leto 2023, bi bilo treba uporabiti v skladu s členom 2(3) Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 15 . Podpora bi morala pomeniti finančno pomoč v smislu člena 220(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Pri upoštevanju finančnih tveganj in proračunskega kritja se za finančno pomoč v obliki posojil v okviru tega instrumenta ne bi smele oblikovati rezervacije, z odstopanjem od člena 211(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 pa se ne bi smela določiti stopnja rezervacij kot odstotek zneska iz člena 4(1).

(30)Primerno je, da Komisija in Ukrajina skleneta posojilno pogodbo za podporo v obliki posojila v okviru pogojev, določenih v memorandumu o soglasju. Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih s podporo v okviru instrumenta, bi morala Ukrajina izvesti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in drugim nepravilnostim, povezanim s to pomočjo. Poleg tega bi morala sporazum o posojilih in sporazum o financiranju vsebovati določbe, na podlagi katerih bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče revizije, Evropsko javno tožilstvo pa svoje pristojnosti, v skladu s členoma 129 in 220 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

(31)Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(32)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 16 .

(33)Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(34)Glede na trenutne razmere v Ukrajini bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Podpora Unije Ukrajini

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja instrument za zagotavljanje podpore Unije Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: instrument) v obliki posojil, nepovratne podpore in subvencije obrestne mere.

V uredbi so določeni cilji instrumenta, njegovo financiranje, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje tega financiranja.

Člen 2

Cilji instrumenta

1.Splošni cilj instrumenta je zagotoviti kratkoročno finančno pomoč na predvidljiv, neprekinjen, urejen in pravočasen način, financiranje sanacije in začetno podporo za povojno obnovo, kjer je to primerno, z namenom podpiranja Ukrajine pri procesu povezovanja z Evropo.

2.Za dosego splošnega cilja so glavni specifični cilji zlasti podpreti:

(a)makrofinančno stabilnost ter zmanjšati omejitve pri zunanjem in notranjem financiranju države;

(b)program reform, usmerjen v zgodnjo pripravljalno fazo predpristopnega procesa, kot je ustrezno, vključno s krepitvijo ukrajinskih institucij, reformiranjem in povečanjem učinkovitosti javne uprave ter preglednostjo, strukturnimi reformami in dobrim upravljanjem na vseh ravneh;

(c)obnovitev kritičnih funkcij in sanacijo infrastrukture ter pomoč ljudem v stiski.

Člen 3

Področja podpore

Za doseganje svojih ciljev instrument podpira zlasti naslednje:

(a)financiranje potreb Ukrajine po financiranju za ohranitev makrofinančne stabilnosti države;

(b)sanacijo, na primer z obnovo kritične infrastrukture, kot so energetska infrastruktura, vodni sistemi, prometna omrežja, notranje ceste ali mostovi, ali v strateških gospodarskih sektorjih in socialni infrastrukturi, kot so zdravstvene ustanove, šole in stanovanja za premeščene osebe, vključno z začasnimi in socialnimi stanovanji;

(c)sektorske in institucionalne reforme, vključno s protikorupcijskimi in pravosodnimi reformami, spoštovanjem pravne države, dobrim upravljanjem ter modernizacijo nacionalnih in lokalnih institucij;

(d)priprave na obnovo Ukrajine;

(e)podporo uskladitvi regulativnega okvira Ukrajine z regulativnim okvirom Unije in njeni vključitvi v enotni trg ter krepitev gospodarskega razvoja in izboljšanje konkurenčnosti;

(f)krepitev upravne zmogljivosti Ukrajine z ustreznimi sredstvi, vključno z uporabo tehnične pomoči.

Člen 4

Razpoložljiva podpora v okviru instrumenta

1.Podpora v okviru instrumenta v obliki posojil je na voljo v znesku do 18 000 000 000 EUR za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, pri čemer so izplačila možna do 31. marca 2024.

2.V okviru instrumenta je za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027 na voljo tudi dodatna podpora ob upoštevanju člena 5(1), in sicer za kritje odhodkov v skladu s členom 15. Ta dodatna podpora je lahko na voljo po 31. decembru 2027 ob upoštevanju člena 5(1).

3.Dodatni zneski, na voljo v skladu s členom 5(2) in (4) te uredbe, se lahko namenijo kot nepovratna podpora, kadar je to določeno v memorandumu o soglasju, ki se sklene v skladu s členom 7 te uredbe, ali v skladu z Uredbo (EU) 2021/947 in Uredbo (ES) št. 1257/96 za financiranje ukrepov za doseganje ciljev iz člena 2(2)(b) do (c) v skladu s pravili navedenih uredb.

4.    Zneski iz odstavka 3 lahko krijejo odhodke za podporo pri izvajanju instrumenta in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo, povezano z dejavnostmi pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, potrebnimi za tako izvajanje, ter odhodke na sedežu in delegacijah Unije za upravno podporo in podporo pri usklajevanju, ki sta potrebni za instrument, in za upravljanje operacij, ki se financirajo v okviru instrumenta, vključno z ukrepi informiranja in komuniciranja ter korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.      

Člen 5
Prispevki držav članic in tretjih oseb

1.Države članice lahko prispevajo k zneskom iz člena 4(2). Sorazmerni delež, ki ga prispeva zadevna država članica k tem zneskom, ustreza sorazmernemu deležu te države članice v skupnem bruto nacionalnem dohodku (BNP) Unije. Za prispevke za leto n se sorazmerni delež, ki temelji na BND, izračuna kot delež v skupnem BND Unije, kakor izhaja iz ustreznega stolpca v prihodkovnem delu zadnjega sprejetega letnega proračuna Unije ali spremembe letnega proračuna Unije za leto n–1.

Podpora v okviru instrumenta iz tega odstavka je na voljo za vsak znesek, določen v sporazumu z zadevno državo članico po začetku veljavnosti navedenega sporazuma.

2.Države članice lahko prispevajo k instrumentu z dodatnimi zneski iz člena 4(3).

3.Prispevki iz odstavkov 1 in 2 so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(2), točka (a)(ii), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

4.Z dodatnimi zneski iz člena 4(3) lahko k nepovratni podpori v okviru instrumenta prispevajo tudi zainteresirane tretje države in tretje osebe, zlasti v zvezi s specifičnimi cilji iz člena 2(2)(b) do (c). Ti prispevki so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(2), točki (d) in (e), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Oddelek 2

Pogoji podpore v okviru instrumenta

Člen 6
Predpogoj za podporo v okviru instrumenta

1.Predpogoj za dodelitev podpore v okviru tega instrumenta je, da Ukrajina še naprej podpira in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

2.Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje spremljata izpolnjevanje predpogoja iz odstavka 1 v celotnem obdobju podpore, ki se zagotavlja v okviru instrumenta, zlasti pred izplačili, pri čemer po potrebi ustrezno upoštevata redno poročilo o širitvi. Upoštevata tudi okoliščine v Ukrajini in posledice uporabe vojnega prava v njej.

3.Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU 17 .

Člen 7
Memorandum o soglasju

1.Komisija z Ukrajino sklene memorandum o soglasju, ki določa zlasti pogoje politike, okvirno finančno načrtovanje in zahteve glede poročanja iz člena 8.

Pogoji politike so ob upoštevanju splošnih razmer v Ukrajini po potrebi povezani s cilji iz člena 2 oziroma člena 3 in njihovim izvajanjem ter s predpogojem iz člena 6. Vključujejo zavezanost načelom dobrega finančnega poslovodenja s poudarkom na boju proti korupciji, organiziranemu kriminalu in goljufijam, preprečevanju navzkrižij interesov ter vzpostavitvi preglednega in odgovornega okvira za upravljanje sanacije in po potrebi obnove.

2.Komisija lahko opravi vmesni pregled memoranduma o soglasju. Po pregledu ga lahko spremeni.

3.Memorandum o soglasju se sprejme in spreminja v skladu s postopkom pregleda, določenim v členu 17(2).

Člen 8
Zahteve glede poročanja

1.V memorandum o soglasju se vključijo zahteve glede poročanja za Ukrajino, ki zlasti zagotavljajo učinkovitost in preglednost uporabe podpore, zagotovljene v okviru instrumenta, ter prevzemanje odgovornosti zanjo.

2.Komisija redno preverja izvajanje zahtev glede poročanja in napredek pri izpolnjevanju pogojev politike, določenih v memorandumu o soglasju. O rezultatih tega preverjanja obvesti Evropski parlament in Svet.

Oddelek 3

Sprostitev podpore v okviru instrumenta in obveznosti ocenjevanja ter obveščanja

Člen 9
Sprostitev podpore v okviru instrumenta

1.Komisija da ob upoštevanju zahtev iz člena 10 podporo v okviru instrumenta na voljo v obrokih. Določi časovni okvir za izplačilo posameznega obroka. Obrok se lahko izplača v eni ali več tranšah.

2.Komisija sprostitev podpore v okviru instrumenta upravlja na podlagi ocene izvajanja pogojev politike, vključenih v memorandum o soglasju.

Člen 10
Odločitev o sprostitvi podpore v okviru instrumenta

1.Ukrajina pred izplačilom vsakega obroka predloži zahtevek za sredstva skupaj s poročilom v skladu z določbami memoranduma o soglasju.

2.Komisija se odloči za sprostitev obrokov, če oceni, da so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)spoštovanje predpogoja iz člena 6;

(b)zadovoljivo izvajanje zahtev glede poročanja, dogovorjenih v memorandumu o soglasju;

(c)zadovoljiv napredek pri izvajanju pogojev politike, določenih v memorandumu o soglasju.

(d)Preden se izplača najvišji možni znesek podpore v okviru instrumenta, Komisija preveri izpolnjevanje vseh pogojev politike, določenih v memorandumu o soglasju.

Člen 11
Zmanjšanje, začasna prekinitev in ukinitev podpore v okviru instrumenta

1.Če se finančne potrebe Ukrajine v obdobju izplačevanja podpore Unije v okviru instrumenta znatno zmanjšajo v primerjavi z začetnimi napovedmi, lahko Komisija zmanjša znesek podpore oziroma podporo začasno prekine ali ukine.

2.Če zahtevi iz člena 10(2) nista več izpolnjeni, Komisija začasno prekine ali ukine izplačila podpore v okviru instrumenta.

Člen 12
Ocena izvrševanja podpore v okviru instrumenta

Komisija med izvajanjem instrumenta z operativno oceno, ki se lahko izvede skupaj z operativno oceno iz Sklepa (EU) 2022/1201 in Sklepa (EU) 2022/1628, oceni ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Ukrajine, ki so relevantni za pomoč.

Člen 13
Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta

Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o razvoju dogodkov v zvezi z instrumentom, tudi o izplačilih v okviru instrumenta, in razvoju dogodkov v zvezi z operacijami iz člena 9, ter jima pravočasno predloži ustrezne dokumente. V primeru začasne prekinitve ali ukinitve v skladu s členom 11(2) nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet o razlogih za začasno prekinitev ali ukinitev.

Poglavje II
Posebne določbe v zvezi z izvrševanjem podpore

Člen 14
Najemanje in dajanje posojil

1.Za financiranje podpore v okviru instrumenta, ki je v obliki posojil, se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v skladu s členom 220(a) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije sposodi potrebna sredstva.

2.Podrobni pogoji podpore v okviru instrumenta, ki je v obliki posojil, se določijo v sporazumu o posojilih v skladu s členom 220 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ki ga skleneta Komisija in Ukrajina. Trajanje posojil ne sme biti daljše od 35 let.

3.Z odstopanjem od člena 31(3), drugi stavek, Uredbe (EU) 2021/947 se makrofinančna pomoč Ukrajini v obliki posojil v okviru tega instrumenta ne podpre z jamstvom za zunanje delovanje.

Za posojila v skladu s to uredbo se ne oblikujejo rezervacije, z odstopanjem od člena 211(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 pa se ne določi stopnja rezervacij kot odstotek zneska iz člena 4(1).

Člen 15
Subvencija obrestne mere

1.Z odstopanjem od člena 220(5), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in ob upoštevanju razpoložljivih virov lahko Unija za posojila na podlagi te uredbe prevzame obresti z odobritvijo subvencije obrestne mere in prevzemom upravnih stroškov v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil, razen stroškov v zvezi s predčasnim odplačilom posojil.

2.Ukrajina lahko Unijo vsako leto zaprosi za subvencijo obrestne mere in prevzem upravnih stroškov.

Člen 16
Sporazum o financiranju za nepovratno podporo

Podrobni pogoji nepovratne podpore iz člena 4(3) se določijo v sporazumu o financiranju, ki se sklene med Komisijo in Ukrajino. Z odstopanjem od člena 220(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 sporazum o financiranju vsebuje le določbe iz točk (a) do (c) člena 220(5) navedene uredbe. Sporazum o financiranju vključuje določbe o zaščiti finančnih interesov Unije, pregledih, revizijah, preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti ter izterjavi sredstev.

Poglavje III
Skupne in končne določbe

Člen 17
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 18

Letno poročilo

1.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju poglavja I, vključno z ovrednotenjem tega izvajanja. V navedenem poročilu se:

(a)preuči napredek, dosežen pri izvrševanju podpore Unije v okviru instrumenta;

(b)ocenijo gospodarske razmere in obeti za Ukrajino ter izvajanje zahtev in pogojev iz oddelka 2 poglavja I;

(c)navede povezava med zahtevami in pogoji, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočim makrofinančnim položajem Ukrajine ter odločitvami Komisije o sprostitvi obrokov podpore v okviru instrumenta.

2.Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja razpoložljivosti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov podpore Unije v okviru instrumenta ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

Člen 19
Končne določbe

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2. Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1 Naslov predloga/pobude

1.2 Zadevna področja (programski sklop)

1.3 Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

 Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 18  

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4 Cilji

1.4.1 Splošni cilji

1.4.2 Specifični cilji

1.4.3 Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4 Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5 Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1 Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2 Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3 Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4 Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5 Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6 Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

☒ Časovno omejeno

–◻    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–☒ Finančne posledice v letu 2023 za podporo v obliki posojil in v obdobju odplačevanja za podporo v obliki subvencije obrestne mere, ki se bodo financirale z zunanjimi namenskimi prejemki, razen če se bodo v prihodnjih večletnih finančnih okvirih krile z drugimi sredstvi.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7 Načrtovani načini upravljanja 20   

☒ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☒ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

UKREPI UPRAVLJANJA

2.1 Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2 Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1 Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2 Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3 Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3 Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1 Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2 Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1 Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

Predlagani odhodki, povezani z instrumentom za zagotavljanje podpore Ukrajini, se bodo krili z največ 18 000 000 000 EUR, ki se bodo pridobili s posojili, ki jih bo najela Unija.

Zneski, ki izhajajo iz posebnih prostovoljnih prispevkov držav članic (kot zunanji namenski prejemki), bi se uporabili za naslednje namene:

podpora za subvencioniranje stroškov obresti – ciljnega zneska ni mogoče določiti vnaprej, saj bodo ti stroški odvisni od dejanskih obresti posojil,

·dejavnosti, zajete v memorandumu o soglasju o instrumentu,

·za Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI) in/ali humanitarno pomoč za dejavnosti v korist Ukrajine.

Poleg tega lahko tretje države in tretje osebe poleg zgoraj opisanih dajo na voljo dodatna sredstva, ki bi predstavljala zunanje namenske prejemke, ki bi se namenili za memorandum o soglasju o instrumentu ali bili preusmerjeni v instrument NDICI in/ali humanitarno pomoč za dejavnosti v korist Ukrajine.

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2 Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–☒Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Ocenjene potrebe po človeških virih

–☒    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.3 Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Posojila se bodo financirala iz posojil, ki jih bo EU najela na finančnih trgih.

–◻se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–◻    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–☒    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.4 Prispevki tretjih oseb

V predlogu/pobudi:

–☒    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb; 26

–◻je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3 Ocenjene posledice za prihodke

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–☒Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–☑za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ☑    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

(1)    COM(2022) 233 final.

(2)    Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).

(3)    Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).

(4)    Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (Besedilo velja za EGP) (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).

(5)    Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1).

(6)    Stališče Evropskega parlamenta z dne… 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in sklep Sveta z dne… 2022.

(7)    Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (UL L 161, 29.5.2014, str. 3).

(8)    Sklep (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. februarja 2022 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 55, 28.2.2022, str. 4).

(9)    Sklep (EU) 2022/1201 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2022 o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 186, 13.7.2022, str. 1).

(10)    Sklep (EU) 2022/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. septembra 2022 o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini z okrepitvijo skupnega sklada za rezervacije z jamstvi držav članic in posebnimi rezervacijami za nekatere finančne obveznosti v zvezi z Ukrajino, za katere je zagotovljeno jamstvo na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU, ter o spremembi Sklepa (EU) 2022/1201 (UL L 245, 22.9.2022, str. 1).

(11)    Sklepi Evropskega sveta z dne 23. in 24. junija 2022.

(12)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(13)    Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (Besedilo velja za EGP) (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).

(14)    Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1).

(15)    Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).

(16)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(17)    Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(18)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(19)    COM(2022) 233 final.

(20)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(21)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(22)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(23)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(24)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(25)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(26)    Prispevki tretjih oseb bodo v obliki namenskih prejemkov, predstavljenih v spodnjem oddelku.

(27)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(28)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.