This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52022DC0357
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS on the monitoring framework for the 8th Environment Action Programme: Measuring progress towards the attainment of the Programme's 2030 and 2050 priority objectives
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o okviru za spremljanje osmega okoljskega akcijskega programa: merjenje napredka pri doseganju prednostnih ciljev programa za leto 2030 in za leto 2050
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o okviru za spremljanje osmega okoljskega akcijskega programa: merjenje napredka pri doseganju prednostnih ciljev programa za leto 2030 in za leto 2050
COM/2022/357 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.7.2022
COM(2022) 357 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
o okviru za spremljanje osmega okoljskega akcijskega programa: merjenje napredka pri doseganju prednostnih ciljev programa za leto 2030 in za leto 2050
1.Uvod
Cilj osmega okoljskega akcijskega programa (osmega OAP) 1 do leta 2030 je pospešiti zeleni prehod in zagotoviti odločne ukrepe za zaščito in obnovo okolja. Splošni okoljski akcijski programi vse od leta 1973 usmerjajo razvoj in usklajevanje okoljske politike EU ter določajo okvir za ukrepanje EU in njenih držav članic na področju okolja in podnebja. Osmi OAP temelji na podlagi ciljev evropskega zelenega dogovora 2 , ki je strategija za rast EU za doseganje podnebno nevtralnega, z viri gospodarnega, odpornega in konkurenčnega krožnega gospodarstva brez strupenih snovi na pravičen in vključujoč način. Program je tudi bistvenega pomena za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev v skladu z Agendo ZN 2030, njenih ciljev trajnostnega razvoja ter večstranskih okoljskih in podnebnih sporazumov.
Osmi OAP ob upoštevanju vrste zahtevnih gospodarskih in geopolitičnih kriz, vključno z rusko agresijo proti Ukrajini, odraža odločnost EU in njenih držav članic za obravnavanje kriz v zvezi s podnebjem, biotsko raznovrstnostjo in onesnaževanjem ter povečanje odpornosti EU na prihodnje pretrese. Osmi OAP določa dolgoročni prednostni cilj za leto 2050 glede dobrega življenja ob upoštevanju omejitev našega planeta in šest tematskih prednostnih ciljev. Vsebuje tudi ambiciozen okvir 34 „omogočitvenih pogojev“ za doseganje teh cilje v skladu s prisego „ne škodujmo“ iz evropskega zelenega dogovora in pravičnim prehodom, pri katerem nihče ne bo zapostavljen 3 .
|
Prednostni cilj osmega OAP do leta 2050: „Najpozneje do leta 2050 bodo ob upoštevanju omejitev našega planeta ljudje dobro živeli v gospodarstvu blaginje, kjer se nič ne zavrže, kjer je rast obnovljiva, kjer je dosežena podnebna nevtralnost v Uniji ter kjer je raven neenakosti znatno zmanjšana. Zdravo okolje je temelj dobrega počutja vseh ljudi in je okolje, kjer je ohranjena biotska raznovrstnost, ekosistemi uspevajo, narava pa je zavarovana in obnovljena, s čimer se bo povečala odpornost na podnebne spremembe, naravne nesreče, povezane z vremenom in podnebjem, in druga okoljska tveganja. Unija v skladu z medgeneracijsko odgovornostjo narekuje dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in prihodnjih generacij po vsem svetu.“ |
Usklajeno spremljanje glavnih trendov s pravimi kazalniki je ključnega pomena za zagotavljanje, da EU napreduje pri doseganju svojih okoljskih in podnebnih ciljev. Osmi OAP podpira in krepi celovit pristop s sprejetjem mehanizma upravljanja ter določa, da mora Komisija vzpostaviti novi okvir za merjenje napredka pri doseganju prednostnih ciljev – okvir za spremljanje osmega OAP. Okvir za spremljanje mora temeljiti na omejenem številu glavnih kazalnikov, vključno s sistemskimi kazalniki o povezavah med okoljskimi in socialnimi vidiki ter gospodarstvom, da lahko EU meri napredek pri zelenem prehodu in zagotovi strateški politični nadzor na visoki ravni. Komisija je zadolžena, da Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poroča o sprejetih ukrepih in predstavi morebitne prihodnje ukrepe.
2.Splošne značilnosti okvira za spremljanje osmega OAP
Mehanizem upravljanja osmega OAP vključuje letno spremljanje, ocenjevanje in poročanje Komisije o napredku pri doseganju šestih prednostnih ciljev programa, ob upoštevanju omogočitvenih pogojev ter splošnega cilja doseganja sistemskih sprememb. Komisijo bosta podprli Evropska agencija za okolje in Evropska agencija za kemikalije, ki razvija okvir kazalnikov za kemikalije.
V središču mehanizma upravljanja je niz glavnih kazalnikov osmega OAP. Kazalniki morajo v skladu s členom 4(3) sklepa o programu temeljiti na obstoječih podatkih, da se zmanjša upravno breme in odrazijo zadnje spremembe glede razpoložljivosti ter ustreznosti podatkov in kazalnikov. Okvir za spremljanje mora temeljiti na metodologiji, ki omogoča Komisiji, da lahko meri oddaljenost od ciljev, povezanih s prednostnimi cilji. Če so v zakonodaji EU določeni pravno zavezujoči cilji, so bili izbrani kazalniki, ki jih podpirajo, da se spremljajo ustrezni cilji programa in omogočitveni pogoji. EU je na primer sprejela količinsko opredeljiv pravno zavezujoč cilj, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov, merjene v tonah ekvivalenta CO2, za 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Kadar obstajajo splošne pravne zahteve ali ambiciozni cilji, bi bilo treba uporabiti kazalnike za merjenje napredka v želeni smeri. Skupno nastajanje odpadkov na primer odraža prizadevanja za uporabo hierarhije ravnanja z odpadki, da se do leta 2030 znatno zmanjša količina odpadkov, delež okoljske obdavčitve v skupnih davčnih prihodkih pa odraža načelo odgovornosti povzročitelja.
Za doseganje ciljev osmega OAP do leta 2030 in vizije do leta 2050 so potrebni kazalniki, ki merijo dolgoročne rezultate v EU in državah članicah (kazalniki „učinka“ ali kazalniki „izidov“) 4 . V nekaterih primerih so vključeni kazalniki, ki se osredotočajo na sprejete ukrepe (kazalniki „izložkov“), če obstaja poseben politični pomen ali povezava z dogovorjenim ciljem. To ponazarja primer kazalnika glede zavarovanih območij, ki je povezan s ciljem, da se do leta 2030 zavaruje 30 % kopenskih in morskih območij.
Okvir za spremljanje osmega OAP vsebuje izbrane glavne kazalnike, da se zagotovi politični povzetek na visoki ravni. Okvir za spremljanje temelji na orodjih za spremljanje za posamezni sektor, da se zagotovi skladnost in čim bolj zmanjša upravno breme. Orodja vključujejo upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov 5 , okvir za spremljanje krožnega gospodarstva, okvir za spremljanje biotske raznovrstnosti v EU 6 , sistem za spremljanje biogospodarstva v EU 7 ter prihodnji okvir za spremljanje ničelnega onesnaževanja 8 . Upošteva tudi spoznanja iz pregleda izvajanja okoljske politike 9 .
S splošnim strinjanjem glede glavnih okoljskih kazalnikov se bodo podprla usklajena sporočila pri poročanju o okoljskih in podnebnih politikah s širšega vidika, kot so:
·„orodje za vizualizacijo evropskega zelenega dogovora“, ki zajema tudi vidika digitalnosti in pravičnosti 10 ;
·letna poročila o napredku EU o vseh 17 ciljih trajnostnega razvoja 11 ;
·celovita ocena odpornosti v EU in njenih državah članicah iz preglednic odpornosti 12 ;
·indeks uspešnosti prehodov, ki razvršča napredek 45 držav glede štirih razsežnosti trajnostnih prehodov 13 ;
·evropski semester, ki poleg osredotočenosti na širše usklajevanje gospodarske politike in politike zaposlovanja zagotavlja tudi poročanje o ciljih trajnostnega razvoja 14 v vseh državah članicah; ter
·interaktivno orodje za raziskovanje sestavljenih kazalnikov in pregledov stanja 15 , ki vsebuje več kot 100 večdimenzionalnih ukrepov.
Okvir za spremljanje osmega OAP je usklajen s končnim poročilom konference o prihodnosti Evrope in njenimi predlogi na področju podnebnih sprememb in okolja 16 .
3.Posvetovanje z deležniki
Komisija je 17. februarja 2021 objavila posvetovalni dokument o predlaganem pristopu in strukturi za okvir za spremljanje osmega OAP, kjer so opisani obstoječi nizi kazalnikov in načela, ki se uporabljajo za izbor glavnih kazalnikov. Ta dokument je bil skupaj z dodatnimi opombami z dne 14. julija 2021 17 , ki so vsebovale prvi predlog za glavne kazalnike, osnova za posvetovanja, ki so se odvijala od julija 2021 do januarja 2022. Komisija je jeseni 2021 organizirala delavnico za države članice in delavnico za zunanje deležnike, na katerih so razpravljali o predlaganem nizu kazalnikov. Komisija je po političnem dogovoru glede osmega OAP revidirala seznam glavnih kazalnikov v skladu s prejetimi povratnimi informacijami in se glede tega revidiranega seznama ponovno posvetovala z državami članicami.
Posvetovanje je omogočilo poglobljen vpogled v kazalnike na posebnih tematskih področjih in orodja za spremljanje za posamezni sektor. Pripomoglo je k izbiri glavnih kazalnikov, ki so osnova za letna poročila o napredku, in opredelitvi vrzeli v kazalnikih, pri čemer so bile za področja, kjer kazalniki še niso pripravljeni za uporabo ali pa letni podatki niso na voljo, dogovorjene označbe mesta. Ugotovljeno je bilo, da je treba pripraviti dodatne kazalnike za bolj poglobljene ocene v letih 2024 in 2029 (glej oddelek 5), za kar se bodo uporabili kazalniki, ki se niso uvrstili na končni seznam.
Nekateri kazalniki, kot so tisti za merjenje emisij toplogrednih plinov 18 in ekološko kmetovanje, so bili na podlagi širokega soglasja, doseženega med posvetovanji, hitro opredeljeni kot glavni kazalniki. Na področjih, kot je ničelno onesnaževanje, je bilo treba sprejeti odločitve. Izbrani kazalniki najbolje odražajo sistemsko naravo okoljskih in podnebnih izzivov ter politik, posebna področja pa se bodo še naprej ocenjevala s ciljno usmerjenimi orodji za spremljanje. Vključeni so bili ločeno poglavje o celoviti viziji programa do leta 2050 in kazalniki, povezani z več prednostnimi cilji ali ključnimi pobudami. Kazalnik glede odtisa materialov denimo odraža globalne pritiske na okolje, povezane s potrošnjo v EU.
Izražen je bil tudi močan poziv h krepitvi vidika zdravja ekosistemov. Zato so bili v poglavje o biotski raznovrstnosti vključeni trije glavni kazalniki za merjenje napredka pri doseganju cilja zaustavitve in obrnitve trenda izgube biotske raznovrstnosti, kar zadeva posamezne vrste in ekosisteme. Poleg tega je imel v poglavju o prilagajanju podnebnim spremembam kazalnik glede vpliva suše na ekosisteme prednost pred kazalnikom glede tveganja suše. Prav tako je bil v poglavje o medsektorski viziji do leta 2050 vključen kazalnik o izkoriščanju zemljišč.
Za nekatera področja je bil dosežen dogovor o uporabi nadomestnih kazalnikov. Na področju ničelnega onesnaževanja je bila količina nitratov v podzemni vodi izbrana kot kazalnik čiste vode, čeprav se ne posodablja letno. Čeprav količinsko ne opredeljuje zmanjšanja izgube hranil, prikazuje vpliv teh izgub na kakovost vode in je dober pokazatelj za doseganje ciljev v zvezi z zmanjšanjem uporabe hranil iz zelenega dogovora. Kar zadeva biotsko raznovrstnost, indeks splošno razširjenih ptic najbolje odraža zmanjšanje populacij ptic kmetijske krajine, večinoma zaradi intenzifikacije kmetijstva. Kar zadeva ohranjanje in varstvo ekosistemov 19 , so najprimernejši opredeljeni kazalniki povezani z zavarovanimi območji in povezanostjo gozdov. Podobni nadomestni kazalniki se uporabljajo tudi za pritiske na okolje v kompleksnih sistemih. Za trajnostni energetski sistem so med posvetovanjem na primer določili kombinacijo dveh kazalnikov: poraba energije in energija iz obnovljivih virov.
Nazadnje, za omejeno število področij, na katerih kazalniki še niso na voljo, a so za politiko še posebej pomembni, je bilo odločeno, da se bodisi navede sklicevanje na prihodnji razvoj (za subvencije za fosilna goriva) bodisi se doda označba mesta (okoljske neenakosti) (glej oddelek 5).
4.Izbrani glavni kazalniki
Niz glavnih kazalnikov sledi strukturi osmega OAP in vključuje 26 kazalnikov. Vsak poseben prednostni cilj se spremlja z dvema kazalnikoma, razen biotske raznovrstnosti, pri kateri so uporabljeni trije kazalniki. Za pritiske na okolje, omogočitvene pogoje in posamezne dolgoročne prednostne cilje za leto 2050 je vključenih po pet kazalnikov.
|
KAZALNIK |
CILJ |
VIR 20 |
|
Blažitev podnebnih sprememb (člen 2(2)(a)) |
||
|
1.Emisije toplogrednih plinov (indeks 1990 = 100, tone ekvivalenta CO2) |
Podnebna nevtralnost: zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 21 |
EGP |
|
2.Emisije toplogrednih plinov iz rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF 22 , tone ekvivalenta CO2) |
Podnebna nevtralnost: povečati neto odvzeme emisij toplogrednega plina po ponorih ogljika v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva na ‑310 milijonov ton ekvivalenta CO2 do leta 2030 23 |
EGP |
|
Prilagajanje podnebnim spremembam (člen 2(2)(b)) |
||
|
3.Gospodarske izgube, povezane s podnebjem (v milijardah EUR) |
Gospodarski vpliv podnebnih sprememb: zmanjšati splošne denarne izgube zaradi dogodkov, povezanih z vremenom in podnebjem |
EGP 24 |
|
4.Vpliv suše na ekosisteme (prizadeta površina v km2) |
Odpornost ekosistemov: zmanjšati območje, prizadeto zaradi suše in izgube produktivnosti rastlinstva |
EGP |
|
Obnovljivo krožno gospodarstvo (člen 2(2)(c)) |
||
|
5.Potrošnja surovin (tone na prebivalca) |
Odtis materialov: znatno zmanjšati odtis materialov v EU 25 tako, da se zmanjša količina potrebnih surovin za proizvajanje proizvodov, porabljenih v EU |
Eurostat |
|
6.Skupno nastajanje odpadkov (kg na prebivalca) |
Preprečevanje odpadkov: znatno zmanjšati skupno količino nastalih odpadkov do leta 2030 26 |
Eurostat |
|
Ničelno onesnaževanje in okolje brez strupov (člen 2(2)(d)) |
||
|
7.Prezgodnje smrti zaradi izpostavljenosti drobnim delcem (delcem PM2,5) (število prezgodnjih smrti) |
Okoljski učinek na zdravje: zmanjšati prezgodnje smrti zaradi onesnaženja zraka za 55 % (v primerjavi z ravnmi iz leta 2005) do leta 2030 27 |
EGP |
|
8.Nitrati v podzemni vodi (mg NO3/l in postaje za spremljanje z vrednostmi nad 50 mg NO3/l) |
Čista voda: zmanjšati izgube hranil za vsaj 50 % v varnih virih podzemnih voda |
EGP 28 |
|
Biotska raznovrstnost in ekosistemi (člen 2(2)(e)) |
||
|
9.Določena morska in kopenska zavarovana območja 29 (% skupne površine) |
Varstvo narave: pravno zavarovati vsaj 30 % kopenskih območij EU in 30 % njenih morskih območij do leta 2030 30 |
EGP |
|
10.Indeks splošno razširjenih ptic (indeks: 1990 = 100) |
Ohranjanje biotske raznovrstnosti: obrniti trend upadanja populacij splošno razširjenih ptic 31 |
EBCC/ 32 BirdLife/RSPB/CSO
|
|
11.Povezanost gozdov (0–100 % 33 ) |
Zdravi ekosistemi: povečati stopnjo povezanosti gozdnih ekosistemov, da se oblikujejo in vključijo ekološki koridorji 34 ter poveča odpornost na podnebne spremembe |
Skupno raziskovalno središče |
|
Pritiski na okolje in podnebje, povezani s proizvodnjo in potrošnjo EU (člen 2(2)(f)) |
||
|
12.Poraba energije (v milijonih ton ekvivalenta nafte) |
Energijska učinkovitost: zmanjšati (primarno in končno) porabo energije za vsaj 13 % v primerjavi z letom 2020 do leta 2030 35 |
Eurostat |
|
13.Delež energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije (v %) 36 |
Trajnostna energija: vsaj [45 %] energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije do leta 2030 37 |
Eurostat |
|
14.Stopnja krožne rabe materialov (v % glede na skupno rabo materialov) |
Trajnostna industrija: podvojiti delež krožne rabe materialov v primerjavi z letom 2020 do leta 2030 38 |
Eurostat |
|
15.Delež avtobusov in vlakov v notranjem potniškem prevozu (% celotnega notranjega potniškega prevoza, izražen v potniških kilometrih) |
Trajnostna mobilnost: povečati delež kolektivnih načinov prevoza (avtobusi in vlaki) |
Eurostat |
|
16.Površina, namenjena ekološkemu kmetovanju (% uporabljene kmetijske površine v km2) |
Trajnostno kmetijstvo: 25 % kmetijskih zemljišč v EU z ekološkim kmetovanjem do leta 2030 39 |
Eurostat |
|
Omogočitveni pogoji (člen 3) |
||
|
17.Delež okoljskih davkov v skupnih davčnih prihodkih (v %) |
Načelo „onesnaževalec plača“: povečati delež okoljskih davkov v skupnih prihodkih od davkov in socialnih prispevkov |
Eurostat |
|
18.Subvencije za fosilna goriva (v milijonih EUR) 40 |
Načelo „onesnaževalec plača“: zmanjšati okolju škodljive subvencije, zlasti subvencije za fosilna goriva, da bi se brez odlašanja začele odpravljati |
Evropska komisija |
|
19.Izdatki za varstvo okolja (v milijardah EUR in % BDP) |
Financiranje prehoda: povečati porabo gospodinjstev, podjetij in vlad za preprečevanje, zmanjšanje in odpravo onesnaževanja in drugih degradacij okolja |
Eurostat |
|
20.Zelene obveznice (% vseh izdanih obveznic) |
Trajnostne naložbe: povečati izdajo zelenih obveznic, da se okrepi javno in zasebno financiranje zelenih naložb |
EGP 41 |
|
21.Kazalnik ekoinovacij 42 Uspešnost držav članic v primerjavi s povprečjem EU (EU = 100) in trend |
Inovacija za trajnostnost: krepitev ekoinovacij kot gonila zelenega prehoda |
Opazovalna skupina za ekoinovacije |
|
Dobro živeti ob upoštevanju omejitev planeta (člen 2(1)) |
||
|
22.Izkoriščanje zemljišč (km2 na leto) |
Omejitve našega planeta/trajnostna raba zemljišč: brez neto izkoriščanja zemljišč do leta 2050 43 |
EGP |
|
23.Indeks izkoriščanja vode plus 44 (v %) |
Omejitve našega planeta/trajnostna raba vode: zmanjšati pomanjkanje vode 45 |
EGP |
|
24.Odtis potrošnje 46 (na podlagi ocene življenjskega kroga) |
Trajnostna potrošnja: bistveno zmanjšati odtis potrošnje v EU 47 , tj. okoljski učinek potrošnje |
Skupno raziskovalno središče |
|
25.Zaposlovanje in bruto dodana vrednost sektorja okoljskega blaga in storitev (% celotnega gospodarstva) |
Trajnostna konkurenčnost: povečati delež zelenega gospodarstva in zelenega zaposlovanja v celotnem gospodarstvu 48 |
Eurostat |
|
26.OZNAČBA MESTA Okoljske neenakosti 49 |
Okoljska blaginja: zmanjšati okoljske neenakosti in zagotoviti pravičen prehod |
|
5.Zmanjševanje vrzeli v kazalnikih
Med posvetovanji so se pokazale nekatere vrzeli glede kazalnikov, ki bi se lahko uporabile pri oblikovanju okoljske in podnebne politike v prihodnjih letih. Primerni kazalniki za spremljanje zdravih ekosistemov in tal ali trajnostne rabe kemikalij na primer še ne obstajajo. Čeprav se podatki za spremljanje zbirajo na številnih področjih, nekatere obstoječe zahteve glede poročanja ne vključujejo souporabe podatkov na ravni EU, npr. podatki o morskih odpadkih ali kemikalijah v vodi se poročajo EU le enkrat na vsakih šest let. To ozko grlo se bo obravnavalo z boljšim izvajanjem obstoječe zakonodaje in prizadevanji za odprte podatkovne prostore v politikah EU 50 .
Osmi OAP vključuje sistemske kazalnike, ki obravnavajo okoljsko-socialno in okoljsko-ekonomsko povezavo. Za okoljske neenakosti je vključena označba mesta, medtem ko EGS razvija kazalnik, ki povezuje izpostavljenost onesnaževanju zraka z ravnijo dohodka. To je del širših prizadevanj za merjenje okoljske pravičnosti in povezavo z izpostavljenostjo skupin, ki jim grozi socialno-ekonomska izključenost, okoljskim in zdravstvenim tveganjem. Kar zadeva okolju škodljive subvencije, Komisija trenutno pripravlja izvedbeni akt v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov 51 , ki bo vključeval poročanje o postopnem opuščanju subvencij za energijo, zlasti za fosilna goriva. Leta 2022 je urad Eurostat začel zbirati podatke nacionalnih statističnih uradov, povezane s „potencialno škodljivimi okoljskimi subvencijami“. V okoljsko-ekonomski povezavi so še vedno vrzeli v kazalnikih za ocenjevanje makroekonomskih prednosti raznovrstnosti ekosistemov, tveganj, ki izhajajo iz uničenja ekosistemov, stroškov onesnaževal, ki niso toplogredni plini, in skupnih socialno-ekonomskih prednosti ter vidikov distribucije prehoda na okoljsko trajnostnost.
Nekateri kazalniki, ki niso bili izbrani kot glavni, se bodo uporabili za dve poglobljeni oceni, načrtovani v letih 2024 in 2029. Podatki o človeških izgubah, povezanih s podnebjem, bi denimo lahko pripomogli k razširitvi perspektive pri ocenjevanju napredka v smeri prilagajanja podnebnim spremembam. Enako velja za potencial organskega ogljika v tleh za obnovo narave, delež rastlinskih zalog in uporabo pesticidov 52 za ocenjevanje napredka v smeri trajnostnega prehranskega sistema ali kazalnik glede elektrifikacije prometa za razširitev perspektive o trajnostni mobilnosti. Kazalniki glede okoljskega upravljanja, ki zajemajo zagotavljanje skladnosti, preglednosti, udeležbe javnosti in dostopa do pravnega varstva, niso primerni kot glavni kazalniki, vendar se bodo uporabili za podrobne ocene.
6.Poročila o napredku
V skladu s sklepom o osmem OAP bo Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije predložila letna poročila o napredku pri doseganju ciljev na podlagi okvira za spremljanje s 26 glavnimi kazalniki, opisanimi v tem sporočilu.
Evropska agencija za okolje bo v tesnem sodelovanju s Komisijo razvila metodologijo za ocenjevanje in predstavila svoj prvi letni pregled napredka do konca leta 2023. Komisija bo poročala o svojih glavnih ugotovitvah in tako olajšala letno izmenjavo mnenj z Evropskim parlamentom in Svetom. V sklepu o osmem OAP sta poleg letnega poročanja in izmenjave mnenj predvidena tudi vmesni pregled leta 2024 in ocena leta 2029.
S tem poročanjem se bo podprlo sporočanje o napredku pri doseganju ciljev iz zelenega dogovora. Uporabilo se bo kot podlaga za komunikacijo z državljani in oblikovalci politike v zvezi s tem, ali so naši ukrepi dovolj ambiciozni, da bomo lahko upoštevali omejitve našega planeta, ali pa bi morali biti bolj ambiciozni. Med posvetovanjem se je prednost namenila kazalnikov, ki se lahko razčlenijo na različne ravni upravljanja, kar bo olajšalo dialog na nacionalni, regionalni, mestni in lokalni ravni.
7.Obeti
V osmem OAP se zahteva stabilen okvir za spremljanje, ki pa dopušča nekaj prilagodljivosti. Komisija bo v skladu s tem razmislila o predlogu sprememb glavnih kazalnikov po vmesnem pregledu leta 2024 in oceni leta 2029, zlasti ob upoštevanju dejstva, da bodo na podlagi aktualnih in prihodnjih dejavnosti (glej oddelek 5) na voljo novi kazalniki.
Osmi OAP Komisiji nalaga, naj dodatno pojasni in po možnosti racionalizira medsebojne povezave med obstoječimi nizi kazalnikov, okviri za spremljanje in procesi na ravni EU, ki merijo socialni, gospodarski in okoljski napredek. V ta namen bo Komisija pripravila novo orodje 53 , v katerem bodo združeni podatki iz več kot 100 indeksov, pregledov stanja in preglednic ter ki bo omogočalo opredeljevanje medsebojnih povezav med njimi. Poročilo bi moralo omogočiti prihodnjo preglednico s povzetki, ki ne bo temeljila le na BDP, za merjenje napredka EU pri zagotavljanju trajnostnosti, blaginje in odpornosti. Niz glavnih kazalnikov osmega OAP bi lahko predstavljal njeno okoljsko komponento.
Komisija bo še naprej spodbujala skladnost med glavnimi kazalniki iz osmega OAP in drugimi medsektorskimi orodji za spremljanje, kot sta evropski semester in spremljanje ciljev trajnostnega razvoja EU. Začela je tudi pripravljalna dela za celovit okvir za blaginjo, prek katerega bi oblikovalci politik in deležniki lahko spremljali, ali so okoljske politike dovolj ambiciozne, da bo EU še naprej upoštevala varne in pravične omejitve našega planeta.
Sklep (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (osmi OAP).
COM(2019) 640 final.
Priporočilo Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost, COM(2021) 801 final.
COM, „ Gradivo za boljše pravno urejanje “, izdaja iz meseca novembra 2021, str. 358.
Uredba (EU) 2018/1999 z dne 11. decembra 2018.
Preglednica strategije EU za biotsko raznovrstnost in sledilnik ukrepov: https://dopa.jrc.ec.europa.eu/kcbd/dashboard/.
Povezane preglednice: https://knowledge4policy.ec.europa.eu/visualisation/eu-bioeconomy-monitoring-system-dashboards_en ; https://knowledge4policy.ec.europa.eu/biodiversity/topic/eu-biodiversity-strategy-actions-tracker_en .
COM(2021) 400 final in Delovni dokument služb Komisije (2021) 141.
COM(2019) 149 final.
https://ec.europa.eu/eurostat/cache/infographs/sdg-country-overview/
Uporablja se v okviru mehanizma za spremljanje emisij, ki določa pravila notranjega poročanja EU na podlagi mednarodno dogovorjenih obveznosti.
Delo poteka v okviru kartiranja in ocenjevanja ekosistemskih storitev. Metodologijo EU za kartiranje in ocenjevanje stanja ekosistemov je treba pripraviti do konca leta 2022 ter na podlagi mednarodno dogovorjenih standardov iz sistema ZN za okoljsko in ekonomsko računovodstvo.
Organizacija, odgovorna za zbiranje podatkov in metodologijo.
Uredba (EU) 2021/1119 z dne 30. junija 2021 (podnebna pravila)
Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo.
COM(2021) 554 final (uredba o LULUCF).
Na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke CATDAT družbe RiskLayer.
Osmi OAP, člen 3(s).
Akcijski načrt za krožno gospodarstvo, COM(2020) 98 final, in akcijski načrt za ničelno onesnaževanje, COM(2021) 400 final.
ZPAP COM(2021) 400 final.
Letni podatki za EGP bodo potrjeni s podatki, zbranimi v skladu z direktivo o nitratih (vir podatkov: ENV/Skupno raziskovalno središče), ki so na voljo vsaka štiri leta.
Nacionalna določena območja ali območja Natura 2000.
Strategija EU za biotsko raznovrstnost.
Strategija EU za biotsko raznovrstnost.
EBCC – Evropski svet za popis ptic; RSPB – Kraljevo združenje za zaščito ptic; CSO (Češko ornitološko društvo)
Od „sploh ne“ (0 %) do „v celoti povezani“ (100 %).
Strategija EU za biotsko raznovrstnost s sklicevanjem na vseevropsko omrežje narave in predlog Komisije za uredbo o obnovi narave, COM(2022) 304 final z dne 22. junija 2022.
Cilj odraža napoved o načrtu REPowerEU (COM(2022) 230 final). Predmet končnega dogovora o spremenjeni direktivi o energijski učinkovitosti (COM(2021) 558 final) in ciljih glede energije iz obnovljivih virov v skladu s spremenjeno direktivo o energijski učinkovitosti (COM(2021) 557 final).
Vključno s porazdelitvijo po obnovljivih virih energije.
Glej sprotno opombo za kazalnik 12 (številka se bo prilagodila), ki je predmet končnega dogovora o spremenjeni direktivi o energiji iz obnovljivih virov (COM(2022) 222 final.
Akcijski načrt za krožno gospodarstvo COM(2020) 98 final : „v prihodnjem desetletju“.
Strategija EU za biotsko raznovrstnost in strategija „od vil do vilic“.
Podatki so objavljeni v Delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem poročilu o stanju energetske unije, COM(2021) 950 final. Od leta 2023 bodo podatki osnovani na poročanju držav članic, ki se zahteva v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov.
Na podlagi podatkov podjetja Bloomberg Finance L.P., uporabljenih v Delovnem dokumentu služb Komisije o spremljanju napredka v smeri unije kapitalskih trgov, (2021) 544 final/2.
Kazalnik se lahko posodobi, da odraža nove potrebe politike.
Strategija EU za tla do leta 2030, COM(2021) 699 final.
Za podatke o zajetih sektorjih in časovnem ter prostorskem okviru glej https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/sdg_06_60_esmsip2.htm in
https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/use-of-freshwater-resources-3/assessment-4 .
Direktiva 2000/60/ES (okvirna direktiva o vodah).
Ta kazalnik združuje intenzivnost potrošnje in okoljske učinke reprezentativnih proizvodov na petih področjih potrošnje ter ocenjuje celotno dobavno verigo proizvodov (nacionalnih in trgovinskih).
Osmi OAP, člen 3(s), in načrt za krožno gospodarstvo.
Za opredelitve pojmov glej https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/env_egs_esms.htm .
Glej oddelek 5.
COM(2020) 66 final.
Glej člen 17 Uredbe (EU) 2018/1999.
Predlog direktive o trajnostni rabi pesticidov, COM(2022) 305 final: cilj za zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov za 50 % do leta 2030.
