EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.11.2022

COM(2022) 710 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o okrepljeni politiki interoperabilnosti javnega sektorja



Povezovanje javnih storitev, podpiranje javnih politik in zagotavljanje javnih koristi

„interoperabilni Evropi“ naproti

{SWD(2022) 710 final}

Kazalo

1.    Ozadje    

2.    Spodbujanje interoperabilne digitalizacije javnega sektorja    

2.1    Kaj je interoperabilnost…    

2.2    ...in zakaj je izboljšanje interoperabilnosti pomembno za EU?    

3.    Spremembe pri sodelovanju EU na področju interoperabilnosti    

3.1    Vzpostavitev skupnega upravljanja interoperabilnosti    

3.2    Vključevanje vseh ravni upravljanja    

3.3    Spodbujanje inovacij in sodelovanja govteh    

3.4    Spremljanje učinka    

4.    Zagotavljanje vgrajene interoperabilnosti politik EU in njihove pripravljenosti na digitalno tehnologijo    

4.1    Oblikovanje politik EU v digitalni dobi    

4.2    Usmerjanje financiranja interoperabilnosti    

4.3    Vključevanje interoperabilnosti v podatkovno in inovacijsko politiko EU    

4.4    Razvoj mednarodnega sodelovanja na področju interoperabilnosti javnega sektorja    

1.Ozadje

Interoperabilne digitalne javne storitve so bistvene za uspešno digitalizacijo enotnega trga Evropske unije. Industrija in družba lahko veliko pridobita, če se zagotovi, da bo digitalna preobrazba evropskega javnega sektorja vključujoča, pravična in odprta, trajnostna, usmerjena v vrednote in interoperabilna. Digitalna preobrazba javnega sektorja ustvarja zelo pomembne spodbujevalne in odvračilne dejavnike 1 za digitalizacijo evropske industrije in družbe. Uprave EU 2 ter lokalne in regionalne skupnosti 3 so priznale pomen in potencial javnega sektorja za „evropski način“ digitalne preobrazbe, ki temelji na vrednotah, potrjena pa sta bila tudi v digitalnem kompasu EU, v katerem je javni sektor opredeljen kot ena od štirih glavnih točk, ki določajo digitalno pot EU 4 . Digitalne javne uprave so tudi posebne osrednje točke tudi v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, pri čemer so v zvezi z njimi načrtovane naložbe v skupni višini 47 milijard EUR 5 .

Z večjim poudarkom na interoperabilnosti javnega sektorja se podpirajo prizadevanja Evrope za okrevanje in njena odpornost, pri čemer se učinkovito povezujejo javne uprave in politike, ljudje in podjetja za nemoteno ponudbo storitev in pretok podatkov. To vključuje prilagajanje politik EU digitalni dobi, učinkovito digitalno izvajanje politik in interoperabilnost že od faze oblikovanja politik, v tesnem partnerstvu med oblikovalci politik in strokovnjaki s področja IKT. To vključuje tudi vzpostavitev učinkovite zanke za sodelovanje na področju inovacij za oblikovanje in zagotavljanje digitalnih javnih storitev.

Temu sporočilu je priložen predlog akta o interoperabilni Evropi 6 , katerega cilj je vzpostaviti skupno upravljanje interoperabilnosti in olajšati soustvarjanje ekosistema interoperabilnostnih rešitev v EU. Skupni razvoj rešitev ter izmenjava in ponovna uporaba preizkušenih orodij pomenijo hiter in stroškovno učinkovit pristop k oblikovanju digitalnih javnih storitev. Okrepljeno sodelovanje na področju interoperabilnosti je bistveno, če želimo v celoti izkoristiti preobrazitveni potencial javnega sektorja, preprečiti razdrobljenost ter izboljšati povezljivost in izmenjavo podatkov. S tem bo predlagani okvir politike prispeval k zaščiti digitalne suverenosti Evrope in okrepil digitalno subsidiarnost. S krepitvijo politike za interoperabilnost uprav EU se izpolnjujejo prednostne naloge Komisije in agenda digitalne politike, s čimer bo evropski javni sektor postal pripravljen na digitalno dobo 7 .

2.Spodbujanje interoperabilne digitalizacije javnega sektorja

2.1Kaj je interoperabilnost …

Interoperabilnost javnega sektorja upravam omogoča, da sodelujejo, omogoča pa tudi delovanje javnih storitev prek meja, v različnih sektorjih in med organizacijami. To koristi ljudem in podjetjem, ki so odvisni od teh povezanih storitev 8 . Koristi tudi samim skupnostim in upravam, ki so pri odločanju odvisne od zaupanja vrednih podatkov iz različnih javnih ali zasebnih virov in ki morajo uresničevati cilje politike, ki so pogosto povezani prek meja in različnih sektorjev 9 . Interoperabilnost ima pomembno vlogo v organizacijah in sektorjih politike ter med njimi, zlasti v tistih, ki so močno povezani z javnim sektorjem, kot so pravosodje in notranje zadeve, davčna in carinska ureditev, promet, okolje in kmetijstvo ali zdravje, pa tudi ureditev podjetništva in industrije. Interoperabilnost je uveljavljena tema v digitalni in podatkovni politiki EU.

Javne storitve se zagotavljajo in uporabljajo na različnih ravneh, predvsem na lokalni, pa tudi na regionalni, nacionalni in evropski. Redko delujejo ločeno, saj je za izmenjavo podatkov in zagotavljanje potrebnih storitev končnim uporabnikom potreben dostop do registrov, vzpostavljenih na različnih ravneh ali v različnih sektorjih. Veliko teh podatkov se nahaja zunaj okvira določenega področja politike, specifične javne uprave in vse pogosteje tudi prek meja. To pomeni, da javne storitve v Evropi pomenijo nastajajoče „omrežje omrežij“ večinoma suverenih akterjev na vseh ravneh upravljanja, od katerih ima vsakdo svoj pravni okvir in pooblastila, vendar so vsi medsebojno povezani. Po analogiji z vzpostavljenimi vseevropskimi prometnimi in energetskimi omrežji 10 javne storitve oblikujejo lastno vseevropsko omrežje, ki temelji na interoperabilnosti.

Interoperabilnost se včasih obravnava le s tehničnega vidika. Vendar upoštevanje zgolj tehničnih vidikov ne zadostuje za učinkovito povezovanje uprav, pretoka podatkov in storitev. Zagotoviti je treba tehnično zmogljivost povezovanja in semantično razumevanje za izmenjavo in obdelavo zadevnih podatkov ter vzpostaviti potreben organizacijski in pravni okvir, na primer v zvezi s pravicami do dostopa do podatkov, njihove izmenjave ali ponovne uporabe. Za usklajevanje in skladnost interoperabilnosti je potreben tudi pristop s celostnim upravljanjem. Ti osnovni pogoji ali ravni interoperabilnosti so določene v evropskem okviru interoperabilnosti, konceptualnem modelu, ki so ga leta 2004 razvili izvajalci iz digitalnega javnega sektorja iz vse Evrope in ga od takrat dvakrat posodobili 11 . V tem obdobju je interoperabilnost v vse bolj povezanem svetu postala bistven vidik digitalne preobrazbe uprav in storitev.

Evropski okvir interoperabilnosti je zdaj splošno sprejet okvir politike za interoperabilnost v EU in zunaj nje 12 . Ta interoperabilnostni temelj mora biti zaradi svoje specifične naloge, da je v skupnem javnem interesu, pregleden, vključujoč, pravičen in varen ter trdno temeljiti na vrednotah EU. Interoperabilnost akterjem javnega sektorja omogoča povezovanje, sodelovanje in izmenjavo podatkov, hkrati pa varuje suverenost in subsidiarnost 13 .

2.2... in zakaj je izboljšanje interoperabilnosti pomembno za EU?

Izboljšanje uspešnosti javnega sektorja zaradi popolnega izvajanja interoperabilnosti na vseh ravneh uprave bi lahko po ocenah privedlo do 0,4-odstotnega povečanja BDP EU. Posamezniki bi lahko prihranili do 24 milijonov ur na leto ali 543 milijonov EUR. Podjetja bi lahko prihranila 30 milijard ur ali 568 milijard EUR na leto 14 . Ocenjeni letni prihranki pri stroških zaradi čezmejne interoperabilnosti znašajo od 5,5 do 6,3 milijona EUR za državljane ter od 5,7 do 19,2 milijarde EUR za podjetja.

Iz študij primerov je tudi razvidno, da interoperabilnost poleg povečanja učinkovitosti pozitivno vpliva tudi na druge javne vrednote 15 . Na primer, proaktivne javne storitve ali večjezična semantična podpora izboljšujejo dostop do javnih storitev in njihovo vključevanje, kar povečuje zaupanje javnosti 16 .

S pandemijo COVID-19 se je pokazalo, da je interoperabilnost v času krize ključna. Interoperabilnost ni bila potrebna le za oblikovanje digitalnih COVID-19 potrdil, ki so dostopna po vsej EU, ampak tudi za izmenjavo podatkov o razpoložljivih posteljah v enotah intenzivne nege v bolnišnicah v realnem času 17 . Interoperabilnost pomaga državi, da je prožnejša ter da zagotavlja dostop do informacij v realnem času med sektorji in upravnimi ravnmi; pripomore k ocenjevanju uspešnosti politik in spodbuja nenehne inovacije, porazdelitev prizadevanj in premostitev vrzeli na različnih področjih politike.

Vendar sedanji okvir politike nezavezujočega sodelovanja na področju interoperabilnosti ni primeren za čim boljše izkoriščanje teh ocenjenih koristi. Čeprav so strokovnjaki za digitalno upravo in podatke z izjemno zavzetostjo razvili obsežen skupni pravni red EU o interoperabilnosti 18 , ki zajema prakse sodelovanja, koncepte, rešitve, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, odprte specifikacije in orodja, ki podpirajo nacionalna reformna prizadevanja 19 in uveljavljene politike EU 20 , so bile v nedavnih ocenah razkrite velike omejitve tega povsem prostovoljnega pristopa k sodelovanju.

Digitalni vidiki, vključno z vidiki dostopa do podatkov in njihove souporabe, se v procesu oblikovanja politik prepogosto obravnavajo prepozno. Interoperabilnostni vidiki niso tesno povezani z javnimi storitvami. To pomeni velika tveganja in visoke stroške v zvezi z izvajanjem, zamujene priložnosti in – v najslabšem primeru – spodkopavanje obsežnih politik, odvisnih od digitalizacije 21 . Javne uprave so lahko interoperabilne le, če se ustrezne ocene in odločitve sprejmejo že v zgodnji fazi zasnove politike. Če EU ne bo ukrepala, da bi izboljšala interoperabilnost, lahko zamudi priložnost za znatno zmanjšanje upravnega bremena. To bi zmanjšalo odpornost javnih uprav, omejilo njihovo zmogljivost za inovacije in jim – v najslabšem primeru – onemogočilo ukrepanje v času krize 22 . Čezmejno sodelovanje javnih uprav mora postati tako naravno in nemoteno kot vlaki, ki prečkajo meje, ali energetski tokovi med nacionalnimi omrežji. Pri odzivu na COVID-19 je samo še bolj prišlo do izraza, kako pomembna je stabilna čezmejna in medsektorska digitalna interakcija javnega sektorja.

V tem okviru in ob vse večji digitalni preobrazbi ministri EU, pristojni za preobrazbo javnega sektorja, in direktorji uradov za informatiko držav članic vse glasneje opozarjajo na potrebo po okrepitvi evropskega sodelovanja na področju interoperabilnosti. Pozivajo k stabilni organizacijski strukturi, posplošitvi uporabe evropskega okvira interoperabilnosti ter določitvi splošno sprejetih in odprtih specifikacij ter rešitev, pripravljenih za ponovno uporabo. Prav tako pozivajo k pristopu na podlagi vgrajene interoperabilnosti ter k boljšemu usklajevanju eksperimentiranja in inovacij v javnem sektorju, vključno s sodelovanjem z zasebnim sektorjem (govteh 23 ). Komisija se je s predlogom za okrepljeno politiko interoperabilnosti javnega sektorja EU odzvala na te potrebe.

3.Spremembe pri sodelovanju EU na področju interoperabilnosti

3.1Vzpostavitev skupnega upravljanja interoperabilnosti

Predlagani akt o interoperabilni Evropi je osredotočen na vzpostavitev strukturiranega, preglednega in vključujočega okvira sodelovanja, ki zagotavlja prilagodljivost in inovacijsko zmogljivost, ki ju javni sektor potrebuje v dinamičnem tehničnem, družbenem in političnem okviru. Interoperabilnosti ne more doseči en sam subjekt od zgoraj navzdol, niti je ne morejo doseči posamezni akterji od spodaj navzgor: zanjo je potrebno učinkovito sodelovanje med oblikovalci in izvajalci politik na vseh ravneh upravljanja in med sektorji. Potreben je tudi odprt, vendar stabilen in celosten okvir upravljanja. Okvir, ki bo z vzpostavitvijo skupne odgovornosti zagotavljal subsidiarnost. Okvir, ki bo trajnosten za prihodnost, saj vse, kar je zasnovano tako, da je interoperabilno, zastareva počasneje. Okvir, ki bo uresničil preobrazitveni potencial javnega sektorja in varoval javne vrednote. Cilj predlaganega akta o interoperabilni Evropi je zagotoviti takšen okvir za sodelovanje. V njem je predvidena ustanovitev Odbora za interoperabilno Evropo, ki bo usmerjal skupna prizadevanja za interoperabilnost, združeval pa bo osrednje organe držav članic za digitalno preobrazbo in institucije EU. Predvidena je tudi odprta skupnost interoperabilne Evrope, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki, izvajalci in deležniki, da se zagotovita preglednost in povezava z dejavnostmi na lokalni ravni.

Zaradi hitrega razvoja tehnologije in nenehno spreminjajočih se potreb politike je interoperabilnost premični cilj. Zahteva namensko, inovacijam prijazno in odprto pravno ureditev, ki preprečuje regulativne in tehnološke omejitve. Druge možnosti, kot je vključitev današnjih tehnologij v zakonodajo, bi lahko ogrozile prihodnje inovacije in omejile zmožnost uprav, da se prilagodijo spreminjajočim se potrebam in novim tehnologijam. Oblikovanje interoperabilnostne politike in ureditev interoperabilnosti morata biti sama po sebi inovativna in pripravljena na digitalno tehnologijo 24 . Cilj predlaganega akta o interoperabilni Evropi je zagotoviti tak vgrajen inovacijski okvir za javni sektor.

Evropski okvir interoperabilnosti je referenčni instrument za izvajanje interoperabilnosti v javnem sektorju. Da bi zagotovili njegovo ustreznost, ga je treba redno pregledovati in posodabljati. Poleg tega je treba v zvezi z njim nadalje razvijati priporočila za izvajanje in podporo izvajanju 25 , na primer za podporo prihodnjih sektorskih podatkovnih prostorov EU 26 , ob tesnem usklajevanju z Evropskim odborom za podatkovne inovacije in upoštevanju zahtev prihodnjega akta o podatkih 27 . V predlaganem aktu o interoperabilni Evropi je predvideno takšno redno posodabljanje v skladu z ureditvijo, ki je inovacijam prijazna in pripravljena na digitalno tehnologijo.

3.2Vključevanje vseh ravni upravljanja

Okrepljeno upravljanje interoperabilnosti EU pod skupno odgovornostjo držav članic in EU ponuja nadvse potreben izboljšan okvir politike in podpore za cilje reforme javnega sektorja EU 28 . Ta prizadevanja morajo biti skupna in zajemati vse ravni upravljanja, da se ohrani in posodobi obsežen pravni red na področju interoperabilnosti, ki zajema koncepte, smernice, specifikacije in sredstva, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.

Ustrezna vključenost in zastopanost regionalnih in lokalnih skupnosti sta osnovna pogoja, ne le zato, ker so te skupnosti začetni in zadnji del izvajanja javnih storitev, temveč tudi zato, da bi se lahko izkoristila precejšnja inovacijska zmogljivost mest in regij 29 . Pri tem imajo pomembno vlogo javno-zasebne inovacije in sodelovanje na področju storitev. Gibanja, kot je pobuda „Living-in-EU“ (Življenje v EU), in razširjeno projektno sodelovanje, kot je pobuda „Open and Agile Smart Cities“ (Odprta in agilna pametna mesta) 30 , kažejo, da obstajajo velike potrebe po sodelovanju na področju interoperabilnosti ter pripravljenost za sodelovanje na regionalni in lokalni ravni. Raznovrstnost in strokovno znanje lokalno razvitih interoperabilnostnih rešitev sta pomembna prednost, zato bi bilo treba te rešitve sistematično vključevati v kataloge priznanih in splošno dostopnih interoperabilnostnih virov. Zato bi moralo predlagano prihodnje upravljanje interoperabilnosti v EU vključevati predstavnike podeželskih in mestnih lokalnih in regionalnih organov ter družbenih skupin v prihodnjem Odboru za interoperabilno Evropo in zato se strokovnjaki z vseh ravni upravljanja dejavno spodbujajo, naj prispevajo k delu prihodnje skupnosti interoperabilne Evrope.

Da bi Komisija izrecno upoštevala lokalne in regionalne razmere, je v tesnem sodelovanju z zasebnimi in javnimi deležniki razvila evropski okvir interoperabilnosti za pametna mesta in skupnosti (EIF4SCC), ki je v celoti usklajen z evropskim okvirom interoperabilnosti. Po obsežni javni razpravi in posvetovanju je ta specializirani evropski okvir interoperabilnosti predstavljen v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu sporočilu 31 . Komisija spodbuja strokovnjake in izvajalce z drugih področij politike, da sledijo temu zgledu prilagajanja evropskega okvira interoperabilnosti specifičnim in/ali sektorskim primerom uporabe. Pri prihodnjem upravljanju interoperabilnosti bo treba ocenjevati usklajenost specializiranih interoperabilnostnih okvirov z evropskim okvirom interoperabilnosti. V preteklosti je bil na primer razvit specializirani evropski okvir interoperabilnosti za namene e-zdravja 32 . Tradicionalno ima interoperabilnost pomembno vlogo tudi na področju okoljske politike 33 , pravosodja in notranjih zadev 34 ali prometa 35 .

3.3Spodbujanje inovacij in sodelovanja govteh

Preprečevanje zaostankov pri vključevanju tehnologije je stalen izziv za javni sektor. Čeprav so javni organi pogosto tarča kritik zaradi nenaklonjenosti tehnološkemu tveganju, morajo pri uvajanju tehnologije ter pri zakoniti, pošteni in zaupanja vredni uporabi tehnologije ravnati še posebej skrbno zaradi svoje edinstvene vloge, in sicer izpolnjevanja skupnega cilja. Vendar pa so lahko javne storitve zaradi novih tehnologij dostopnejše, bolj vključujoče in učinkovitejše kot kdaj koli prej. Zagotavljanje stalnih digitalnih inovacij v javnem sektorju je tako zahtevno kot tudi pomembno.

Po vsej Evropi že poteka več sto dejavnosti, s katerimi se preskušajo in pilotno uvajajo digitalne tehnologije v javnem sektorju; učenje o prednostih in tveganjih teh tehnologij je bistvenega pomena. Komisija ustanavlja opazovalnico za inovativne javne storitve 36 , ki bo analizirala trende ter opredelila dobre in slabe prakse ter zagotovila podlago za uvajanje nastajajočih tehnologij in vgrajeno interoperabilnost. Opazovalnica bo ocenjevala, kako tehnologije, kot je umetna inteligenca, spreminjajo procese in strukture upravljanja v javnem sektorju. To bo EU ter nacionalnim in lokalnim organom pomagalo pri sprejemanju informiranih odločitev o uvajanju nastajajočih tehnologij.

Evropa je polna uspešnih regionalnih ekosistemov inovativnih malih tehnoloških podjetij in zagonskih podjetij 37 , ki jih med drugim podpirata mreža vozlišč za digitalne inovacije 38 in Evropski svet za inovacije 39 . Odprto dostopni in priznani interoperabilnostni viri, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, so pomembne prednosti za mala inovativna podjetja in pobude civilne družbe pri sodelovanju z javnim sektorjem.

Javno-zasebno sodelovanje govteh ali civilteh 40 spodbuja inovacije v javnem sektorju, podpira tehnološko suverenost Evrope in odpira možnosti za javna naročila. Za manjša podjetja je osrednje vprašanje dostop do javnih naročil, da se bodo lahko razširila ter pridobila prepoznavnost in stabilne prihodke iz poslovanja 41 . Podpiranje govteh je poseben sklop programa Digitalna Evropa in predlaganega akta o interoperabilni Evropi, v celoti usklajen z okvirom EU za podporo inovacijam. Industrija, ki bo prek Evropskega ekonomsko-socialnega odbora povezana s prihodnjim Odborom za interoperabilno Evropo, bo povabljena, naj se pridruži prihodnji skupnosti interoperabilne Evrope.

3.4Spremljanje učinka

Ocena učinka za prihodnjo interoperabilnostno politiko je razkrila težave pri zbiranju podatkov ter ocenjevanju stroškov in koristi interoperabilnosti kot dejavnosti, ki sama po sebi ni končni cilj, temveč pomemben podporni instrument za digitalizacijo javnega sektorja. Kljub temu je koristno oceniti zrelost interoperabilnosti, da bi lahko usmerjali naložbe in merili napredek. V zvezi z digitalno upravo so na voljo številna orodja za poročanje in spremljanje, ki so odvisna od specifičnega uporabnika, sektorja ali geografskega poudarka 42 . Ta orodja niso vedno usklajena ali dovolj povezana, rezultati pa so le redko predstavljeni v strojno berljivem formatu, enostavni za uporabo. Poleg tega lahko pomenijo precejšnje breme za uprave, kot je poudarila strokovna skupina Komisije za interoperabilnost javnih storitev 43 .

Zato je treba razviti pregledna orodja za poročanje in spremljanje, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in so pripravljena na digitalno tehnologijo, da bi pripomogli k doseganju ciljev digitalnega desetletja. Obstoječe oblike spremljanja bi bilo treba vključiti v logiko „samo enkrat“, pri čemer bi bilo treba podatke in raziskave, kjer je to mogoče, ponovno uporabiti ter zagotoviti, da so rezultati prosto dostopni v strojno berljivih formatih. To je samo po sebi vidik oblikovanja politik, pripravljenih na digitalno tehnologijo, z orodji in koncepti, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, integrirati in prenesti v korist izvajalcev in oblikovalcev politike.

4.Zagotavljanje vgrajene interoperabilnosti politik EU in njihove pripravljenosti na digitalno tehnologijo

4.1Oblikovanje politik EU v digitalni dobi

Digitalni vidiki na splošno in posebej interoperabilnost so bili tradicionalno preneseni na tehnične strokovnjake in obravnavani šele v spodnjem delu verige, pozno v procesu oblikovanja politike ali celo po njegovem koncu. To prinaša velika tveganja in visoke stroške v zvezi z izvajanjem politik zaradi nenamernih ovir in omejitev. Da bi to premostili, je treba sprejeti sistemski pristop k oblikovanju politike na podlagi vgrajene interoperabilnosti.

Cikel oblikovanja in izvajanja politik vse bolj temelji na podatkih in je digitalen, od predvidevanja in ocene učinka 44 do zbiranja podatkov in spremljanja 45 ter storitev in orodij 46 . Politike EU vsebujejo vse več digitalnih vidikov 47 . Ker so cilji politike, nabori podatkov in digitalne rešitve med seboj tesno povezani, sta oblikovanje in izvajanje politik EU lahko učinkovita in uspešna le, če ju podpira partnerstvo med oblikovalci politik in strokovnjaki za IKT. To partnerstvo se mora začeti čim prej v procesu oblikovanja in razvoja politik.

V digitalni strategiji Komisije 48 in agendi Komisije za boljše pravno urejanje 49 je digitalno razmišljanje trdno vključeno v cikel politike EU, pri čemer se pri razvoju politik spodbuja načelo „privzeto digitalno“. Digitalne in interoperabilnostne vidike je treba upoštevati v vseh fazah: pri oblikovanju politike, posvetovanju z deležniki, ocenah učinka, izvajanju politike, spremljanju in ocenjevanju.

Cilj „digitalnih preverjanj“ kot posebnega, čeprav razvijajočega se dela zbirke orodij Komisije za boljše pravno urejanje 50 je oblikovalcem politik pomagati, da že na začetku opredelijo in obravnavajo ustrezne digitalne vidike politike. Preverjanja morajo potekati v tesni povezavi s strukturnim strokovnim svetovanjem, na primer o sistemski arhitekturi, podatkovnih tehnologijah in tehnologijah v oblaku ter zasebnosti in kibernetski varnosti. Zaradi ponovne uporabe podatkov iz verodostojnih virov, ponovne uporabe obstoječih rešitev in uvajanja inovativnih tehnologij bo izvajanje poenostavljeno in učinkovitost virov izboljšana, hkrati pa se bo s tem utrla pot za uporabo podatkovne analitike, varen in zanesljiv pretok podatkov ter umetne inteligence in nastajajočih tehnologij. Ta praksa je dokazala svoj potencial za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena 51 .

Pri zakonodajnih predlogih bo večji poudarek na interoperabilnosti, sistematičnem ocenjevanju skladnosti z evropskim okvirom interoperabilnosti (in po potrebi s katero od njegovih specializacij) ter opredelitvi možnosti za ponovno uporabo interoperabilnih sistemov, konceptov in komponent. To Komisiji in državam članicam omogoča, da strukturirajo prakse zbiranja podatkov in spremljanja ter preprečijo razvoj podvojenih in nasprotujočih si sistemov, vezanosti na ponudnika in netrajnostnih praks IKT. Strukturirano sodelovanje javnih uprav v državah članicah EU, predlagano v okviru akta o interoperabilni Evropi, bo zagotovilo smernice o politikah EU z velikim vplivom na digitalno infrastrukturo držav članic in omogočilo pravočasno izvajanje politik EU.

Oblikovanje politik, ki so pripravljene na digitalno tehnologijo in so vgrajeno interoperabilne, bo podpiralo nastanek resnično vseevropskih digitalnih storitev za ljudi, podjetja in javno politiko, ki so pomembne za enotni digitalni trg. Povečalo bo čezmejno zaupanje, kar dokazujejo na primer digitalna COVID potrdila EU, varna digitalna identiteta 52 , informacijski sistem za notranji trg (IMI) 53 in vse več čezmejnih storitev, ki jih omogoča enotni digitalni portal 54 .

Čeprav se je Komisija zavezala k oblikovanju politik, pripravljenih na digitalno tehnologijo, in bo zagotovila njegovo uporabo pri pobudah politike in zakonodajnih predlogih, je to šele začetek. Da bi bila zakonodaja EU v celoti pripravljena na digitalno tehnologijo in vgrajeno interoperabilna, si je treba prizadevati za skupno razumevanje med sozakonodajalcema in ga na koncu zagotoviti, in sicer ob polnem spoštovanju vlog vsake institucije. Skupno upravljanje interoperabilnosti EU na podlagi predlaganega akta o interoperabilni Evropi je bistven instrument za pomoč pri doseganju tega skupnega razumevanja.

4.2Usmerjanje financiranja interoperabilnosti

Programi EU zagotavljajo namensko financiranje raziskav, razvoja in vzdrževanja interoperabilnostnih virov javnega sektorja EU, kot so orodja za oceno interoperabilnosti, semantični besednjaki, govteh ali gradniki, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, za izmenjavo podatkov in elektronsko identiteto 55 . Pomembno je, da strokovnjaki držav članic s področja informacijske tehnologije in politike, ki so končni uporabniki teh virov in izvajalci politik, svetujejo o prednostnih nalogah za financiranje EU, ki se nanašajo na interoperabilnost. Naloga prihodnjega Odbora za interoperabilno Evropo bo svetovati o vseh ukrepih za izvajanje politik ali podporo inovacijam, ki se bodo šteli za potrebne, kot je predvideno v predlaganem aktu o interoperabilni Evropi.

S financiranjem EU za interoperabilnost se podpira tudi izvajanje politik EU, pomembnih za digitalno upravo, kot so enotni digitalni portal, denarnica EU za elektronsko identifikacijo ali lokalni digitalni dvojčki 56 . EU s strukturnimi skladi 57 , mehanizmom za okrevanje in odpornost 58 , Instrumentom za povezovanje Evrope 59 in Instrumentom za tehnično podporo 60 podpira naložbe v posodobitev javnega sektorja v državah članicah. Mreža evropskih javnih uprav razvija ambiciozen program posodobitve 61 . V predlogu za digitalno desetletje in Instrumentu za tehnično podporo so predvideni večdržavni projekti, ki podpirajo digitalno preobrazbo, vključno s Konzorcijem evropske digitalne infrastrukture 62 . Takšni sklopi za podporo posodobitvi in reformam bi morali zagotoviti usklajevanje v zgodnji fazi in upoštevati potrebe po interoperabilnosti, na primer z rednimi izmenjavami z izvajalci in svetovanjem v zvezi s prihodnjo skupnostjo interoperabilne Evrope.

4.3Vključevanje interoperabilnosti v podatkovno in inovacijsko politiko EU

Interoperabilnostna politika je nujna dopolnitev nastajajoče podatkovne in digitalne politike EU. Z vidika javnega sektorja nadgrajuje in dopolnjuje zakonodajo o dostopnosti in izmenjavi podatkov 63 . Podpira osrednja skupna orodja, kot je „data.europa.eu“, uradni portal za evropske podatke 64 . Zagotavlja lahko semantično strokovno znanje, potrebno za oblikovanje podatkovnih prostorov in politike EU o računalništvu v oblaku. V skladu s tem in da bi bila okrepljena interoperabilnostna politika EU v celoti učinkovita, je treba zagotoviti tesno sodelovanje z ustreznimi operativnimi in regulativnimi strukturami digitalne politike, zlasti z Evropskim odborom za podatkovne inovacije 65 . V digitalnem kompasu do leta 2030, referenčnem okviru digitalne politike EU, je digitalna uprava priznana kot eden ključnih vektorjev, okrepljena interoperabilnostna politika EU pa je namenjena podpori sočasnemu procesu digitalnega desetletja 66 .

Interoperabilnostna sredstva EU so privzeto na voljo kot odprte specifikacije ali odprtokodna programska oprema 67 . Odprte morajo biti zato, da jih lahko ponovno uporabijo javne uprave na vseh ravneh, ki ustvarjajo interoperabilne sisteme in storitve, ter partnerji iz zasebnega sektorja in industrije, ki sodelujejo s temi upravami. Čeprav odprta koda ni edini pristop k ustvarjanju interoperabilnosti, bi morali biti projekti za javne storitve, ki jih financira EU, privzeto odprtokodni. Zato je v predlaganem aktu o interoperabilni Evropi predviden dostop do rešitev, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, vključno s kodo, kjer je to primerno in mogoče. Sama Komisija daje na voljo odprtokodno kodo in prispeva k odprtokodnim projektom 68 . Posebna javna licenca Evropske unije (EUPL) je na voljo v vseh uradnih jezikih EU s pomočnikom za licenciranje, ki zagotavlja spletno pravno podporo 69 . Odbor za interoperabilno Evropo in skupnost interoperabilne Evrope bosta z uradi za odprtokodne programe (OKPO) ali podobnimi uradi v upravah držav članic podpirala izmenjavo primerov dobre prakse ter prispevala k opredelitvi rešitev, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, in razvojnih potreb 70 .

Tesno sodelovanje s forumi za standardizacijo in standardizacijskimi dejavnostmi 71 je zlasti pomembno za razvoj evropskega pravnega reda na področju interoperabilnosti ter za zagotavljanje odprte in vključujoče digitalne preobrazbe, ki temelji na vrednotah. Ker EU izvaja svoj prenovljeni okvir politike standardizacije 72 , bo s tem povezane vidike interoperabilnosti javnega sektorja sistematično obravnaval prihodnji Odbor za interoperabilno Evropo. To vključuje prispevanje h „kritičnim področjem“ glede standardizacije v javnem sektorju in podpiranje vloge EU pri razvoju standardov za javne storitve.

Komisija je v nedavno objavljenem programu za inovacije 73 poudarila koristno vlogo javnega sektorja pri krepitvi inovacijske zmogljivosti EU, ne le kot regulatorja, temveč tudi kot naročnika in partnerja pri eksperimentiranju. Program, v katerem je poudarjen potencial interoperabilnosti, spodbuja raziskovanje eksperimentiranja javnega sektorja v nadzorovanih okoljih (peskovnikih) ter sodelovanje govteh.

4.4Razvoj mednarodnega sodelovanja na področju interoperabilnosti javnega sektorja

Interoperabilnostna politika EU je tradicionalno odprta za sodelovanje z mednarodnimi partnerji, zlasti v sosedstvu EU, in z mednarodnimi organizacijami. Interoperabilnost je že po svoji naravi brez meja, interoperabilnostni viri EU pa so prosto na voljo za ponovno uporabo po vsem svetu. To velja zlasti za evropski okvir interoperabilnosti, ki se referenčno uporablja na mednarodni ravni 74 . Za nadaljnji razvoj mednarodnega sodelovanja na področju digitalne uprave, ki temelji na vrednotah, je treba ohraniti in razvijati obstoječe sodelovanje na področju interoperabilnosti z mednarodnimi organizacijami, kot so OECD, ZN in Svetovna banka, ter s podobno mislečimi partnerji po vsem svetu 75 .

Posebno pomembno je, da se poglobi obstoječe sodelovanje s sosedstvom EU; Črna gora, Severna Makedonija in Ukrajina so dolgoletne partnerice pri razvoju sodelovanja EU na področju interoperabilnosti, velik interes za pridružitev tem skupnim prizadevanjem pa so izrazile tudi druge države. Digitalna preobrazba uprave je za partnerske države v okviru širitve in sosedstva pomembna prednostna naloga, pri čemer Komisija spodbuja doseganje visoke ravni interoperabilnosti v skladu s standardi EU. Poglabljanje sodelovanja podpira povezovanje partnerstev za pristop in gospodarskih partnerstev, zato bi moralo biti strukturna komponenta instrumentov sosedske politike EU 76 . Razvoj mednarodnega sodelovanja ni enostranski. Hkrati bo EU omogočil, da se uči od svojih partnerjev in z njimi ter izkorišča njihove pogosto zelo napredne rešitve, strokovno znanje in izkušnje.

(1)

   Javni sektor je leta 2020 pomenil 53,1 % BDP, https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Government_finance_statistics#Government_revenue_and_expenditure .

(2)

   Na primer v ministrskih izjavah, sprejetih leta 2017 v Talinu ( https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/news/ministerial-declaration-egovernment-tallinn-declaration ), leta 2020 v Berlinu ( https://ec.europa.eu/isa2/sites/isa/files/cdr_20201207_eu2020_berlin_declaration_on_digital_society_and_value-based_digital_government_.pdf ), leta 2021 v Lizboni ( https://www.lisbondeclaration.eu/ ) in leta 2022 v Strasbourgu( https://www.eupan.eu/2022/04/presidence-francaise-2022-french-presidency-2022/ ).

(3)

     Ponazorjeno s sodelovanjem v okviru pobude „Living-in-EU“ (Življenje v EU), https://living-in.eu/ .

(4)

   Evropska pot v digitalno desetletje (COM(2021) 118 final), https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/europe-fit-digital-age/europes-digital-decade-digital-targets-2030_sl .

(5)

     Iz https://ec.europa.eu/info/files/recovery-and-resilience-facility-annual-report_sl , stran 23 .

(6)

   Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji (akt o interoperabilni Evropi), COM(2022)720 final.

(7)

    https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/europe-fit-digital-age/shaping-europe-digital-future_sl

(8)

   Na primer https://nordicsmartgovernment.org/ , pobuda petih nordijskih držav za vzpostavitev čezmejnih in medsektorskih interoperabilnih javnih storitev.

(9)

   Primer takšnih večplastnih politik so pametna mesta, pri katerih je treba skupaj upoštevati energetske, okoljske, prometne, vodne, odpadne in digitalne vidike, https://ec.europa.eu/info/eu-regional-and-urban-development/topics/cities-and-urban-development/city-initiatives/smart-cities_sl .

(10)

   Členi 170 do 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določajo pristojnost EU za vzpostavitev in razvoj vseevropskih omrežij ter spodbujanje medsebojnega povezovanja in interoperabilnosti nacionalnih omrežij. To vse bolj vključuje združevanje strojne in programske opreme ter povezovanje „suverenih“ sistemov v skupno omrežje energetskih, prometnih in digitalnih omrežij.

(11)

    https://joinup.ec.europa.eu/collection/nifo-national-interoperability-framework-observatory/european-interoperability-framework

(12)

    https://joinup.ec.europa.eu/collection/nifo-national-interoperability-framework-observatory/national-interoperability-initiatives  

(13)

   Kot je poudarjeno v zgoraj navedeni Berlinski deklaraciji.

(14)

   Študija Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije, https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC127330 .

(15)

   Primer tega je projekt DIGI4FED: https://www.uantwerpen.be/en/research-groups/govtrust/research/projects/digi4fed/ .

(16)

   Na primer samodejna socialna tarifa za energijo na Portugalskem, ki je prejela nagrado Združenih narodov ( https://eportugal.gov.pt/en/noticias/tarifa-social-de-energia-automatica-premiada-pela-onu ), ali orodja eTranslation, ki se uporabljajo za portal Konference o prihodnosti Evrope in so na voljo javnim upravam ( https://ec.europa.eu/info/resources-partners/machine-translation-public-administrations-etranslation_en ).

(17)

   Glej https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2468042722000033 .

(18)

     Vključno s sredstvi, razvitimi v sodelovanju z državami EU in s finančno podporo iz nekdanjih programov ISA2 in Instrument za povezovanje Evrope za področje telekomunikacij, glej https://joinup.ec.europa.eu/ .

(19)

   Kot sta španska nacionalna zakonodaja in praksa na področju interoperabilnosti, glej https://www.boe.es/buscar/act.php?id=BOE-A-2010-1331 in https://www.boe.es/biblioteca_juridica/index.php?tipo=C .

(20)

   Nekatere pomembne politike EU so se začele izvajati kot interoperabilnostni projekti ali so bile z njimi podprte, na primer uredba eIDAS ( https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/eidas-regulation ) ali infrastruktura EU za storitve blokovnih verig ( https://ec.europa.eu/cefdigital/wiki/display/CEFDIGITAL/ebsi ).

(21)

   Obravnava digitalnih in interoperabilnostnih vidikov že v zgodnji fazi oblikovanja politike prinaša posebne koristi, kot je poudarjeno v smernicah za oceno učinka IKT, ki jih je Komisija pripravila leta 2018 ( https://ec.europa.eu/isa2/sites/isa/files/ict_impact_assessment_guidelines.pdf ), in kot je opredeljeno v priporočilih članov strokovne skupine Komisije za interoperabilnost javnih storitev ( https://joinup.ec.europa.eu/collection/interoperable-europe/news/official-expert-recommendations-new-interoperability-policy ).

(22)

   Neusklajenost podatkov je na primer ovirala zmožnost EU za sodelovalen odziv v zgodnji fazi krize zaradi COVID-19, kot sta ugotovila Renda, A., in Castro, R. (2020) v članku „Towards stronger EU governance of health threats after the COVID-19 pandemic“ (Za boljše obvladovanje groženj za zdravje na ravni EU po pandemiji COVID-19), European Journal of Risk Regulation, 11(2), str. 273–282.

(23)

   Glej poročilo „GovTech Practices in the EU“ (Prakse govteh v EU, https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC128247 ) ali „Exploring Digital Government Transformation in the EU - Understanding public sector innovation in a data-driven society“ (Raziskovanje preobrazbe digitalne uprave v EU – razumevanje inovacij v javnem sektorju v podatkovni družbi), https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC121548 ).

(24)

   Politika (ali pravni akt) je pripravljena na digitalno tehnologijo, če omogoča nemoteno in privzeto digitalno izvajanje politike ter z najboljšo uporabo tehnologij in podatkov spodbuja digitalno preobrazbo ( https://joinup.ec.europa.eu/collection/better-legislation-smoother-implementation/digital-ready-policymaking ). Glej tudi orodje Evropske komisije za boljše pravno urejanje št. 28 o oblikovanju politik, pripravljenih na digitalno tehnologijo ( https://ec.europa.eu/info/files/chapter-3-identifying-impacts-evaluations-fitness-checks-and-impact-assessments_sl ).

(25)

    https://joinup.ec.europa.eu/collection/national-interoperability-framework-observatory/eif-toolbox

(26)

   Komisija je že sprejela prvi predlog za sektorski podatkovni prostor, in sicer predlog uredbe o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru, https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_2711 .

(27)

    https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_1113

(28)

     Evropsko omrežje javne uprave ( https://www.eupan.eu/ ) ali strokovno skupino Komisije skupina strokovnjakov Komisije za javno upravo in upravljanje ( https://ec.europa.eu/reform-support/public-administration-and-governance-policy-making/expert-group-public-administration-and-governance_sl ).

(29)

   Trg pametnih mest ( https://smart-cities-marketplace.ec.europa.eu/projects-and-sites ). Med primeri lokalnih dejavnosti so: umetna inteligenca za odkrivanje srčnih zastojev ( https://cordis.europa.eu/article/id/421437-artificial-intelligence-detects-cardiac-arrest-in-emergency-calls ); upravljanje zmogljivosti na javnih mestih (Fuengirola, https://www.themayor.eu/en/a/view/fuengirola-digitized-its-beach-control-and-got-an-award-for-it-8098 ); umetna inteligenca za lokalne digitalne dvojčke (DUET https://www.digitalurbantwins.com/ , LEAD ( https://www.leadproject.eu/ ), SHPERE ( https://sphere-project.eu/ ).

(30)

      https://oascities.org/minimal-interoperability-mechanisms/

(31)

   SWD(2022) 710 final.

(32)

   Glej evropski okvir interoperabilnosti za e-zdravje ( https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/7e8e2f60-6f87-4be8-9125-477e212e3a74 ) in ( https://eufordigital.eu/wp-content/uploads/2021/03/Common-Guidelines-for-eHealth-Harmonisation-and-Interoperability.pdf ). Komisija je nato predlagala vzpostavitev posebnega evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora ( https://health.ec.europa.eu/ehealth-digital-health-and-care/european-health-data-space_sl ).

(33)

   Na primer https://inspire.ec.europa.eu/inspire-directive/2 .

(34)

   Na primer https://e-justice.europa.eu/home?init=true&action=home&plang=sl in https://ec.europa.eu/home-affairs/policies/schengen-borders-and-visa_sl .

(35)

   Na primer https://transport.ec.europa.eu/transport-themes/intelligent-transport-systems_sl .

(36)

    https://joinup.ec.europa.eu/collection/innovative-public-services

(37)

   Kot na primer tukaj: https://atomico.com/insights/launching-the-7th-annual-state-of-european-tech-report

(38)

    https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/activities/edihs

(39)

    https://eic.ec.europa.eu/index_en in program Obzorje Evropa .

(40)

   Oba izraza se nanašata na javno-zasebno sodelovanje na področju tehnologij za javni sektor. Medtem ko govteh običajno vključuje tehnološka zagonska podjetja in MSP, na primer pilotno uporabo umetne inteligence, civilteh običajno vključuje organizacije civilne družbe, na primer spodbujanje državljanske udeležbe na podlagi tehnologije.

(41)

   Glej strategijo EU za MSP, https://ec.europa.eu/growth/smes/sme-strategy_sl .

(42)

   Kot je indeks DESI ( https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/desi ) ali projekt LORDI (lokalni in regionalni kazalniki digitalizacije: https://living-in.eu/groups/commitments/monitoring-measuring ). Ustrezne projekte spremljanja izvajajo tudi OECD ( https://goingdigital.oecd.org/indicator/58 ), Združeni narodi ( https://publicadministration.un.org/egovkb/en-us/Reports/UN-E-Government-Survey-2020 ) in Svetovna banka ( https://www.worldbank.org/en/events/2021/09/16/govtech-maturity-index-the-state-of-digital-transformation-in-the-public-sector#:~:text=The%20World%20Bank%20has%20developed,citizen%20engagement%2C%20and%20GovTech%20enablers ).

(43)

   Priporočilo št. 16 v publikaciji na spletnem mestu https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/core/api/front/expertGroupAddtitionalInfo/43164/download .

(44)

   Na primer https://ec.europa.eu/info/law/law-making-process/planning-and-proposing-law/better-regulation-why-and-how/better-regulation-guidelines-and-toolbox_sl .

(45)

   Na primer, poročanje o informacijah o trajnostnosti je postalo pomembno, glej Uredbo (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, ki je začela veljati v letu 2021.

(46)

   Na primer Uredba (EU) 2021/953 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32021R0953 . V politiki pomorskega nadzora se uporabljajo nova orodja, kot so pomorske storitve programa Copernicus ali elektronsko spremljanje na daljavo (REM): https://www.efca.europa.eu/en/content/new-technologies-maritime-surveillance , https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32021R0953 .

(47)

   Od 284 zakonodajnih pobud, ki jih je Komisija predstavila med marcem 2020 in junijem 2021, jih je 47 % v svojem časovnem načrtu ali v začetni fazi ocene učinka vključevalo sklicevanje na digitalne elemente, 67 % pa na podatke ( https://joinup.ec.europa.eu/collection/better-legislation-smoother-implementation ); COVID-19 spodbudil oblikovanje politik, pripravljenih na digitalno tehnologijo ( https://joinup.ec.europa.eu/collection/better-legislation-smoother-implementation/news/digital-ready-policymaking-boosted-covid-19 ).

(48)

    https://ec.europa.eu/info/news/commission-adopts-new-digital-strategy-address-transformation-opportunities-post-pandemic-world-2022-jun-30_sl

(49)

   COM(2021) 219, Boljše pravno urejanje: združujemo moči za pripravo boljše zakonodaje ( https://ec.europa.eu/info/law/law-making-process/planning-and-proposing-law/better-regulation-why-and-how_sl ) in SWD(2021) 305, Smernice za boljše pravno urejanje (https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/better_regulation_joining_forces_to_make_better_laws_en_0.pdf in https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/swd2021_305_en.pdf ).

(50)

   Kontrolni seznami „Ali sem upošteval ...“ v orodju št. 28 o oblikovanju politik, pripravljenih na digitalno tehnologijo, iz zbirke orodij za boljše pravno urejanje: https://ec.europa.eu/info/law/law-making-process/planning-and-proposing-law/better-regulation-why-and-how/better-regulation-guidelines-and-toolbox/better-regulation-toolbox-0_sl in https://ec.europa.eu/info/law/law-making-process/planning-and-proposing-law/better-regulation-why-and-how/better-regulation-guidelines-and-toolbox_sl .

(51)

   Na primer na Danskem ( https://en.digst.dk/digital-governance/digital-ready-legislation/guidances-and-tools/ ) ali v zdravstvenem sektorju, kjer interoperabilnostni vidiki podpirajo oblikovanje politik ( https://ec.europa.eu/health/blood-tissues-cells-and-organs/overview/revision-eu-legislation-blood-tissues-and-cells_en ).

(52)

    https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/eidas-regulation

(53)

   Informacijski sistem IMI javnim organom omogoča izmenjavo informacij, kar podpira prosti pretok storitev in oseb na enotnem trgu.

(54)

   Uredba (EU) 2018/1724 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ( https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.L_.2018.295.01.0001.01.SLV&toc=OJ:L:2018:295:TOC )

(55)

   Zlasti program Digitalna Evropa, ki združuje prejšnja finančna sredstva iz nekdanjih programov ISA² in Instrumenta za povezovanje Evrope za področje telekomunikacij ( https://ec.europa.eu/cefdigital/wiki/display/CEFDIGITAL/2018/11/08/Meet+the+new+CEF+Building+Blocks ), ter Obzorje Evropa.

(56)

   Ki jih podpira program Digitalna Evropa ( https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/activities/work-programmes-digital ).

(57)

    https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/funding-opportunities/funding-programmes/overview-funding-programmes/european-structural-and-investment-funds_sl

(58)

    https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/recovery-coronavirus/recovery-and-resilience-facility_sl

(59)

    https://hadea.ec.europa.eu/programmes/connecting-europe-facility_sl

(60)

    https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/find-funding/eu-funding-programmes/technical-support-instrument/technical-support-instrument-tsi_sl

(61)

   Vključno z izjavo iz Strasbourga, sprejeto leta 2022, in strategijo mreže EUPAN za obdobje 2022–2025, glej https://www.eupan.eu/ .

(62)

    https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52021PC0574

(63)

   Kot so direktiva o odprtih podatkih ( https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32019L1024 ), akt o upravljanju podatkov ( https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_21_6428 ) in akt o podatkih, zlasti njegovo poglavje VIII ( https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_1113 ).

(64)

    https://data.europa.eu/sl

(65)

   Vzpostavljen z aktom o upravljanju podatkov.

(66)

    https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/proposal-decision-establishing-2030-policy-programme-path-digital-decade

(67)

   Prek portala Joinup, zlasti https://joinup.ec.europa.eu/collection/open-source-observatory-osor .

(68)

   Glej https://ec.europa.eu/info/departments/informatics/open-source-software-strategy_sl .

(69)

   Pomočnik za licenciranje Joinup na spletnem mestu https://joinup.ec.europa.eu/collection/eupl .

(70)

   Komisija je vzpostavila lasten urad OKPO ( https://joinup.ec.europa.eu/collection/ec-ospo ).

(71)

   Na primer večdeležniško platformo EU za standardizacijo IKT ( https://ec.europa.eu/growth/single-market/european-standards/ict-standardisation_sl ).

(72)

   Glej https://ec.europa.eu/docsroom/documents/48598 .

(73)

    https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52022DC0332

(74)

    https://joinup.ec.europa.eu/collection/nifo-national-interoperability-framework-observatory/eif-monitoring in https://joinup.ec.europa.eu/collection/nifo-national-interoperability-framework-observatory/digital-public-administration-factsheets-2021 .

(75)

   Na primer z Urugvajem ( https://ec.europa.eu/isa2/news/european-commission-reinforces-cooperation-uruguay-interoperability_en/ ) in Ukrajino ( https://eufordigital.eu/countries/ukraine/ ).

(76)

   Za spremljanje napredka reforme javne uprave se uporablja ocenjevalni okvir, ki ga podpira Komisija in je bil razvit v okviru programa OECD Podpora za izboljšanje vodenja in upravljanja (SIGMA) ter se nanaša na „interoperabilnost“ (Načela javne uprave: https://sigmaweb.org/publications/Principles-of-Public-Administration-2017-edition-ENG.pdf ).