EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 6.4.2022
COM(2022) 167 final
Priporočilo
SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj za sporazum o cestnem prevozu blaga med Evropsko unijo in Ukrajino
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52022PC0167
Recommendation for a COUNCIL DECISION Authorising the opening of negotiations on an agreement on the carriage of goods by road between the European Union and Ukraine
Priporočilo SKLEP SVETA o odobritvi začetka pogajanj za sporazum o cestnem prevozu blaga med Evropsko unijo in Ukrajino
Priporočilo SKLEP SVETA o odobritvi začetka pogajanj za sporazum o cestnem prevozu blaga med Evropsko unijo in Ukrajino
COM/2022/167 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 6.4.2022
COM(2022) 167 final
Priporočilo
SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj za sporazum o cestnem prevozu blaga med Evropsko unijo in Ukrajino
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Ozadje priporočila
Komisija s tem priporočilom Svetu priporoča, naj odobri začetek pogajanj o časovno omejenem sporazumu o cestnem prevozu blaga med Unijo in Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: sporazum), s katerim bi obravnavali posledice neizzvane in neupravičene ruske vojaške agresije proti Ukrajini, ter imenuje Komisijo za pogajalca Unije. Priporočilu so priložene tudi pogajalske smernice.
2.Ozadje
Cestni prevoz blaga med Unijo in Ukrajino trenutno v veliki meri urejajo številni dvostranski prometni sporazumi med državami članicami EU in Ukrajino. Ti sporazumi določajo ureditve kvot za prevoznike iz EU in Moldavije, kar zadeva tranzit in dvostransko trgovino. Po podatkih iz študije, opravljene leta 2014 1 , je 25 držav članic, s katerimi je imela Ukrajina takrat sklenjene dvostranske sporazume o cestnem prevozu, Ukrajini dodelilo skupno 560 680 kvot. Leta 2019 je bilo to število nekoliko nižje (552 875 kvot, od tega 1 750 večkratnih kvot). Za kvote se redno zahtevajo določene vrednosti emisij Euro.
Poleg dovoljenj, ki temeljijo na navedenih dvostranskih sporazumih, Mednarodni prometni forum (ITF) izvaja večstranski sistem kvot, v okviru katerega se izdajajo večstranske licence za mednarodni cestni prevoz blaga s strani prevoznih podjetij s sedežem v državi članici Evropske konference ministrov za promet (ECMT). Licence se uporabljajo za prevoz blaga med državami članicami ECMT ali za tranzit prek ozemlja ene ali več navedenih držav. Vendar je število kvot v okviru sistema ECMT precej nizko v primerjavi s številom kvot, izdanih na podlagi dvostranskih sporazumov (čeprav neposredna primerjava ni mogoča, saj se kvote ECMT nanašajo na letne licence, zadevni dvostranski sporazumi pa na dovoljenja za enkratne vožnje). V letu 2022 je bilo ukrajinskim prevoznikom dodeljenih 4 000 letnih licenc.
Ukrajina je leta 2006 pristopila k Evropskemu sporazumu o delu posadk na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR) 2 , katerega pogodbenice so tudi vse države članice EU. Zato morajo ukrajinski prevozniki, ki opravljajo prevoz blaga na ozemlju Unije, upoštevati enaka pravila glede časa vožnje, odmorov in časa počitka, kot veljajo v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 561/2006 3 .
Ukrajina se zaradi ruske vojaške agresije proti njej sooča z zelo težkimi prometnimi razmerami. Ruske vojaške sile so blokirale ali uničile pomembne prometne poti za prevoz blaga prek Črnega morja, ukrajinski zračni prostor pa je zaprt za civilni promet. Za prevoz potnikov in beguncev se trenutno prednostno uporablja železniško omrežje, ki pa je še vedno zelo izpostavljeno ruskim bombnim napadom.
Zato je primerno, da se v pomoč ukrajinskemu gospodarstvu, ki se sooča z velikim pritiskom, takoj sklene sporazum med Unijo in Ukrajino, ki bo trajal, dokler bo vojna močno vplivala na prometno infrastrukturo in prevozne dejavnosti, ter na podlagi katerega bo mogoče obremenjeno in ranljivo železniško omrežje, blokiran civilni zračni prostor in blokirana pristanišča ob Črnem morju v čim večji meri nadomestiti z izboljšanimi alternativami cestnega prevoza blaga med EU in Ukrajino. To je zelo pomembno za trgovino z žiti, gorivom, živili in drugim blagom, ki jo je treba nujno obravnavati, da bi zmanjšali neustrezno prehransko varnost v Ukrajini in preprečili še dodatno povečanje števila beguncev. Sporazum bo vključeval tudi klavzule o priznavanju vozniških dovoljenj in spričeval o strokovni usposobljenosti ukrajinskih voznikov, ki prevažajo blago v EU. Sporazum se bo uporabljal na ozemlju Ukrajine, ki je pod nadzorom legitimne vlade Ukrajine in ga kot tako priznava Evropska unija.
Sklenitev takega sporazuma je v interesu Unije, ne le zato, ker ji je v interesu stabilizacija ukrajinske države in gospodarstva, temveč tudi, ker je Ukrajina pomembna dobaviteljica proizvodov, kot so žita in druga živila, in ker bodo prevozniki iz EU pridobili enake prevozne pravice na ozemlju Ukrajine.
3.Skladnost z drugimi politikami Unije
Ta sporazum je skladen s sedanjo politiko EU na področju zunanjih odnosov z Ukrajino. Ukrajinska vlada je tak sporazum zahtevala kot nujen ukrep.
Sklenitev sporazuma o cestnem prevozu blaga z Ukrajino bi bila tudi v skladu s pridružitvenim sporazumom, ki sta ga Unija in Ukrajina podpisali 27. junija 2014, saj člen 136 navedenega sporazuma predvideva morebitne prihodnje posebne cestne sporazume za zagotovitev usklajenega razvoja in postopne liberalizacije prevoza med pogodbenicama.
4.Pravna podlaga, subsidiarnost in sorazmernost
•Pravna podlaga
Postopkovna pravna podlaga za sklep o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Unijo in tretjo državo ter dajanju smernic pogajalcu je člen 218(3) in (4) PDEU.
•Pristojnost Unije
Člen 216(1) PDEU določa:
„Unija lahko sklene sporazum z eno ali več tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, kadar je tako določeno v Pogodbah ali kadar je v okviru politik Unije sklenitev sporazuma potrebna bodisi za doseganje enega od ciljev iz Pogodb, bodisi kadar je tako določeno v pravno zavezujočem aktu Unije, bodisi kadar sporazum lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe.“
Ta sporazum spada v okvir prometne politike Unije in je potreben za dosego enega od ciljev iz Pogodb, tj. „prispevati k prosti in pravični trgovini“, njegova sklenitev pa je predvidena v členu 136 pridružitvenega sporazuma z Ukrajino.
Poleg tega je sklenitev mednarodnih sporazumov o cestnem prevozu blaga izrecno določena v zakonodajnem aktu Unije.
Zlasti je v členu 1(2) in (3) Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 1072/2009 z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga določeno:
„2. Pri prevozu iz države članice v tretjo državo in obratno se ta uredba uporablja za del vožnje na ozemlju katere koli prečkane tranzitne države članice. Ne uporablja se za del vožnje na ozemlju države članice nakladanja ali razkladanja, dokler se ne sklene potrebni sporazum med Skupnostjo in zadevno tretjo državo.
3. Do sklenitve sporazumov iz odstavka 2 ta uredba ne vpliva na:
(a) določbe v zvezi s prevozom iz države članice v tretjo državo in obratno, ki so vključene v dvostranske sporazume, ki so jih države članice sklenile s temi tretjimi državami;
(b) določbe v zvezi s prevozom iz države članice v tretjo državo in obratno, ki so vključene v dvostranske sporazume, sklenjene med državami članicami, ki bodisi po dvostranskih dovoljenjih ali po sporazumih o liberalizaciji dovoljujejo cestnim prevoznikom nakladanje in razkladanje v državi članici, v kateri nimajo sedeža.“
Nadalje sklenitev sporazuma lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe, kot je določeno v sodni praksi Sodišča. Sodišče je zlasti v točki 201 mnenja 2/15 z dne 16. maja 2017 4 navedlo:
„201. Kot je Sodišče že ugotovilo, je treba za sporazum med Unijo in tretjo državo, kadar določa, da se za mednarodna razmerja, na katera se nanaša, uporabljajo pravila, ki se v veliki meri prepletajo s skupnimi pravili Unije, ki veljajo za položaje znotraj Unije, šteti, da lahko vpliva na ta skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe. Čeprav niso v neskladju z navedenimi skupnimi pravili, lahko namreč pride do vplivanja na smisel, področje uporabe in učinkovanje teh skupnih pravil (glej zlasti mnenje 1/03 (Nova Luganska konvencija) z dne 7. februarja 2006, EU:C:2006:81, točke 143 in od 151 do 153; mnenje 1/13 (Pristop tretjih držav k Haaški konvenciji) z dne 14. oktobra 2014, EU:C:2014:2303, točke od 84 do 90, in sodbo z dne 26. novembra 2014, Green Network, C‑66/13, EU:C:2014:2399, točki 48 in 49).“
Dostop do trga, predviden v tem priporočilu, se nedvomno prekriva z navedenimi določbami o dostopu do trga, ki jih je Unija sprejela v zvezi z mednarodnim cestnim prevozom blaga.
Glede na navedeno ima Unija izključno zunanjo pristojnost v skladu s členom 3(2) PDEU za sklenitev predvidenega sporazuma.
•Obveznost Komisije, da se posvetuje
Treba je upoštevati pojasnila iz sodbe Sodišča z dne 16. julija 2015 v zadevi C-425/13 5 , ki določa vlogo različnih institucij za namene uporabe člena 218(2) in (4) PDEU v skladu z načeloma institucionalnega ravnovesja in medsebojnega lojalnega sodelovanja iz člena 13(2) PEU.
Primerno je, da Komisija Svetu in posebnemu odboru, ki ga ta imenuje, zagotovi vse informacije, ki jih potrebujeta za spremljanje napredka pogajanj, kot so zlasti napovedani splošni cilji in stališča drugih strani med pogajanji. Komisija bo o izidu pogajanj pisno poročala Svetu in posebnemu odboru, ki ga ta imenuje, in sicer na način, ki Svetu omogoča izvajanje njegovih institucionalnih pooblastil.
Da bi izpolnila obveznost spoštovanja institucionalnega ravnovesja iz člena 13(2) PEU in obveznost iz člena 218(10) PDEU, bo Komisija v enakem obsegu obveščala tudi Evropski parlament.
•Sorazmernost
Priporočilo je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:
Predvideni sporazum je najučinkovitejši instrument za okrepitev odnosov med EU in Ukrajino na področju cestnega prevoza, saj odpravlja potrebo po kvotah v dvostranskih sporazumih med državami članicami EU in Ukrajino.
Predlagani sporazum organom držav članic in prometnemu sektorju ne nalaga dodatnega upravnega ali finančnega bremena v primerjavi s sedanjim stanjem. Ravno nasprotno, zmanjšati bi moral upravno breme tako za prometni sektor kot za države članice. Poleg tega bo črtal potrebo po dovoljenjih za prevoz za navedene kategorije prevoznih pravic (tranzitne in dvostranske pravice) za prevoznike iz EU in s tem zmanjšal breme za prometni sektor EU.
5.Proračunske posledice
Priporočilo ne vpliva na proračun Unije.
6.Drugi elementi
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb priporočila
Sklep Sveta bo odobril začetek pogajanj za sporazum o cestnem prevozu blaga med Unijo in Ukrajino za obravnavo posledic ruske agresije proti Ukrajini ter imenoval Komisijo za pogajalca Unije. Pogajalske smernice, ki so mu priložene, vsebujejo splošen opis področja uporabe predvidenega sporazuma.
Priporočilo
SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj za sporazum o cestnem prevozu blaga med Evropsko unijo in Ukrajino
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 218(3) in (4) Pogodbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Treba bi bilo začeti pogajanja za sklenitev sporazuma med Unijo in Ukrajino o cestnem prevozu blaga. Primerno je, da se sporazum uporablja, dokler bo neizzvana in neupravičena ruska agresija proti Ukrajini močno vplivala na prometno infrastrukturo in prevozne dejavnosti.
(2)Za pogajalca bi bilo treba imenovati Komisijo.
(3)Pogajanja bi morala voditi Komisija v posvetovanju [s/z] [ime posebnega odbora vstavi Svet] –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Komisija je pooblaščena, da se v imenu Unije pogaja o sporazumu med Evropsko unijo in Ukrajino o cestnem prevozu blaga.
Člen 2
Pogajalske smernice so določene v Prilogi.
Člen 3
Pogajanja se vodijo v posvetovanju [s/z] [ime posebnega odbora vstavi Svet].
Člen 4
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 6.4.2022
COM(2022) 167 final
PRILOGA
k
Priporočilu za SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj za sporazum o cestnem prevozu blaga med Evropsko unijo in Ukrajino
PRILOGA
Pogajalske smernice za sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino o cestnem prevozu blaga
1.Pogajalski cilji
Izpogajati sporazum z Ukrajino, ki bo liberaliziral cestni prevoz blaga z dodelitvijo dostopnih pravic ukrajinskim prevoznikom in prevoznikom iz Evropske unije za tranzit in dvostranski mednarodni prevoz ter ki bo vseboval določbe o priznavanju vozniških dovoljenj in spričeval o strokovni usposobljenosti, ki jih izdajo ukrajinski pristojni organi, v Evropski uniji in obratno.
2.Področje uporabe sporazuma
Sporazum bi moral ukrajinskim cestnim prevoznikom omogočiti dostop do trga Unije.
(1)Sporazum bi moral liberalizirati cestni prevoz blaga z dodelitvijo dostopnih pravic ukrajinskim prevoznikom in prevoznikom iz Evropske unije za tranzit in dvostranski mednarodni prevoz med Evropsko unijo in Ukrajino. Sporazum bi moral ohraniti ali povečati raven dostopa do trga ali druge poslovne priložnosti, ki so na voljo v okviru obstoječih dvostranskih sporazumov o cestnem prevozu med državami članicami EU in Ukrajino.
(2)Sporazum, ki bi moral biti enako verodostojen v vseh uradnih jezikih EU, bi moral v ta namen vključevati jezikovno klavzulo.
(3)Sporazum bi moral obravnavati vozniška dovoljenja in spričevala o strokovni usposobljenosti, ki jih izdajo ukrajinski pristojni organi, da se zagotovi njihovo priznavanje v Evropski uniji.
(4)Sporazum bi moral biti časovno omejen in se uporabljati, dokler bo ruska vojaška agresija proti Ukrajini močno vplivala na prometno infrastrukturo in prevozne dejavnosti.
3.Splošne določbe
Sporazum, ki sledi obstoječim dvostranskim sporazumom o cestnem prevozu med državami članicami EU in Ukrajino, bo prevladal nad njihovimi določbami.
Po prenehanju njegove veljavnosti bi se obstoječi dvostranski sporazumi med državami članicami EU in Ukrajino spet uporabljali, razen če in dokler Unija z Ukrajino ne sklene drugega sporazuma na področju cestnega prevoza.
4.Upravljanje sporazuma
Vzpostaviti bi bilo treba skupni odbor, sestavljen iz predstavnikov pogodbenic, ki bi moral biti odgovoren za upravljanje sporazuma ter njegovo pravilno izvajanje, zlasti kar zadeva prilagoditev pravil EU, ki jih mora Ukrajina upoštevati in se vključijo v prilogo k sporazumu, po njihovi spremembi ter nova pravila na področju cestnega prevoza, sprejeta na ravni Unije.
Ukrajinskim strokovnjakom se lahko dovoli, da kot opazovalci sodelujejo v strokovnih skupinah, ki jih ustanovi Unija in se ukvarjajo z zakonodajo Unije, ki jo mora Ukrajina upoštevati in bo navedena v prilogi k sporazumu.
Sporazum bi moral vključevati hiter, učinkovit in zavezujoč mehanizem reševanja sporov, ki bo zagotovil pravilno uporabo sporazuma.
Kljub mehanizmu reševanja sporov bi moral sporazum vključevati določbe, ki se uporabijo v primeru neizpolnjevanja njegovih obveznosti, na primer možnost sprejetja ustreznih zaščitnih ukrepov ali popolnega ali delnega začasnega odvzema pravic ali privilegijev, podeljenih v skladu s pogoji sporazuma.
5.Vodenje pogajanj
Komisija bo pogajanja vodila v skladu s temi smernicami, poleg tega pa bo zagotovila ustrezno usklajevanje s tekočimi in prihodnjimi pogajanji na drugih ustreznih področjih.