52021PC0344

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 22.6.2021

COM(2021) 344 final

2021/0168(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Italijo

{SWD(2021) 165 final}

2021/0168 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Italijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Izbruh COVID-19 negativno vpliva na gospodarstvo Italije. V letu 2019 je bruto domači proizvod na prebivalca (BDP na prebivalca) Italije znašal 95,0 % povprečja EU. V skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2021 se je realni BDP Italije v letu 2020 zmanjšal za 8,9 %, v obdobju 2020–2021 pa naj bi se skupno zmanjšal za 5,0 %. Dolgoročnejši vidiki z učinkom na srednjeročno gospodarsko uspešnost vključujejo zlasti visoko brezposelnost mladih in nizko udeležbo žensk na trgu dela, počasno rast produktivnosti, neučinkovitost javne uprave in zelo visoko raven javnega dolga.

(2)Svet je 9. julija 2019 in 20. julija 2020 v okviru evropskega semestra na Italijo naslovil priporočila. Državi je priporočil, naj obdavčitev preusmeri z dela, okrepi boj proti davčnim utajam in začne v celoti izvajati pretekle pokojninske reforme. Priporočil ji je tudi, naj okrepi odpornost in zmogljivost zdravstvenega sistema, obenem pa izboljša usklajevanje med nacionalnimi in regionalnimi oblastmi. Poleg tega je Svet Italiji priporočil, naj okrepi prizadevanja za spoprijemanje z neprijavljenim delom, zagotovi, da se aktivne politike zaposlovanja in socialne politike učinkovito povezujejo in dosegajo zlasti mlade in ranljive skupine in da se s celovito strategijo podpira udeležba žensk na trgu dela, tudi z dostopom do kakovostnega otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe. V zvezi z reševanjem krize zaradi COVID-19 je Svet Italiji priporočil, naj zagotovi ustrezno nadomestilo dohodka in dostop do socialnega varstva ter ublaži posledice krize za zaposlovanje, tudi s prožnimi ureditvami dela in aktivno podporo zaposlovanju. Poleg tega je Italija prejela priporočilo, naj izboljša rezultate v izobraževanju, okrepi učenje na daljavo in spodbuja izpopolnjevanje, vključno z digitalnimi spretnostmi in znanji. Ekonomska politika v zvezi z naložbami naj se osredotoča na zeleni in digitalni prehod, pri čemer naj se upoštevajo regionalne razlike, zlasti pa naj se osredotoča na čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, raziskave in inovacije, trajnosten javni promet, ravnanje z odpadki in upravljanje voda ter krepitev digitalne infrastrukture za zagotavljanje bistvenih storitev. Italiji se je priporočilo tudi, naj v podporo gospodarstvu v času krize zaradi COVID-19 učinkovito izvaja ukrepe za zagotavljanje likvidnosti realnemu sektorju, da prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbuja zasebne naložbe. Poleg tega ji je Svet priporočil, naj izboljša uspešnost javne uprave in učinkovitost pravosodnega sistema, okrepi insolvenčni okvir in pospeši boj proti korupciji. Svet je tudi pozval k odpravi omejevanja konkurence in izboljšanju sektorskih predpisov. Italiji se je priporočilo tudi, naj spodbuja prestrukturiranje bančnih bilanc stanja ob nadaljnjem zmanjševanju nedonosnih posojil ter izboljša dostop manjših in inovativnih podjetij do nebančnih virov financiranja. Komisija je po oceni napredka pri izvajanju priporočil za posamezne države ob predložitvi načrta za okrevanje in odpornost ugotovila, da je bil dosežen znaten napredek v zvezi s priporočili o sprejetju vseh potrebnih ukrepov za učinkovito zajezitev pandemije, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo, o učinkovitem izvajanju ukrepov za zagotavljanje likvidnosti realnemu sektorju, vključno z malimi in srednjimi podjetji, inovativnimi podjetji in samozaposlenimi, ter za izogibanje plačilnim zamudam. Znaten napredek je bil zabeležen tudi v boju proti davčnim utajam, zlasti tistim v obliki neizdajanja računov.

(3)Komisija je 2. junija 2021 objavila poglobljeni pregled za Italijo v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 2 . Na podlagi opravljene analize ugotavlja, da v Italiji obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja, zlasti zaradi visokega javnega dolga in dolgotrajno šibke dinamike produktivnosti, ki imata čezmejni vpliv tudi v zvezi s krhkostjo trga dela in bančnega sektorja.

(4) [Svet je v priporočilu o ekonomski politiki euroobmočja državam članicam euroobmočja priporočil, naj ukrepajo, tudi prek svojih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi med drugim zagotovile naravnanost politike, ki podpira okrevanje, ter dodatno izboljšale konvergenco, odpornost ter trajnostno in vključujočo rast. Svet v priporočilu priporoča tudi, naj se okrepijo nacionalni institucionalni okviri, zagotovi makrofinančna stabilnost ter dokonča EMU in okrepi mednarodna vloga eura.] [Če priporočilo Sveta ne bo sprejeto do sprejetja tega izvedbenega sklepa Sveta, se ta uvodna izjava izbriše.]

(5)Italija je 30. aprila 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Načrt je bil predložen po postopku posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, izvedenem v skladu z nacionalnim pravnim okvirom. Nacionalna odgovornost za načrte za okrevanje in odpornost je podlaga za njihovo uspešno izvajanje in trajni učinek na nacionalni ravni ter verodostojnost na evropski ravni. Komisija je na podlagi člena 19 navedene uredbe ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost v skladu s smernicami za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi.

(6)Načrti za okrevanje in odpornost bi morali slediti splošnim ciljem mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241, in instrumenta EU za okrevanje, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094, da bi podprli okrevanje po krizi zaradi COVID-19. Spodbujati bi morali ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije s prispevanjem k šestim stebrom iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241.

(7)Izvajanje načrtov držav članic za okrevanje in odpornost bo pomenilo usklajena prizadevanja za naložbe in reforme po vsej Uniji. Z usklajenim hkratnim izvajanjem reform in naložb ter izvajanjem čezmejnih projektov se bodo te reforme in naložbe vzajemno krepile in ustvarile pozitivne učinke prelivanja po vsej Uniji. Približno tretjina učinka mehanizma na rast in ustvarjanje delovnih mest v državah članicah bo tako posledica prelivanja iz drugih držav članic.

Uravnotežen odziv, ki prispeva k šestim stebrom

(8)V skladu s členom 19(3)(a) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.1 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 navedene uredbe ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice.

(9)Načrt vsebuje širok nabor naložb in reform v podporo obravnavanju izzivov zelenega prehoda, kot so povečanje energijske učinkovitosti stavb, razogljičenje gospodarske dejavnosti, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, učinkovitejša raba vodnih virov, krepitev krožnega gospodarstva ter ohranjanje in krepitev biotske raznovrstnosti. Cilj načrta je tudi spoprijemanje z digitalnimi izzivi na način, da se digitalizirajo pomembne javne storitve, kot so pravosodje, javne službe za zaposlovanje, izobraževanje ali zdravstvo, ter da državljani in podjetja s kombinacijo neposrednih naložb in shem spodbud, kot je Transizione 4.0, sprejmejo digitalne tehnologije. Načrt obravnava digitalne spretnosti in znanja z raznolikim sklopom ukrepov, namenjenih splošnemu prebivalstvu, javni upravi, izobraževalnemu sistemu in trgu dela.

(10)Načrt za vse tematske sklope in komponente spodbuja pametno, trajnostno in vključujočo rast z naložbami, namenjenimi krepitvi fizičnega in človeškega kapitala, ter reformami, ki bi morale srednjeročno in dolgoročno vplivati na produktivnost in konkurenčnost. Prvi dve komponenti prvega tematskega sklopa na primer predvidevata obsežne reforme na področju pravosodja, konkurence, javnega naročanja, javne uprave in obdavčenja ter javnofinančnih odhodkov, ki bi morale odpraviti ključna ozka grla v italijanskem gospodarstvu, in pomembne naložbe, ki se osredotočajo na digitalizacijo različnih gospodarskih sektorjev in bi morale pozitivno vplivati na produktivnost. V skladu s prednostnimi nalogami evropskega zelenega dogovora je cilj komponent drugega in tretjega tematskega sklopa spodbujati trajnostno rast, energijsko učinkovitost in blažitev podnebnih sprememb ter prilagajanje nanje s sklopom ambicioznih reform in naložb v različne sektorje, kot so voda, prostorsko načrtovanje, energijska učinkovitost stavb, trajnostna mobilnost v mestih in po vsej državi, razvoj obnovljivih virov energije, biotska raznovrstnost in krepitev krožnega gospodarstva. Komponente četrtega tematskega sklopa so usmerjene k reševanju izzivov, povezanih z izobraževanjem ter raziskavami in inovacijami, ki na uravnotežen način združujejo naložbe in reforme.

(11)Načrt za okrevanje in odpornost naj bi socialno in teritorialno kohezijo po pričakovanjih okrepil z namenskimi naložbami in reformami, namenjenimi izboljšanju položaja najranljivejših družbenih skupin in manj razvitih regij v državi. V južnih regijah so predvidene znatne naložbe v fizični kapital. Te naložbe so večinoma povezane s prometom, digitalizacijo, ravnanjem z odpadki in upravljanjem voda. Ukrepi na področju izobraževanja in znanj in spretnosti ter ukrepi za najranljivejše skupine, ki so predvideni zlasti v komponentah četrtega in petega tematskega sklopa in ki bodo po pričakovanjih zelo pozitivno vplivali na socialno kohezijo, se prav tako močno osredotočajo na jug države. Komponente šestega tematskega sklopa so namenjene reševanju izzivov v zdravstvenem sektorju z velikimi prizadevanji za njegovo digitalizacijo, krepitev primarnega zdravstvenega varstva in povečanje njegove zmogljivosti za odzivanje na vse večje potrebe, povezane z demografijo in pripravljenostjo na krize.

Obravnava vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo

(12)V skladu s členom 19(3)(b) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.2 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov (ocena A), opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno s fiskalnimi vidiki, in priporočilih na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra.

(13)Načrt vključuje obsežen sklop reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in prispevajo k učinkoviti obravnavi vseh ali pomembnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezne države, ki jih je Svet naslovil na Italijo v evropskem semestru leta 2019 in 2020. Reforme in naložbe, vključene v načrt, bodo po pričakovanjih zlasti prispevale k vzdržnosti javnih financ, povečale odpornost zdravstvenega sektorja, izboljšale učinkovitost aktivnih politik zaposlovanja in socialnih politik ter izboljšale rezultate izobraževanja in izpopolnjevanja. Načrt bo po pričakovanjih spodbudil tudi naložbe v podporo dvojnemu prehodu, zlasti na področju mrežnih gospodarskih panog, javnih služb ter raziskav in inovacij, da se zmanjšajo regionalne razlike, poveča uspešnost javne uprave in učinkovitost pravosodnega sistema, izboljša poslovno okolje in odpravijo ovire za konkurenco.

(14)V zvezi s fiskalno-strukturno politiko načrt vključuje ukrepe za izboljšanje pobiranja davkov in okrepitev boja proti davčnim utajam ter ukrepe za povečanje učinkovitosti javnofinančnih odhodkov z okrepljenim okvirom za pregled porabe in dokončanjem reforme fiskalnih odnosov na različnih ravneh države. Po pričakovanjih bodo h kakovosti javnih financ prispevali tudi strukturni ukrepi za izboljšanje okvira za javno naročanje. Za priporočila v zvezi s takojšnjim odzivom fiskalne politike na pandemijo se lahko šteje, da ne spadajo na področje uporabe načrta Italije za okrevanje in odpornost, ne glede na dejstvo, da se je Italija v letih 2020 in 2021 na splošno ustrezno in zadostno odzvala na takojšnjo potrebo gospodarstva po podpori s fiskalnimi sredstvi v skladu z določbami splošne odstopne klavzule. Poleg tega priporočilo Italiji za zadosten napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2020 ni več relevantno, in sicer ker se je ustrezno proračunsko obdobje izteklo in ker je bila marca 2020 v okviru krize zaradi pandemije aktivirana splošna odstopna klavzula iz Pakta za stabilnost in rast.

(15)Načrt vključuje reformo in nekatere naložbe za zmanjšanje neprijavljenega dela ter ukrepe za izboljšanje rezultatov izobraževanja in zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja, saj je to nad povprečjem Unije. Načrt vključuje tudi ukrepe za povečanje udeležbe žensk na trgu dela s kombinacijo reform in naložb, vključno s krepitvijo ponudbe otroškega varstva. Poleg tega načrt vsebuje ukrepe za krepitev znanj in spretnosti, vključno z digitalnimi, ter za izboljšanje priložnosti za mlade in najranljivejše družbene skupine.

(16)V načrt so vključene pomembne reforme in naložbe za povečanje učinkovitosti javne uprave, zlasti za izboljšanje upravljanja zaposlovanja v javnem sektorju in krepitev upravne zmogljivosti. Ukrepi v zvezi z zaposlovanjem v javnem sektorju se osredotočajo na reformo izbora in zaposlovanja javnih uslužbencev. Novi sistem bi bilo treba takoj preskusiti z izborom osebja, potrebnega za upravljanje načrta. Reforma je povezana z naložbami v oblikovanje enotne platforme za zaposlovanje, naložbo v izpopolnjevanje in prekvalifikacijo ter reformo poklicnih poti v javni upravi. Upravna poenostavitev z ad hoc zakonodajnimi ukrepi (hitri postopek) je predvidena za upravne postopke in odpravo dovoljenj, ki niso utemeljena z javnim interesom. Ukrepe dopolnjujejo in krepijo znatne naložbe in reforme za spodbujanje digitalizacije različnih javnih uprav. Za hitro izvedbo reform in naložb v IKT bo vzpostavljen poseben urad za preobrazbo za digitalno javno upravo.

(17)Sklop reform in naložb v zdravstvenem sektorju je namenjen potrebnim omogočitvenim pogojem za zagotavljanje večje odpornosti zdravstvenih storitev, zlasti v zvezi z lokalnim zdravstvom, medicino na daljavo in naložbami v digitalizacijo sistema. Cilj znatnih naložb, povezanih s sektorskimi reformami, je podpreti dvojni prehod ter raziskave in inovacije ob upoštevanju regionalnih razlik. To zadeva zlasti ukrepe za izgradnjo in posodobitev digitalne infrastrukture, razvoj krožnega gospodarstva ter izboljšanje ravnanja z odpadki in upravljanja voda, povečanje energijske učinkovitosti stavb, spodbujanje proizvodnje obnovljivih virov energije, razširitev trajnostnega prometa in zmanjšanje razdrobljenosti storitev za oskrbo z vodo. Vključen je sklop naložb in reform za spodbujanje raziskav in inovacij, zlasti v zvezi z mladimi raziskovalci ter vključevanjem javnih in zasebnih institucij.

(18)Načrt predvideva tudi obsežne reforme za izboljšanje splošnega poslovnega okolja in zmanjšanje ovir za konkurenco. S sprejetjem novega letnega zakona o konkurenci za leto 2021 se bo po pričakovanjih skrajšal čas za ustanovitev podjetja v Italiji in povečala konkurenčnost postopkov za sklepanje pogodb za lokalne javne storitve, zlasti na področju ravnanja z odpadki in prometa, še posebej za pristanišča, regionalni železniški in lokalni javni promet, ter na področju koncesij, še posebej za avtoceste, polnilne postaje za e-mobilnost in vodno energijo. Sektorska zakonodaja na področju energetike postopno odpravlja regulirane cene električne energije ter vključuje spremljevalne ukrepe za povečanje konkurence na maloprodajnih trgih z energijo in uvedbo pametnih števcev druge generacije. Revizija zakonodaje o javnem naročanju vključuje predpise za skrajšanje časa med objavo naročil in njihovo oddajo, usklajevanje politike javnega naročanja, uvajanje elektronskega javnega naročanja, profesionalizacijo javnih kupcev in racionalizacijo naročnikov. To se bo predvidoma izvedlo tako, da se bo zagotovilo ustrezno ravnovesje med prednostmi poenostavitve ter kontrolami v zvezi z bojem proti korupciji in goljufijam. Načrt predvideva konsolidacijo organov za nadzor trga, digitalizacijo inšpekcijskih pregledov proizvodov in ustanovitev novih akreditiranih laboratorijev. Izboljšave poslovnega okolja bodo predvidoma olajšale podjetništvo, vzpostavile boljše okvirne pogoje za konkurenco in dale prednost učinkovitejšemu razporejanju virov, kar je povezano z možnostjo povečanja produktivnosti.

(19)Poleg tega načrt vsebuje ambiciozne ukrepe za reformo in posodobitev civilnega, kazenskega in upravnega pravosodnega sistema. Naložbe, predvidene v načrtu, so namenjene digitalizaciji sodišč, usposabljanju sodnikov in osebja ter izboljšanju splošne učinkovitosti sodišč, pri čemer kratkoročno vplivajo na organizacijske dejavnike, da bi lahko reforme, ki so v pripravi, hitreje prinesle rezultate. Ustanovitev in okrepitev urada za zaslišanje bo kot sestavni del pravosodne reforme v podporo sodnikom, da se zmanjšajo obstoječi sodni zaostanki in skrajša skupno trajanje postopkov kot del strategije okrevanja, kar bo pripomoglo k hitremu izvajanju reform in naložb s pozitivnim učinkom tudi na boj proti korupciji in splošno poslovno okolje. S temi ukrepi se bo predvidoma izboljšala tudi kakovost pravosodja, in sicer s podporo sodnikom pri običajnih študijskih dejavnostih, pravnih raziskavah, pripravi aktov in organizaciji spisov, kar bo sodnikom omogočilo, da se osredotočijo na zapletenejše naloge.

(20)Načrt za okrevanje in odpornost bo z obravnavanjem omenjenih izzivov po pričakovanjih prispeval tudi k odpravljanju neravnotežij 3 , s katerimi se Italija sooča, zlasti v zvezi z visokim javnim dolgom in dolgotrajno šibko dinamiko produktivnosti v razmerah visoke brezposelnosti in ravni nedonosnih posojil, ki je kljub padajočemu trendu še vedno visoka.

Prispevek k potencialu rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti

(21)V skladu s členom 19(3)(c) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.3 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost velik vpliv (ocena A) na krepitev potenciala rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost države članice, s tem pa prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter na ublažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 ter s tem okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji.

(22)Simulacije, ki so jih opravile službe Komisije, kažejo, da bi lahko načrt do leta 2026 povečal BDP Italije za 2,5 % 4 . Medtem ko kratkoročno prevladujejo učinki na povpraševanje zaradi povečanja javnih naložb, bi večje naložbe srednjeročno okrepile javni osnovni kapital s pozitivnimi učinki na potencialni in dejanski BDP. Pričakuje se, da bo načrt prispeval k podpori teritorialne kohezije. V skladu z načrtom je vsaj 40 % naložb s posebnim teritorialnim ciljem dodeljenih južnim regijam. Pričakuje se, da bo načrt odpravil infrastrukturno vrzel ter povečal produktivnost in konkurenčnost manj razvitih regij z naložbami v širokopasovne povezave, železnico za visoke hitrosti in regionalne proge, ravnanje z odpadki in upravljanje voda, pristanišča in zadnje dele povezav v posebnih ekonomskih conah. Pri ukrepih za oživitev mestnih območij in izboljšanje razmer za najranljivejše skupine prebivalstva je posebna pozornost namenjena tudi jugu in notranjosti države. Pričakuje se, da bodo reforme, predvidene v načrtu, zlasti reforma javne uprave, in ukrepi, povezani s krepitvijo upravne zmogljivosti lokalne uprave, prispevali k izboljšanju učinkovitosti javne uprave v teh regijah.

(23)Načrt predvideva obsežen sklop pomembnih naložb za zmanjšanje neenakosti in socialne ranljivosti v različnih komponentah, ki namenjajo posebno pozornost tudi jugu države. Obravnava številna pomembna področja, kot so povečanje ponudbe socialnih stanovanj, izboljšanje dostopa do socialnih storitev, zlasti za invalide in nesamozadostne starejše osebe, razširitev storitev oskrbe na domu ali podpora prikrajšanim skupnostim prek načrtov za mestno prenovo. Ukrepe spremljajo reforme, ki bi morale poenostaviti dostop do nekaterih socialnih storitev, kot sta okvirni zakon za invalide ali reforma v zvezi z razširitvijo medicine na daljavo in sosedskih omrežij. Skupaj z ukrepi iz drugih komponent, kot so ukrepi, povezani z zaposlovanjem, izobraževanjem ali zdravjem, ti ukrepi obravnavajo številna načela evropskega stebra socialnih pravic.

(24)Načrt se osredotoča tudi na politike za mlade in otroke, in sicer s sklopom ukrepov, kot sta izboljšanje kakovosti in povečanje zmogljivosti vrtcev in storitev otroškega varstva, pri katerih Italija zaostaja za povprečjem Unije. Cilj načrta je tudi spodbujati vpis v programe terciarnega izobraževanja, zlasti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, obenem pa vzpostavlja mrežo visokošolskih ustanov, ki ponujajo kratke podiplomske študijske programe. Načrt vključuje številne ukrepe za okrepitev italijanskih raziskovalnih zmogljivosti, zlasti reformo za olajšanje mobilnosti pomembnih raziskovalcev in vodstvenih delavcev, poenostavitev upravljanja sredstev in reformo poklicne poti raziskovalcev. Pričakuje se, da bo načrt podprl tudi vključevanje digitalnih tehnologij v osnovnošolski in srednješolski izobraževalni sistem z uporabo digitalnih virov v učilnicah, digitalizacijo izobraževalnih vsebin in ustanavljanjem laboratorijev z izobraževalnimi tehnologijami, kot so roboti, ki jih je mogoče programirati. V načrtu so predvideni tudi ukrepi za povečanje zaposljivosti mladih in podporo ustvarjanju delovnih mest v okviru digitalnega in zelenega prehoda. Pričakuje se tudi, da bodo reforme izobraževalnega sistema in aktivne politike zaposlovanja izboljšale okvirne pogoje in pripomogle k uspehu teh naložb.

(25)Načrt vključuje naložbe in reforme za krepitev človeškega kapitala in spodbujanje enakih možnosti izobraževanja po vsej državi, za katere se pričakuje, da bodo prispevale k zmanjšanju neenakosti in regionalnih razlik, kar zadeva šolsko infrastrukturo in rezultate izobraževanja. Pričakuje se, da bodo imele južne regije znatne koristi od predvidenih naložb v športne objekte, vrtce in študentske namestitve ter od povečanega števila univerzitetnih štipendij in ciljno usmerjenih projektov za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja ter boljše rezultate izobraževanja ranljivih učencev. Ukrepi, vključeni v načrt, so namenjeni tudi krepitvi kompetenc, znanj in spretnosti v sekundarnem in terciarnem izobraževanju, izboljšanju socialnih storitev v notranjosti države, spodbujanju rehabilitacije premoženja, zaplenjenega zaradi organiziranega kriminala, in krepitvi teritorialnega zdravstva.

Načelo, da se ne škoduje bistveno

(26)V skladu s členom 19(3)(d) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.4 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep (ocena A) za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 5 (načelo, da se ne škoduje bistveno), in sicer blaženju podnebnih sprememb, prilagajanju podnebnim spremembam, trajnostni rabi in varstvu vodnih in morskih virov, krožnemu gospodarstvu, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ter varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Italija je pri oceni skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, upoštevala tehnične smernice Evropske komisije (2021/C 58/01) in se po potrebi zavezuje k izvajanju posebnih ukrepov iz ustreznih mejnikov in ciljev, da se ne škoduje bistveno.

(27)Pri nekaterih ukrepih iz načrta je bila glede na njihovo naravo potrebna posebna pozornost, da se ne škoduje bistveno. Za naložbe v prenovo, biometan, vodik, namakanje in zadnje dele povezave bi bilo treba določiti mejnike. Odpadke, ki nastanejo pri prenovi, je treba obdelati v skladu z načeli krožnega gospodarstva. Ukrepi za obdelavo odpadkov ne vsebujejo naložb v sežiganje ali mehansko-biološko obdelavo v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. Pri ukrepih za zamenjavo voznega parka vozil in strojev so do financiranja upravičena le čista vozila. Biometan, ki ga uporabljajo vozila, je skladen z Direktivo (EU) 2018/2001 (prenovitev) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Predvideni so tudi posebni zaščitni ukrepi v zvezi z varstvom biotske raznovrstnosti.

Prispevek k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo

(28)V skladu s členom 19(3)(e) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.5 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo podnebne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 37,5 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt, izračunanih po metodologiji iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241. V skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2021/241 je načrt za okrevanje in odpornost skladen z informacijami iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za leto 2030.

(29)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje širok nabor naložb in reform za obravnavanje izzivov zelenega prehoda ter je na splošno dobro usklajen s prednostnimi nalogami evropskega zelenega dogovora in njegovega načrta za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 ter s ciljem, da Evropa do leta 2050 postane družba, odporna na podnebne spremembe. Načrt vključuje več ukrepov v zvezi s prenovami za večjo energijsko učinkovitost stavb, zlasti prek odbitka davka na stanovanjske nepremičnine Superbonus, predvideva pa tudi neposredne naložbe za izboljšanje energijske učinkovitosti občin, šol, pravosodnih zgradb, hotelov, muzejev, kinematografov in gledališč. Poleg tega je cilj načrta povečati konkurenco na trgih z električno energijo in plinom ter spodbujati uporabo obnovljivih virov energije. Ukrepi vključujejo naložbe, namenjene podpori obnovljivih virov energije za energijske skupnosti in skupaj delujoče samoporabnike energije iz obnovljivih virov ter razvoju proizvodnje električne energije na morju in pametnih omrežij.

(30)Načrt vsebuje reforme, ki bodo olajšale pridobivanje dovoljenj za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in prenovile postopek podeljevanja koncesij hidroelektrarnam. Načrt se osredotoča na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometu, predvideva pomembne naložbe v trajnostno urbano mobilnost, vključno z e-mobilnostjo, krepitev železniške infrastrukture v podporo prehodu na druge oblike prevoza in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v zračnem in pomorskem prometu ter kmetijstvu. Poleg tega načrt podpira prizadevanja Italije za prilagajanje podnebnim spremembam, potresno odpornost in kakovost infrastrukture. Predvideva se, da bo načrt prispeval k reševanju obstoječih izzivov na področju ravnanja z odpadki, spodbujal krožno gospodarstvo, izboljšal upravljanje vodnih virov in odpadne vode ter okrepil varstvo biotske raznovrstnosti. V ta namen načrt predvideva ukrepe, kot so sprejetje nove strategije za krožno gospodarstvo, posodobitev in vzpostavitev novih obratov za ravnanje z odpadki, izboljšanje vodne infrastrukture za izboljšanje oskrbe in zmanjšanje izgub vode, ter sklop ukrepov za ponovno pogozdovanje in obnovo naravnih območij, morskega dna in morskih habitatov.

Prispevek k digitalnemu prehodu

(31)V skladu s členom 19(3)(f) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.6 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) učinkovito prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo digitalne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 25,1 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt, izračunanih po metodologiji iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/241.

(32)Skupno dvanajst elementov vsebuje ukrepe, ki prispevajo k digitalnemu prehodu s širokim, medsektorskim pristopom. Na področju digitalizacije podjetij se načrtujejo znatne naložbe s poudarkom na davčnih spodbudah za pametnejše proizvodne sisteme (Transizione 4.0). Načrt predvideva tudi podporo omrežjem za sodelovanje na področju raziskav in inovacij ter prenos tehnologije med univerzami, raziskovalnimi inštituti in podjetji. Pričakuje se, da bodo naložbe v dokončanje ultrahitrih širokopasovnih omrežij in povezljivost 5G prispevale k doseganju evropskih digitalnih ciljev za leto 2030, njihovo hitro izvajanje pa bi prineslo znatne koristi v celotnem gospodarstvu in družbi.

(33)Druge pomembne naložbe so namenjene digitalizaciji javne uprave z ukrepi, načrtovanimi za splošno javno upravo, zdravstveni sektor in izobraževalni sektor. Učinkovito izvajanje teh ukrepov bi prispevalo k vzpostavitvi digitalne infrastrukture, ki je pripravljena na prihodnost, okrepilo kibernetsko varnost, povečalo učinkovitost javne uprave in njeno odpornost ter jo približalo državljanom. Načrt predvideva tudi ukrepe, ki dopolnjujejo nacionalne naložbe v digitalizacijo pravosodja.

(34)Digitalni prehod pred Italijo postavlja velike izzive, saj se država sooča z znatnimi primanjkljaji tako pri osnovni kot napredni digitalni usposobljenosti, kar se odraža tudi v nizki stopnji digitalizacije proizvodnega sistema. Cilj načrta je prispevati k reševanju teh izzivov z naložbami, usmerjenimi v potrebe po usposobljenosti splošnega prebivalstva, ljudi, ki jim bolj grozi digitalna izključenost, učiteljev, javnih uslužbencev in delovne sile. Razvoj napredne digitalne usposobljenosti se obravnava kot del širših ukrepov, ki prispevajo k večji razpoložljivosti tehničnih in specializiranih digitalnih spretnosti in znanj.

Trajen učinek

(35)V skladu s členom 19(3)(g) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.7 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) trajen učinek na Italijo.

(36)Načrt vključuje ključne reforme v podporo reševanju dolgotrajnih izzivov Italije, ki bi lahko strukturno izboljšale konkurenčnost italijanskega gospodarstva. Predlagana reforma javne uprave bo predvsem morala dopolniti in zaključiti celovito reformo, sprejeto leta 2014. Polno, hitro in pravilno izvajanje novega sklopa ukrepov bi moralo povečati učinkovitost javne uprave. To bi skupaj s predvideno reformo pravosodja, katere cilj je občutno zmanjšanje sodnih zaostankov v civilnih in kazenskih postopkih ter zmanjšanje sodnih zaostankov v upravnih postopkih, znatno izboljšalo delovanje gospodarstva. Poleg tega načrt vključuje sklop ambicioznih reform za odpravo ovir v poslovnem okolju ter povečanje preglednosti in odprtosti nekaterih gospodarskih sektorjev za konkurenco. Sektorske reforme, kot so tiste, ki so načrtovane v energetskem in vodnem sektorju, z obravnavanjem večjih ovir odpravljajo pomembne pomanjkljivosti, pričakuje pa se, da bodo imele trajen pozitiven učinek na rast in produktivnost. Pričakuje se, da bodo reforme povečale donose celovitega sklopa naložb, načrtovanih v različnih sektorjih italijanskega gospodarstva, ki bodo nadgradile fizično infrastrukturo po vsej državi, okrepile človeški kapital ter pospešile zeleni in digitalni prehod. Trajni učinek načrta je mogoče okrepiti tudi s sinergijami med načrtom in drugimi programi, vključno s tistimi, ki se financirajo iz skladov kohezijske politike, zlasti z vsebinskim obravnavanjem globoko zakoreninjenih ozemeljskih izzivov in spodbujanjem uravnoteženega razvoja.

Spremljanje in izvajanje

(37)V skladu s členom 19(3)(h) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.8 Priloge V k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost za zagotovitev učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki, ustrezne (ocena A).

(38)Za izvajanje in spremljanje načrta za okrevanje in odpornost je predvideno upravljanje na več ravneh. To vključuje zlasti: na politični ravni usmerjevalni odbor, ustanovljen na predsedstvu sveta ministrov; na ravni socialnega dialoga posvetovalno telo, ki vključuje ustrezne deležnike; na tehnični ravni sekretariat, ustanovljen na predsedstvu sveta ministrov v podporo delu usmerjevalnega odbora in posvetovalnega telesa, osrednjo strukturo za usklajevanje in nadzor, vzpostavljeno pri ministrstvu za gospodarstvo in finance, ter strukture za tehnično usklajevanje, opredeljene na ravni osrednjih uprav, odgovornih za posamezne ukrepe. Model predvideva tudi ustanovitev neodvisnega revizijskega organa za izvajanje sistemov notranjih kontrol. Centralne in lokalne uprave ostajajo odgovorne za operativno izvajanje ukrepov načrta na podlagi ustreznih pristojnosti. Model upravljanja določa dodelitev jasnih odgovornosti za izvajanje načrta, spremljanje napredka in poročanje. Odgovornosti in pooblastila so določeni v zakonskem odloku z dne 31. maja 2021, št. 77, ki daje pravna pooblastila ustreznim organom. Ta model naj bi ustvaril sinergije in zagotovil usklajevanje med mehanizmom in drugimi programi Unije, s čimer bi se lahko izboljšalo izvajanje skladov Unije v Italiji. Krepitev upravne zmogljivosti, vključno z dodatnimi človeškimi viri in zagotavljanjem tehnične podpore upravam, ter poenostavitev upravnih postopkov sta predvideni in vključeni v pravne akte (zakonski odlok z dne 9. junija 2021, št. 80 in zakonski odlok z dne 31. maja 2021, št. 77), da se zagotovi pravočasno in učinkovito izvajanje ukrepov iz načrta. Predvideni so tudi ad hoc mehanizmi za obravnavo vprašanj v zvezi z izvajanjem, ki so določeni v zakonskem odloku z dne 31. maja 2021, št. 77. Mejniki in cilji italijanskega načrta so jasni in realistični ter ustrezno odražajo naložbe in reforme, predvidene v načrtu. Ustrezni kazalniki so relevantni, sprejemljivi in dovolj zanesljivi.

(39)Države članice bi morale zagotoviti, da se finančna podpora v okviru mehanizma sporoči in potrdi v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2021/241. V okviru instrumenta za tehnično podporo se lahko zahteva tehnična podpora za pomoč državam članicam pri izvajanju njihovega načrta.

Izračun stroškov

(40)V skladu s členom 19(3)(i) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.9 Priloge V k navedeni uredbi je utemeljitev v načrtu o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost v srednji meri (ocena B) razumna in verjetna, skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

(41)Italija je predložila ocene stroškov za vse ukrepe načrta za okrevanje in odpornost, ki vključujejo stroške. Na splošno so metodologija in predpostavke za dosego ocen stroškov jasne in verjetne za večino ukrepov načrta in pogosto temeljijo na prejšnjih projektih podobne narave ali ustreznih podpornih študijah. Vendar pa za nekatere ukrepe podrobnosti o metodologiji in podlagi, uporabljeni za pripravo ocen stroškov, manjkajo ali pa so te nepopolne, kar onemogoča v celoti pozitivno oceno ocen stroškov. Zato je utemeljitev ocen stroškov za znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost razumna in v srednji meri verjetna. Poleg tega je ocenjeni skupni strošek načrta za okrevanje in odpornost v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti in je sorazmeren s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

Zaščita finančnih interesov

(42)V skladu s členom 19(3)(j) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.10 Priloge V k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost, ter dodatni ukrepi iz tega sklepa ustrezni (ocena A) za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru navedene uredbe, pri čemer se pričakuje, da bodo učinkovito preprečevali dvojno financiranje v okviru navedene uredbe in drugih programov Unije. To ne posega v uporabo drugih instrumentov in orodij za spodbujanje in zagotavljanje skladnosti s pravom EU, tudi za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov ter zaščito finančnih interesov Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta.

(43)Vzpostavitev sistema notranjih kontrol in ureditev, predlaganih v načrtu za okrevanje in odpornost, je ocenjena kot dovolj robustna, ustrezne strukture pa so jasno opisane. V načrtu so jasno opredeljeni akterji (organi/subjekti) ter opisane njihove vloge in obveznosti za izvajanje nalog notranjega nadzora. Ministrstvu za gospodarstvo in finance je bila dodeljena naloga splošnega usklajevanja, v okviru ministrstva pa je bil ustanovljen neodvisen revizijski organ s pooblastili, določenimi v zakonskem odloku z dne 31. maja 2021, št. 77. Za krepitev upravne zmogljivosti je predvideno ad hoc zaposlovanje.

(44)Vzpostavljeni so kontrolni sistemi in druge ustrezne ureditve, vključno z zbiranjem in dajanjem na voljo podatkov o končnih prejemnikih: od sredine leta 2022 z vzpostavitvijo enotnega informacijskega sistema (ReGiS), do takrat pa se uporabljajo prehodne informacijske ureditve na podlagi obstoječih orodij za obdelavo podatkov, ki jih je treba prilagoditi za ta namen. Zbiranje podatkov v skladu s členom 22(2)(d) iz Uredbe (EU) 2021/241 temelji na informacijah iz podatkovnih zbirk javne uprave, vključno na primer s podatkovnimi zbirkami, ki temeljijo na identifikacijskih kodah ponudb. Revizijski organ bi moral v zvezi s prehodnimi informacijskimi ureditvami preveriti zbiranje podatkov iz člena 22(2)(d) Uredbe (EU) 2021/241 in zagotavljanje dostopa do njih. Ta zaveza in poročanje revizijskega organa o njej sta kot mejnik vključena v prilogo k temu sklepu. Ureditve se štejejo kot ustrezne za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter za preprečevanje dvojnega financiranja iz instrumenta za okrevanje in odpornost ter drugih programov Unije.

(45)Pravilno delovanje notranjih kontrol in ureditve zajemanja podatkov ter struktur poročanja in prehod na enotni sistem (ReGiS) so ključnega pomena za poročanje o doseganju ciljev in mejnikov ter določanje zahtevkov za plačilo. Prehodne informacijske ureditve, napredek pri razvoju novega informacijskega okolja (ReGiS) in dejanski prehod na ta sistem repozitorija zahtevajo posebno informacijsko revizijo s strani revizijskega organa v zvezi s sposobnostjo sistema ReGiS, da izpolni funkcije, opisane v načrtu, zlasti v zvezi s celovitostjo podatkov in vzdrževanjem revizijske sledi. Skupaj s prvim zahtevkom za plačilo revizijski organ predloži revizijsko poročilo o prehodnem sistemu, ki potrjuje funkcije sistema repozitorija.

(46)Za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotja interesov je v okviru izvajanja načrta predvidena okrepitev obstoječih ureditev. Poleg vloge carinske in finančne policije (Guardia di Finanza), organa za boj proti korupciji (ANAC) in italijanskega računskega sodišča se bo uporabil enotni projektni kodeks in ARACHNE tudi zato, da bi se izognili tveganju dvojnega financiranja.

Skladnost načrta

(47)V skladu s členom 19(3)(k) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.11 Priloge V k navedeni uredbi načrt v veliki meri (ocena A) vključuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje.

(48)V italijanskem načrtu za okrevanje in odpornost je predstavljena strateška in dosledna vizija s splošno skladnostjo med komponentami in posameznimi ukrepi. Reforme in naložbe v posamezni komponenti so dosledne in se medsebojno krepijo, komponente pa se med seboj tudi v precejšnji meri dopolnjujejo. V načrtu je na primer več komponent, ki predvidevajo ukrepe za spodbujanje energijske učinkovitosti ali zagotavljajo, da ne bo negativnega učinka na porabo energije poleg tistih, posebej namenjenih zelenemu in ekološkemu prehodu. Drug primer je, da vse komponente vključujejo mlade, spol in teritorialno kohezijo kot prednostne naloge, ne glede na njihovo posebno področje uporabe. Ukrepi, predlagani v okviru komponente, med seboj niso v nasprotju in drug drugega ne razvrednotijo, prav tako niso ugotovljena protislovja med različnimi komponentami.

Enakost

(49)Načrt Italije za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe, za katere se pričakuje, da bodo prispevali k obravnavanju izzivov v državi na področju enakosti spolov in enakih možnosti za vse. Vključuje zlasti ukrepe, ki obravnavajo izzive na področju enakosti spolov, kot sta podpora ženskemu podjetništvu ali vzpostavitev nacionalnega sistema certificiranja za enakost spolov. Predvideni so tudi posebni ukrepi v podporo enakim možnostim za mlade, vključno z ukrepi za povečanje vpisa v študijske programe naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter krepitev digitalnih in inovacijskih znanj in spretnosti s posebnim poudarkom na enakosti spolov in enakih možnostih za vse. Ukrepi za izboljšanje socialnih in zdravstvenih storitev v skupnosti in na domu, kot so inovativne stanovanjske rešitve in oprema, so namenjeni spodbujanju samostojnega življenja invalidov in starejših oseb. V načrtu je pojasnjeno, kako bodo različne komponente neposredno ali posredno prispevale k odpravljanju neenakosti in spodbujanju enakih možnosti, zlasti za ženske in mlade. Vendar pa je pričakovani prispevek za posebne skupine, kot so pripadniki etničnih ali rasnih manjšin, v načrtu še vedno nejasen. Zlasti če je pričakovani prispevek samo posreden, je ključno, da se s pozornim spremljanjem konkretnega izvajanja načrta zagotovi, da bo prinesel pričakovane rezultate in tvoril del celovite strategije v sinergiji z nacionalnimi politikami za enakost spolov, kot je nacionalna strategija za enakost spolov za obdobje 2021–2026.

Samoocena varnosti

(50)V skladu s členom 18(4)(g) Uredbe (EU) 2021/241 načrt vključuje samoooceno varnosti za naložbe v zvezi s storitvami v oblaku in infrastrukturo za javno upravo. Kar zadeva ukrepe za povezljivost, zlasti za uporabo 5G, je Italija potrdila, da bo takšno oceno izvedla pozneje, pri čemer bo upoštevala scenarije povezljivosti, ki bodo rezultat kartiranja in javnega posvetovanja. V zvezi s tem je Italija navedla, da bo analizirala scenarije tveganja ter izvedla ukrepe za preprečevanje ali ublažitev morebitnih varnostnih tveganj.

Čezmejni in večdržavni projekti

(51)Načrt vključuje naložbe vzdolž vseevropskih prometnih koridorjev (TEN-T) in čezmejnih železniških povezav med Italijo in Avstrijo z dokončanjem obvoznice Bolzano na progi Verona–Brennero, ki je pomembno vozlišče za potniški in tovorni promet med Italijo ter severno in vzhodno Evropo. Poleg tega bi moral razvoj najmanj 3 400 km evropskega sistema za vodenje železniškega prometa omogočiti interoperabilnost z železniškimi sistemi drugih držav članic. Načrt vključuje ukrepe v podporo uporabi optičnega vlakna in tehnologij, ki temeljijo na 5G, vzdolž evropskih koridorjev 5G. Načrt predvideva tudi financiranje sodelovanja italijanskih podjetij v odobrenih in potencialno pomembnih projektih skupnega evropskega interesa ter v raziskovalnih in razvojnih partnerstvih in krepitev mreže evropskih vozlišč za digitalne inovacije za izmenjavo znanj in izkušenj z drugimi evropskimi državami.

Postopek posvetovanja

(52)Načrt je bil predmet postopka posvetovanja in interakcij z različnimi deležniki, vključno z regionalnimi in lokalnimi organi, organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji, akademiki in strokovnjaki na področju politik. Na podlagi mnenja italijanskega parlamenta o strateških smernicah, ki jih je predlagala vlada za pripravo načrta, je svet ministrov 12. januarja 2021 odobril prvo različico. Po zamenjavi vlade februarja 2021 so se nadaljevali pregled osnutka načrta in posvetovanja z ustreznimi deležniki. Poslanska zbornica in senat sta organizirala vrsto predstavitev, na katerih so sodelovali različni deležniki, kot so regionalni in lokalni organi, socialni partnerji, organizacije civilne družbe in institucionalni organi, ter o tem sprejela ad hoc poročila skupaj z resolucijami, ki usmerjajo dokončanje načrta na tej podlagi. Poleg tega je vlada vodila dialog z regionalnimi in lokalnimi organi v okviru konference med državo in regijami. Po koncu tega postopka je bil spremenjeni načrt predstavljen parlamentu, ki je potrdil njegovo predložitev Komisiji.

(53)Kar zadeva postopek posvetovanja v fazi izvajanja, italijanski načrt za okrevanje in odpornost predvideva nadaljevanje rednih dialogov z različnimi upravami, vključenimi v izvajanje načrta, in deležniki. V ta namen model upravljanja predvideva ustanovitev posvetovalnega organa, v katerem sodelujejo gospodarski in socialni partnerji. Za zagotovitev, da bodo ustrezni akterji prevzeli odgovornost, je ključnega pomena, da v celotnem obdobju izvajanja naložb in reform iz načrta sodelujejo vsi zadevni lokalni organi in deležniki, vključno s socialnimi partnerji.

Pozitivna ocena

(54)Potem ko je Komisija pozitivno ocenila italijanski načrt za okrevanje in odpornost z ugotovitvijo, da načrt zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241, bi bilo treba v skladu s členom 20(2) navedene uredbe v tem sklepu določiti reforme in naložbene projekte, potrebne za izvajanje načrta, ustrezne mejnike, cilje in kazalnike ter znesek, ki ga Unija da na voljo za izvajanje načrta v obliki nepovratne finančne podpore in podpore v obliki posojila.

Finančni prispevek

(55)Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Italije znašajo 191 499 177 889 EUR. Ker načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241 in ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost višji od najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Italijo, bi moral biti finančni prispevek, dodeljen za načrt za okrevanje in odpornost Italije, enak skupnemu znesku finančnega prispevka, ki je na voljo za Italijo.

(56)V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 je treba izračun najvišjega finančnega prispevka za Italijo posodobiti do 30. junija 2022. Zato bi bilo treba v skladu s členom 23(1) navedene uredbe za Italijo dati na voljo znesek za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Po potrebi bi moral Svet po posodobitvi najvišjega finančnega prispevka na predlog Komisije brez nepotrebnega odlašanja spremeniti ta sklep tako, da vanj vključi posodobljeni najvišji finančni prispevek.

(57)Poleg tega je Italija zaprosila za podporo v obliki posojila, da bi podprla dodatne reforme in naložbe. Največji obseg posojila, za katero je zaprosila Italija, znaša 6,8 % njenega bruto nacionalnega dohodka za leto 2019 v tekočih cenah. Znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost je višji od vsote finančnega prispevka, ki je na voljo za Italijo, in zaprošene podpore v obliki posojila.

(58)Podpora, ki se zagotovi, se financira z izposojanjem sredstev s strani Komisije v imenu Unije na podlagi člena 5 Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 6 . Podpora bi se morala izplačati v obrokih, ko Italija zadovoljivo izpolni ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost.

(59)Italija je zaprosila za predhodno financiranje v višini 13 % finančnega prispevka in 13 % posojila. Ta znesek bi moral biti dan na voljo Italiji pod pogojem, da začneta veljati sporazum o financiranju iz člena 23(1) Uredbe (EU) 2021/241 in posojilna pogodba iz člena 15(2) navedene uredbe, in v skladu z navedenima sporazumom in pogodbo.

(60)Ta sklep ne bi smel posegati v izid postopkov v zvezi z dodeljevanjem sredstev Unije v okviru katerega koli drugega programa Unije poleg tistega iz Uredbe (EU) 2021/241 ali v postopke v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se morda izvajajo, zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Sklep ne prevlada nad zahtevo. da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1
Odobritev ocene načrta za okrevanje in odpornost

Ocena načrta za okrevanje in odpornost Italije na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri. Reforme in naložbeni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji ter dodatnimi mejniki in cilji, povezanimi s plačilom posojila, zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev ter ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do zadevnih osnovnih podatkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2
Finančni prispevek

1.Unija da Italiji na voljo finančni prispevek v obliki nepovratne podpore v višini 68 880 513 747 EUR 7 . Znesek v višini 47 925 096 762 EUR se da na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Ob upoštevanju posodobitve iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2021/241, pri kateri se za Italijo izračuna znesek, ki je enak ali višji od navedenega zneska, se da na voljo dodaten znesek v višini 20 955 416 985 EUR za pravno prevzeto obveznost, ki se sprejme med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023.

2.Komisija da Italiji na voljo finančni prispevek Unije v obrokih v skladu s Prilogo k temu sklepu. Znesek v višini 8 954 466 787 EUR se izplača kot predhodno financiranje in je enak 13 odstotkom finančnega prispevka. Komisija lahko predhodno financiranje in obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.

3.Predhodno financiranje se izplača pod pogojem, da začne veljati sporazum o financiranju iz člena 23(1) Uredbe (EU) 2021/241, in v skladu z navedenim sporazumom. Predhodno financiranje se obračuna tako, da se odšteje od plačila obrokov.

4.Izplačilo obrokov v skladu s sporazumom o financiranju je pogojeno z razpoložljivim financiranjem in sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/241, da Italija zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. S pridržkom začetka veljavnosti pravnih obveznosti iz odstavka 1 je za upravičenost do plačila mejnike in cilje treba doseči najpozneje do 31. avgusta 2026.

Člen 3
Podpora v obliki posojila

1.Unija da Italiji na voljo posojilo v višini največ 122 601 810 400 EUR.

2.Komisija da Italiji na voljo podporo v obliki posojila v obrokih v skladu s Prilogo k temu sklepu. Znesek v višini 15 938 235 352 EUR se izplača kot predhodno financiranje in je enak 13 odstotkom posojila. Komisija lahko predhodno financiranje in obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.

3.Predhodno financiranje se izplača pod pogojem, da začne veljati posojilna pogodba iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2021/241, in v skladu z navedeno pogodbo. Predhodno financiranje se obračuna tako, da se odšteje od plačila obrokov.

4.Izplačilo obrokov v skladu s posojilno pogodbo je pogojeno z razpoložljivim financiranjem in sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/241, da Italija zadovoljivo izpolnjuje dodatne mejnike in cilje, ki jih zajema posojilo ter ki so opredeljeni v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. Dodatni mejniki in cilji, ki jih zajema posojilo, so upravičeni do plačila, če so doseženi najpozneje do 31. avgusta 2026.

Člen 4
Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na Italijansko republiko.

V Bruslju,

Za Svet

predsednik

(1) UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(2) Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).

(3) Ta makroekonomska neravnotežja se nanašajo na priporočila, podana v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 v letih 2019 in 2020.

(4) Simulacije odražajo splošni učinek instrumenta Next Generation EU, ki vključuje tudi financiranje za program REACT-EU, ter povečanje financiranja za program Obzorje, InvestEU, Sklad za pravični prehod, razvoj podeželja in rescEU. Takšna simulacija ne vključuje morebitnega pozitivnega učinka strukturnih reform, ki je lahko znaten.

(5) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(6) UL L 424, 15.12.2020, str. 1.

(7) Ta znesek ustreza dodeljenim finančnim sredstvom po odbitku sorazmernega deleža stroškov Italije v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) 2021/241, izračunanega v skladu z metodologijo iz člena 11 navedene uredbe.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 22.6.2021

COM(2021) 344 final

PRILOGA

predlogu izvedbenega sklepa Sveta

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Italijo

{SWD(2021) 165 final}

PRILOGA

ODDELEK 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

1.Opis reform in naložb

A.TEMATSKI SKLOP 1 KOMPONENTA 1:

Os 1 – Digitalizacija javne uprave Os 1 komponente M1C1 italijanskega načrta za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe za spodbujanje digitalizacije italijanske javne uprave ter vključuje sedem naložb in tri reforme. Cilj naložb je zlasti: (i) racionalizacija in konsolidacija obstoječih digitalnih infrastruktur javne uprave; (ii) spodbujanje uporabe računalništva v oblaku, (iii) s posebnim poudarkom na harmonizaciji in interoperabilnosti platform in podatkovnih storitev, izvajanju načela „podatek samo enkrat“ in dostopnosti podatkov na podlagi kataloga vmesnikov za aplikacijsko programiranje (API); (iv) izboljšanje razpoložljivosti, učinkovitosti in dostopnosti vseh digitalnih javnih storitev z namenom povečanja ravni sprejemanja in zadovoljstva uporabnikov, (v) krepitev obrambe Italije pred tveganji, ki jih predstavlja kibernetska kriminaliteta, (vi) spodbujanje digitalne preobrazbe velikih osrednjih uprav; (vii) odpravljanje digitalnega razkoraka s krepitvijo digitalnih znanj in spretnosti državljanov. Reforme v okviru te osi so usmerjene zlasti v (i) racionalizacijo in pospešitev postopka javnega naročanja rešitev informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) s strani javne uprave; (ii) podporo digitalni preobrazbi javne uprave in (iii) odpravo ovir za sprejetje računalništva v oblaku v javnih upravah ter poenostavitev postopkov izmenjave podatkov med javnimi upravami.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavi priporočil za Italijo za leti 2019 in 2020 v zvezi s potrebo, da država „izboljša učinkovitost javne uprave, med drugim z vlaganjem v znanja in spretnosti zaposlenih v javnem sektorju, s pospeševanjem digitalizacije ter s povečanjem učinkovitosti in kakovosti lokalnih javnih storitev“ (priporočilo št. 3 iz leta 2019) in „osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na […] okrepljeno digitalno infrastrukturo, da se zagotovijo osnovne storitve“ (priporočilo št. 3 iz leta 2020).

Os 2 – Pravosodje: Uspešnost italijanskega pravosodnega sistema je z vidika trajanja postopkov še vedno daleč od uspešnosti drugih držav članic, kot je navedeno v zadnjem poročilu Evropske komisije za učinkovitost pravosodja (CEPEJ). Os 2 komponente M1C1 načrta za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, katerih cilj je povečati učinkovitost pravosodnega sistema s skrajšanjem trajanja postopkov in približevanjem Italije mediani EU. Ta komponenta obravnava priporočila za posamezne države, naslovljena na Italijo v letih 2020 in 2019 glede skrajšanja trajanja civilnih sodnih postopkov in izboljšanja učinkovitosti boja proti korupciji (priporočili št. 4, 2019, in št. 4, 2020). Poleg tega je digitalizacija pravosodnega sistema pomembna tudi za digitalni prehod.

Os 3 – Javna uprava: Os 3 komponente M1C1 načrta za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, katerih cilj je reforma italijanske javne uprave in izboljšanje upravne zmogljivosti. Italija je glede vladne učinkovitosti in zaupanja v vlado pod povprečjem EU-27. Na reforme italijanske javne uprave sta vplivala velika vrzel pri izvajanju reform od zgoraj navzdol ter skromno priznavanje in širjenje koristnih inovacij od spodaj navzgor. Upravna zmogljivost je zelo nizka. Nadaljevati bi bilo treba prizadevanja za okrepitev zmogljivosti strateškega načrtovanja, mehanizmov spremljanja in ocenjevanja ter instrumentov za oblikovanje politik, ki temeljijo na dokazih. Glavni cilj te komponente je okrepiti upravno zmogljivost italijanskih javnih uprav na centralni in lokalni ravni, tako v smislu človeškega kapitala (izbira, kompetence in poklicne poti) kot tudi glede poenostavitve upravnih postopkov. V tem oddelku je predstavljena krovna strukturna strategija za človeške vire, ki sega od izbirnih postopkov do poklicnih poti. Reforma vključuje tudi ukrepe za poenostavitev postopkov. Naložbe v nove digitalne zbirke orodij in okrepljeni ukrepi za vseživljenjsko učenje so vključeni v komponento 1 tematskega sklopa 1. Ta komponenta obravnava priporočila za posamezne države, naslovljena na Italijo v letih 2020 in 2019 glede izboljšanja učinkovitosti javne uprave (priporočilo št. 3, 2019, in priporočilo št. 4, 2020)

Os 4 – Javna naročila in plačila uprave: Os 4 komponente M1C1 načrta za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, katerih cilj je reforma nekaterih ključnih vidikov italijanskega zakonodajnega okvira za javna naročila in zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav na centralni, regionalni in lokalni ravni ter regionalnih zdravstvenih organov. Glavni cilj reforme je poenostaviti pravila o javnih naročilih, povečati pravno varnost za podjetja in pospešiti oddajo javnih naročil, hkrati pa ohraniti postopkovna jamstva v smislu preglednosti in enake obravnave. Te reforme torej podpirajo pravočasno realizacijo infrastruktur in projektov, ki se financirajo iz načrta.

Os 5 – Fiskalno-strukturne reforme (obdavčitev in javni izdatki): Os 5 komponente M1C1 okrevanja in odpornosti vključuje več reform, katerih cilj je podpora vzdržnosti italijanskih javnih financ (priporočilo za posamezno državo št. 1, 2019). Na strani prihodkov so reforme namenjene izboljšanju postopka pobiranja davkov, spodbujanju izpolnjevanja davčnih obveznosti in boju proti davčnim utajam, da bi se zmanjšali stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti za davkoplačevalce in povečali prihodki sektorja država, kar bi prispevalo k izboljšanju vzdržnosti javnih financ. Na strani odhodkov je cilj reform izboljšati učinkovitost javne porabe tako na centralni ravni z okrepitvijo obstoječega okvira za letne preglede porabe kot tudi na podnacionalni ravni z dokončanjem reforme fiskalnih odnosov na različnih ravneh upravljanja.

A.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Os 1 – Digitalizacija javne uprave

Naložba 1.1: Digitalna infrastruktura

Cilj te naložbe je zagotoviti, da so sistemi, nabori podatkov in aplikacije javne uprave nameščeni v zelo zanesljivih podatkovnih centrih z visokimi standardi kakovosti za varnost, uspešnost, nadgradljivost, evropsko interoperabilnost in energijsko učinkovitost. V ta namen naložba predvideva vzpostavitev najsodobnejše nacionalne hibridne infrastrukture, ki temelji na oblaku (imenovane „Polo Strategico Nazionale“, PSN), certificiranje varnih in nadgradljivih alternativ v oblaku ter migracijo naborov podatkov in aplikacij javne uprave na okolje oblaka.

Pričakuje se, da bo infrastrukturo za obveščanje o varnosti podatkov upravljal tehnološki ponudnik, izbran na evropskem javnem razpisu, in bo zasnovan v skladu s standardi interoperabilnosti podatkov, opredeljenimi na evropski ravni v skladu s pobudo Gaia-X, da se omogoči prosta izmenjava neosebnih podatkov med različnimi državami članicami s povezovanjem njihovih nacionalnih modelov v oblaku. Pričakuje se, da bodo podobne zahteve sprejete pri predhodnem izboru javnih ponudnikov storitev računalništva v oblaku.

Pričakuje se, da bo migracija podatkovnih nizov in aplikacij javne uprave na PSN ali k certificiranim ponudnikom storitev v oblaku odvisna od zahtev glede uspešnosti, nadgradljivosti in občutljivosti podatkov, ki jih opredelijo različne uprave, od katerih se pričakuje, da bodo ohranile svojo neodvisnost pri razvoju aplikacij in upravljanju podatkov.

Naložba 1.3 – Podatki in interoperabilnost

Cilj te naložbe je zagotoviti popolno interoperabilnost ključnih podatkovnih nizov in storitev med osrednjimi in lokalnimi javnimi upravami ter usklajevanje storitvenih postopkov, ki jih daje direktiva o enotnem digitalnem portalu, z drugimi državami EU.

Ukrep predvideva razvoj nacionalne digitalne podatkovne platforme („Piattaforma Digitale Nazionale Dati“), ki bo zagotavljala interoperabilnost podatkovnih nizov s katalogom vmesnikov za aplikacijsko programiranje, ki si jih delijo centralne in lokalne uprave (Naložbe 1.3.1). Ko bo ta platforma zgrajena, bo zagotavljala interoperabilnost naborov podatkov s katalogom vmesnikov za aplikacijsko programiranje, ki si jih delijo centralne in lokalne uprave. Platforma je v celoti skladna s pravom EU.

Poleg tega ukrep predvideva razvoj enotnega digitalnega portala v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724, ki bo v pomoč centralnim in javnim upravam pri prestrukturiranju prednostnih postopkov/procesov ter omogočil izpolnjevanje načela „samo enkrat“ (naložba 1.3.2).

Naložba 1.5 – Kibernetska varnost

Cilj te naložbe je okrepiti obrambo Italije pred tveganji, ki jih predstavlja kibernetska kriminaliteta, zlasti z izvajanjem „nacionalnega merilnika kibernetske varnosti“ (PSNC), v skladu z varnostnimi zahtevami iz Direktive (EU) 2016/1148 o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov) ter s krepitvijo nacionalnih zmogljivosti za tehnično pregledovanje in spremljanje tveganj na področju kibernetske obrambe.

Ukrep predvideva razvoj najsodobnejšega integriranega sistema, ki tesno povezuje različne subjekte po vsej državi ter mednarodno povezuje partnerje in zaupanja vredne ponudnike tehnologije. To je razdeljeno na štiri stebre: (i) okrepitev glavnih zmogljivosti za javnost in podjetja/subjekte za upravljanje opozoril in dejanskih javno priznanih dogodkov; (ii) Vzpostaviti/okrepiti zmogljivosti države za inšpekcijske preglede in revizijo strojne in programske opreme, ki jo uporabljajo subjekti z bistvenimi funkcijami za potrjevanje zanesljivosti/preprečevanja groženj; (iii) pooblasti enote za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in kibernetske enote znotraj policijskih sil, ki so odgovorne za preiskovanje kriminalnih dejavnosti; (iv) znatno okrepiti kibernetsko premoženje in človeške vire, odgovorne za nacionalno varnost in odzivanje na kibernetske grožnje.

Naložba 1.7 – Osnovna digitalna znanja in spretnosti

Cilj te naložbe je zmanjšati delež sedanjega prebivalstva, ki mu grozi digitalna izključenost, in sicer z uvedbo pobude „digitalna državljanska storitev“, mrežo mladih prostovoljcev iz različnih okolij v Italiji, da bi posameznikom, ki jim grozi digitalna izključenost, zagotovili usposabljanje za razvoj in izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti (naložba 1.7.1), ter okrepili obstoječo mrežo „centrov za digitalno pomoč“ (naložba 1.7.2).

Centri za digitalne olajšave so fizične točke dostopa, ki se običajno nahajajo v knjižnicah, šolah in socialnih centrih ter državljanom zagotavljajo osebno in spletno usposabljanje o digitalnih znanjih in spretnostih, da bi učinkovito podprli njihovo digitalno vključenost. Pobuda temelji na obstoječih uspešnih izkušnjah in je namenjena zagotavljanju širokega razvoja takšnih centrov na nacionalni ravni. Čeprav je 600 centrov že dejavnih, bo njihova prisotnost dodatno okrepljena z namenskimi dejavnostmi usposabljanja in novo opremo, pri čemer je splošni cilj vzpostaviti 2 400 novih točk dostopa po vsej Italiji in usposobiti več kot 2 000 000 državljanov, ki jim grozi digitalna izključenost. Od 3 000 centrov je približno 1 200 centrov skoncentriranih na jugu Italije.

Pobuda „digitalna državljanska služba“ je razdeljena na tri leta in postopoma naj bi dosegla naslednje rezultate: (i) izvedbo treh letnih razpisov za projekte digitalne javne uprave, namenjene neprofitnim organizacijam, registriranim v nacionalnem registru organizacij za univerzalno civilno službo; (ii) krepitev zmogljivosti neprofitnih organizacij, ki sodelujejo v letnem razpisu za digitalno javno upravo, ter začetek izvajanja projektov digitalnega spodbujanja in digitalnega izobraževanja z začetkom 900 projektov v treh letnih razpisih; (iii) usposabljanje in izkušnje na terenu pri projektih digitalne javne uprave s približno 9 700 prostovoljci; pomoč in usposabljanje 1 000 000 državljanov, ki imajo koristi od dejavnosti digitalnega olajševanja in digitalnega izobraževanja, razvitih v okviru 900 projektov, v katerih dela 9 700 prostovoljcev.

Reforma 1.1 – Javna naročila IKT

Cilj te reforme je zagotoviti, da lahko javna uprava hitreje in učinkoviteje naroči rešitve na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) z racionalizacijo in pospešitvijo postopka javnega naročanja storitev in sredstev IKT.

Izvajanje reforme obsega tri vrste ukrepov. Prvič, vzpostavi se enotna baza podatkov, ki vsebuje beli seznam gospodarskih subjektov, pooblaščenih za zagotavljanje blaga in storitev javnim upravam, in uvede posebna tehnološka infrastruktura, da se omogoči certificiranje dobaviteljev. Drugič, sprejme se poenostavljen pristop („hitri postopek“) za racionalizacijo nakupov IKT za projekte PNRR. Tretjič, vzpostavi se digitalna storitev javnega naročanja, da se (i) vključijo samo certificirani dobavitelji (gospodarski subjekti lahko kadar koli zaprosijo za certificiranje v skladu s členom 64 Direktive 2014/24/EU); (ii) omogočiti hitro prepoznavanje dobaviteljev, ki izpolnjujejo določeno potrebo (npr. prek konfiguratorja); (iii) upravam zagotovi intuitivno uporabniško izkušnjo (npr. jasen opis ponujenih storitev, primerjalna ocena ponudnikov). Ta splošna ureditev temelji na obstoječih zmogljivostih CONSIP, italijanskega državnega subjekta za javna naročila.

Reforma 1.2 – Podpora pri preoblikovanju

Cilj te reforme je podpreti digitalno preobrazbo vseh centralnih in lokalnih javnih uprav z ustanovitvijo namenskega urada za digitalno preobrazbo PA. Urad za preoblikovanje je sestavljen iz začasnega tehnološko usposobljenega nabora virov, ki zbira in podpira prizadevanja na področju migracij ter centralizirana pogajanja o „svežnjih“ certificirane zunanje podpore. Poleg tega ukrep predvideva ustanovitev podjetja, ki se osredotoča na razvoj programske opreme & upravljanje operacij za podporo digitalnemu pospeševanju osrednjih uprav. Urad za preobrazbo zlasti podpira javno upravo pri izvajanju naložb 1.1 do 1.7, vključenih v to komponento, ter podpira tudi izvajanje naložb in reform na področju digitalizacije zdravstva, vključenih v tematski sklop 6.

Reforma 1.3 – Namenjanje prednosti računalništvu v oblaku in interoperabilnost

Cilj te reforme je odpraviti ovire za sprejetje računalništva v oblaku in racionalizirati birokratske postopke, ki upočasnjujejo postopke izmenjave podatkov med javnimi upravami, in sicer z uvedbo sklopa spodbud in obveznosti, katerih cilj je olajšati prehod na računalništvo v oblaku in odpraviti postopkovne omejitve za široko sprejemanje digitalnih storitev.

Reforma vključuje tri vrste ukrepov. Prvič, ker rešitve v oblaku spodbujajo stroškovno učinkovitost pri porabi za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT), bodo po vnaprej določenem „trajnem obdobju“ (npr. tri leta po začetku preoblikovanja) uprave, ki niso upoštevale preoblikovanja v oblaku, v proračunu za porabo IKT imele omejitev.

Drugič, kot del spodbud za migracije v oblaku se pregledajo sedanja pravila javnega računovodstva za stroške, povezane s storitvami v oblaku. Glede na to, da prehod na računalništvo v oblaku trenutno vključuje prenos proračunskih sredstev s kapitalskih odhodkov na odhodke iz poslovanja, se revidirajo pravila javnega računovodstva za odhodke, povezane s storitvami v oblaku, da se ne bi odvračala od migracije v oblaku za javne uprave.

Tretjič, standardi, povezani s pravili o interoperabilnosti podatkov, se revidirajo v skladu z določbami o odprtih podatkih in obdelavi osebnih podatkov, sedanji postopki za izmenjavo podatkov med javnimi upravami pa se poenostavijo, da se poenostavijo postopkovni vidiki in pospeši izvajanje interoperabilnosti med podatkovnimi zbirkami javne uprave. Poleg tega se digitalno stalno prebivališče pregleda in poveže z nacionalnim registrom rezidentov (ANPR), da se omogoči določena in varna digitalna korespondenca med državljani in javnimi upravami.

Os 2 – Pravosodje

Reforma 1.4 – Civilno pravosodje

Reforma je osredotočena predvsem na skrajšanje trajanja civilnih postopkov z opredelitvijo najrazličnejših ukrepov za zmanjšanje števila prejetih zadev na sodiščih, s poenostavitvijo obstoječih postopkov, zmanjšanjem sodnih zaostankov in povečanjem produktivnosti sodišč. Zmanjšanje števila prejetih zadev na sodiščih se doseže z okrepitvijo mediacije, alternativnega reševanja sporov in arbitraže ter pregledom sedanjega sistema količinske opredelitve in izterljivosti sodnih taks. Poenostavitev se izvaja s krepitvijo „postopkov filtriranja“ na pritožbeni ravni, s čimer se razširijo primeri, v katerih je sodnik posameznik pristojen za razsojanje, s tem pa zagotovi dejansko izvajanje zavezujočih časovnih okvirov za postopke. Večjo produktivnost sodišč je treba doseči s sistemom spremljanja in spodbudami za doseganje standardne uspešnosti na sodiščih. Reforma predvideva tudi zmanjšanje zaostankov na civilnih sodiščih, kar je cilj, ki ga je mogoče doseči s predvidenim začasnim zaposlovanjem, vključenim v naložbeno komponento.

Reforma 1.5 – Kazensko pravosodje

Cilj reforme je predvsem skrajšati kazenske postopke z opredelitvijo najrazličnejših ukrepov s poenostavitvijo obstoječih postopkov in povečanjem produktivnosti sodišč. Poenostavitev je namenjena razširitvi uporabe poenostavljenih postopkov, razširitvi uporabe digitalne tehnologije, opredelitvi rokov za trajanje predhodne preiskave in pregledu sistema obveščanja, da bi bil učinkovitejši. Večja produktivnost sodišč se doseže s sistemom spremljanja in spodbudami za doseganje standardnih rezultatov uspešnosti na sodiščih.

Reforma 1.6 – Insolventnost

Cilj reforme je digitalizacija in okrepitev postopkov v primeru insolventnosti, ki uvajajo mehanizme zgodnjega opozarjanja pred insolventnostjo, specializacijo sodišč in predsodnih institucij za učinkovitejše upravljanje vseh faz postopkov v primeru insolventnosti, vključno z usposabljanjem in specializacijo članov pravosodnih in upravnih organov.

Reforma 1.7 – Davčna sodišča

Cilj reforme je povečati učinkovitost izvrševanja davčne zakonodaje in zmanjšati število pritožb na kasacijskem sodišču.

Reforma 1.8 – Digitalizacija pravosodnega sistema

Reforma zahteva obvezno elektronsko vložitev vseh dokumentov in celoten elektronski potek dela za civilne postopke. Potrebna je tudi digitalizacija prvostopenjskega kazenskega postopka brez predhodne obravnave. Nazadnje, njen cilj je vzpostaviti brezplačno, v celoti dostopno podatkovno zbirko civilnopravnih odločb z možnostjo iskanja, v skladu z zakonodajo.

Naložba 1.8 – Postopki zaposlovanja na civilnih, kazenskih in upravnih sodiščih

Naložbe so namenjene kratkoročnemu ukrepanju v zvezi z organizacijskimi dejavniki, da bi reforme, ki se razvijajo, hitreje prinesle rezultate, pri tem pa čim bolj povečale sinergije, hkrati pa dosegle preobrazbene spremembe z izrednimi sredstvi, zagotovljenimi v okviru načrta. Organizacijsko orodje, imenovano „urad za sojenje“, je sestavljeno iz ustanovitve (ali, kjer že obstaja krepitev) podpornih skupin za sodnike (z začasnim zaposlovanjem), da bi se skrajšali zaostanki in čas razpolaganja v Italiji. Ta ukrep bi izboljšal tudi kakovost pravosodja, saj bi sodnike podpiral pri običajnih študijskih dejavnostih, pravnih raziskavah, pripravi aktov, organizaciji spisov in s tem sodnikom omogočil, da se osredotočijo na bolj zapletene naloge. Naložba vključuje tudi usposabljanje za podporo digitalnemu prehodu v pravosodnem sistemu.

Os 3 – Javna uprava

Reforma 1.9 – Reforma zaposlovanja v javnem sektorju in reforma poenostavitve

Reforme zaposlovanja v javnem sektorju sledijo dvostopenjskemu pristopu. Kratkoročno se sprejmejo nujni ukrepi za čim boljšo izrabo sredstev RRF v zvezi z upravljanjem načrta in takojšnjo pomočjo javnim upravam, ki nimajo upravnih zmogljivosti. Ta strategija je povezana z organizacijskimi reformami in strategijo človeških virov, katere cilj je preoblikovanje javne uprave kot celote. V opredelitvi strateških načrtov človeških virov je opredeljen celovit sklop ukrepov za: posodobitev profilov delovnih mest (tudi zaradi dvojnega prehoda); preoblikovanje postopkov zaposlovanja, da bodo bolj ciljno usmerjeni in učinkoviti; reforma višje javne uprave, da se poenotijo postopki imenovanja v javni upravi; krepitev povezave med vseživljenjskim učenjem in nagrajevanjem mehanizmov ali posebnih poklicnih poti; opredelitev ali posodobitev etičnih načel javnih uprav; krepitev zavezanosti uravnoteženi zastopanosti spolov; ter reforma horizontalne in vertikalne mobilnosti osebja. Reforma vključuje nujne ukrepe za poenostavitev upravnih postopkov v korist podjetij in državljanov, hkrati pa zagotavlja nemoteno izvajanje tega programa.

Reforma poenostavitve odpravlja dovoljenja, ki niso upravičena z nujnimi razlogi splošnega interesa, skupaj z odpravo nepotrebnih obveznosti ali tistih, ki ne uporabljajo novih tehnologij. Poleg tega izvaja sprejetje mehanizma tihe privolitve, uvedbo preproste komunikacije in sprejetje enotnih režimov, ki si jih delijo regije in občine.

Reforma poenostavitve vključuje naslednje elemente: interoperabilnost poslovnih in gradbenih postopkov (SUAP & SUE); izvajanje skupnega sklopa kazalnikov uspešnosti, usmerjenih v rezultate; ter opredelitev sklopa ključnih kazalnikov uspešnosti za usmerjanje organizacijskih sprememb v upravah.

Sistem repozitorijev za spremljanje izvajanja RRF je vzpostavljen in operativen do predložitve prvega zahtevka za plačilo.

Naložba 1.9 – Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost

Naložba vključuje začasno zaposlitev skupine strokovnjakov za zagotavljanje tehnične pomoči upravam in krepitev upravne zmogljivosti, zlasti na lokalni ravni, za izvajanje posebnih projektov RRP, ki se razporedijo po potrebi. Ta naložba vključuje tudi programe usposabljanja javnih uslužbencev v okviru krepitve zmogljivosti.

Os 4 – Javna naročila in plačila javnih uprav

Reforma 1.10 – Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila

Prvi korak te reforme je sprejetje prvega sklopa nujnih ukrepov za poenostavitev z zakonsko uredbo do maja 2021, da se: poenostaviti in digitalizirati postopke centralnih nabavnih organov; registrirajo pogodbe v protikorupcijski podatkovni zbirki nacionalnega protikorupcijskega organa (ANAC); vzpostaviti posebne urade, pristojne za postopke javnih naročil na ministrstvih, v regijah in metropolitanskih mestih; določitev cilja za skrajšanje časa med objavo in oddajo naročila ter med oddajo naročila in dokončanjem infrastrukture; in spodbujanje mehanizmov alternativnega reševanja sporov v fazi izvajanja pogodb. Enotni usklajevalni organ za politiko javnega naročanja bo imel pred koncem leta 2021 ustrezno število zaposlenih in bo sprejel strategijo profesionalizacije, ki bo zagotavljala usposabljanje na različnih ravneh; dinamični nabavni sistemi bodo na voljo v skladu z direktivami o javnih naročilih; in ANAC dokonča usposobljenost javnih organov naročnikov.

Drugi korak te reforme je sklop sprememb zakonika o javnih naročilih, ki jih je treba izvesti do drugega četrtletja 2023, z ukrepi, namenjenimi: zmanjšanje razdrobljenosti javnih organov naročnikov; zahteva, da se vzpostavi e-platforma kot osnovna zahteva za sodelovanje pri ocenjevanju zmogljivosti javnega naročanja na nacionalni ravni; ter pooblastitev nacionalnega protikorupcijskega organa, da pregleda usposobljenost javnih organov naročnikov. Namen reforme bo tudi nadaljnja poenostavitev in digitalizacija postopkov osrednjih nabavnih organov ter opredelitev zahtev glede interoperabilnosti in medsebojne povezljivosti. Reforma bo tudi zmanjšala omejitve glede možnosti sklepanja pogodb s podizvajalci, ki jih trenutno vsebuje zakonik o javnih naročilih.

Ta reforma vključuje tudi začetek delovanja nacionalnega sistema e-javnih naročil do konca leta 2023.

Reforma 1.11 – Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov

Ta reforma vključuje zagotovitev, da do leta 2023 (i) javne uprave na centralni, regionalni in lokalni ravni izvedejo plačila v 30 dneh in (ii) regionalni zdravstveni organi v 60 dneh. Da bi zagotovili strukturno rešitev problema zamud pri plačilih, ta reforma vključuje tudi zagotovitev, da bodo leta 2024 (i) javne uprave na centralni, regionalni in lokalni ravni še naprej izvajale plačila v 30 dneh in (ii) regionalni zdravstveni organi v 60 dneh.

Os 5 – Fiskalno-strukturne reforme (obdavčitev in javni izdatki)

Reforma 1.12 – Reforma davčne uprave

Sprejetih bo več ukrepov za spodbujanje izpolnjevanja davčnih obveznosti in izboljšanje učinkovitosti ciljnega usmerjanja revizij in kontrol, med drugim: (i) vzpostavitev podatkovne zbirke in namenske infrastrukture IT za izdajo vnaprej pripravljenega obračuna davka na dodano vrednost; (ii) izboljšanje kakovosti zbirke podatkov, ki se uporablja za „pismo o skladnosti“, tudi z namenom zmanjšanja pojavljanja lažno pozitivnih informacij in postopnega povečevanja števila sporočil, poslanih davkoplačevalcem; (iii) reformo veljavne zakonodaje, da se zagotovijo učinkovite upravne sankcije v primeru zavrnitve zasebnih ponudnikov, da bi sprejeli elektronska plačila; (iv) dokončanje postopka psevdonimizacije podatkov in analize velepodatkov, da bi se povečala učinkovitost analize tveganja, na kateri temelji izbirni postopek za revizije. Da bi izvedli te reforme in okrepili operativno zmogljivost agencije za prihodke, se bo njeno osebje povečalo za 4113 enot, kar je v skladu z načrtom za uspešnost Agencije za obdobje 2021–2023. Poleg tega bo vlada izvedla pregled možnih ukrepov za zmanjšanje davčnih utaj zaradi izvzetja iz izdajanja računov v najbolj izpostavljenih sektorjih, vključno s ciljno usmerjenimi spodbudami za potrošnike, in sprejela učinkovite ukrepe na podlagi ugotovitev pregleda z ambiciozno zavezo za zmanjšanje nagnjenosti k izogibanju davkom.

Reforma 1.13 – Reforma okvira za pregled porabe

Načrt vključuje reformo okvira za pregled porabe, katerega cilj je izboljšati njegovo učinkovitost, vključno s krepitvijo vloge ministrstva za finance in postopka naknadnega ocenjevanja ter izboljšanjem prakse zelenega oblikovanja proračuna in priprave proračuna ob upoštevanju vidika spola. Načrt vključuje tudi zavezo, da se na podlagi obstoječega pravnega okvira izvedejo letni pregledi porabe v obdobju 2023–2025, da se dosežejo fiskalni prihranki, da se podprejo vzdržne javne finance in/ali financirajo reforme davkov ali javnih odhodkov, ki spodbujajo rast.

Reforma 1.14 – Reforma podnacionalnega fiskalnega okvira

Reforma vključuje dokončanje fiskalnega federalizma, kot je določeno v zakonu o prenosu pooblastil št. 42/2009, da bi izboljšali preglednost fiskalnih odnosov na različnih ravneh upravljanja, dodelili sredstva podnacionalnim vladam na podlagi objektivnih meril in spodbudili učinkovitost porabe na podnacionalni ravni. Reforma zlasti opredeli ustrezne parametre in izvede fiskalni federalizem za regije z običajnim statusom, pokrajine in metropolitanska mesta.

Reforma 1.15 – Reforma pravil javnega računovodstva

Cilj reforme je zapolniti vrzel z evropskimi računovodskimi standardi z uvedbo enotnega računovodskega sistema na podlagi nastanka poslovnega dogodka za javni sektor. Reforma vodi do dokončanja konceptualnega okvira kot referenco za računovodski sistem na podlagi nastanka poslovnih dogodkov v skladu s kvalitativnimi značilnostmi, ki jih opredeli Eurostat, sklop standardov računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov in večdimenzionalni kontni okvir. Reformo dopolnjuje prvi krog usposabljanja za prehod na nov računovodski sistem na podlagi nastanka poslovnega dogodka za predstavnike 18 000 javnih subjektov.

A.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik /cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M1C1-1	Reforma 1.1: Javno naročanje IKT	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonskih odlokov za reformo 1.1 „Javna naročila IKT“	Določba v zakonu, ki določa začetek veljavnosti zakonske uredbe za reformo javnih naročil IKT	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Potrebni pravni akti vključujejo zakonodajne posege v uredbo o poenostavitvi zakonodaje („Decreto Legge Semplificazioni“). V njih je določeno: (i) Možnost uporabe postopka iz člena 48(3) zakonika o javnih naročilih tudi za naročila, ki presegajo mejne vrednosti iz člena 35 zakonika o javnih naročilih, za nakupe v zvezi z nakupom računalniškega blaga in storitev, zlasti tistih, ki temeljijo na tehnologiji v oblaku, ter storitve povezljivosti, ki se v celoti ali delno financirajo s sredstvi, zagotovljenimi za izvajanje projektov PNRR; (ii) Interoperabilnost med različnimi zbirkami podatkov, ki jih upravljajo certifikacijski organi, vključeni v postopek preverjanja zahtev iz člena 80 zakonika o javnih naročilih; (iii) Vzpostavitev virtualne dokumentacije gospodarskih subjektov, v kateri so navedeni podatki za preverjanje odsotnosti razlogov za izključitev iz člena 80, kar omogoča opredelitev belega seznama gospodarskih subjektov, za katere je bilo preverjanje že opravljeno.
M1C1-2	Reforma 1.3: Namenjanje prednosti računalništvu v oblaku in interoperabilnost	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih odlokov za reformo 1.3 „Namenjanje prednosti računalništvu v oblaku in interoperabilnost“	Določba zakona o začetku veljavnosti zakonske uredbe za Namenjanje prednosti računalništvu v oblaku in interoperabilnost	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Potrebni pravni akti vključujejo: Izvedbeni regulativni akti, ki se nanašajo zlasti na (i) uredbo Agenzia per l’Italia digitale (AgID) glede Polo Strategico Nazionale (PSN) (določeno v členu 33f zakonske uredbe 179/212) in (ii) smernice AgID o interoperabilnosti (določene v členih 50 in 50b Codice dell'Amministrazione Digitale (CAD)). Spremembe člena 50 CAD: (i) odprava obveznosti sklepanja okvirnih sporazumov za uprave, ki dostopajo do nacionalne platforme za digitalne podatke; (ii) pojasnila v zvezi z vprašanjem zasebnosti: prenos podatkov iz enega informacijskega sistema v drugega ne spremeni lastništva podatkov in njihove obdelave, brez poseganja v odgovornosti javnih uprav, ki prejemajo in obdelujejo podatke kot samostojni upravljavci podatkov. Spremembe Decreto del Presidente della Repubblica (DPR) 445/2000 v zvezi z dostopom do podatkov: (i) razveljavitev dovoljenja, potrebnega za neposreden dostop do podatkov; (ii) črtanje sklicevanja na okvirne sporazume v členu 72. Spremembe člena 33f zakonske uredbe 179/2012: (i) uvesti možnost, da AgID z uredbama Centri Elaborazione Dati (CED) in Cloud ureja pogoje in metode, s katerimi morajo javne uprave izvajati migracije CED; (ii) uvesti sankcije za neizpolnjevanje obveznosti v zvezi z migracijo v oblak.
M1C1-3	Naložba 1.1: Digitalna infrastruktura	Mejnik	Zaključek Polo Strategico Nazionale (PSN)	Poročilo ministrstva za tehnološke inovacije in digitalni prehod (MITD) o uporabi računalništva v oblaku	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Celotni projekt se v celoti zaključi, ko bodo vse ciljne javne uprave zaključile prehod na Polo Strategico Nazionale (PSN) in ko bo uspešno zaključeno testiranje štirih podatkovnih centrov, kar bo omogočilo začetek procesa migracije podatkovnih nizov in aplikacij ciljnih javnih uprav na PSN.
M1C1-4	Naložba 1.3.1: Nacionalna digitalna podatkovna platforma	Mejnik	Delovanje nacionalne digitalne podatkovne platforme	Poročilo ministrstva za tehnološke inovacije in digitalni prehod (MITD), ki prikazuje vzpostavitev nacionalne platforme za digitalne podatke	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Platforma agencijam omogoča, da: – objavijo svoje vmesnike za aplikacijsko programiranje (API) v katalogu API platforme; – skleniti in podpisati sporazume o digitalni interoperabilnosti prek platforme; – avtentikacija in odobritev dostopa API z uporabo funkcij platforme; – potrditi in oceniti skladnost z nacionalnim okvirom interoperabilnosti.
M1C1-5	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Ustanovitev nove nacionalne agencije za kibernetsko varnost	Upravni akt o ustavi	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Mejnik se doseže s (1) preoblikovanjem zakonskega odloka o ustanovitvi nacionalne agencije za kibernetsko varnost v zakonodajo, ki je trenutno v postopku dokončnega oblikovanja; (2) objava odloka predsednika sveta ministrov (Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri, DPCM) v uradnem listu, ki vsebuje interno ureditev nacionalne agencije za kibernetsko varnost.
M1C1-6	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	mejnik	Začetna uvedba nacionalnih storitev kibernetske varnosti	Poročilo o celotni strukturi nacionalnih storitev kibernetske varnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Mejnik se doseže z opredelitvijo podrobne arhitekture celotnega ekosistema nacionalne strukture kibernetske varnosti (tj. nacionalne Center za izmenjavo in analizo informacij (ISAC), mreža skupin za odzivanje na računalniške grožnje (CERT), nacionalni HyperSOC, visokozmogljivo računalništvo, povezano z orodji umetne inteligence/strojnega učenja za analizo kibernetskih incidentov na nacionalni ravni)
M1C1-7	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	mejnik	Vzpostavitev mreže laboratorijev za varnostno pregledovanje in certificiranje na področju kibernetske varnosti	Predložena dokumentacija, ki dokazuje opredeljene procese in postopke, ki jih morajo deliti laboratoriji, in poročanje, ki dokazuje aktivacijo vsaj enega laboratorija.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Mejnik se doseže z: (i) Nacionalna agencija za kibernetsko varnost določi, kje bodo ustanovljeni laboratoriji in centri za pregledovanje in certificiranje, profile strokovnjakov, ki jih je treba zaposliti, ter celovito opredelitev procesov in postopkov, ki si jih bodo delili laboratoriji. (ii) Aktivacija enega laboratorija. Dejavnosti, vzpostavljene za ustanovitev in aktiviranje laboratorijev za pregled, nadzoruje Ministero dello Sviluppo Economico (MISE) v okviru CVCN (nacionalni laboratorij za pregledovanje in certificiranje kibernetske varnosti), z evalvacijskim centrom pa ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo.
M1C1-8	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	mejnik	Aktiviranje centralne revizijske enote za PSNC & varnostni ukrepi VOI	Poročanje, ki dokazuje začetek delovanja centralne revizijske enote	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	V okviru nacionalne agencije za kibernetsko varnost se imenuje notranja enota s pooblastilom za izvajanje dejavnosti centralne revizijske enote, ki bo odgovorna za PSNC & NIS varnostne ukrepe. Postopki, logistika in operativni dogovori se formalizirajo v ustrezni dokumentaciji, s posebnim poudarkom na operativnih procesih, tj. pravilih delovanja, revizijskih postopkih in postopkih poročanja. Orodja IT zbirajo, upravljajo in analizirajo revizijske podatke, enota za revizijo pa jih razvije in uporablja. Predloži se dokumentacija o dokončanju razvoja orodij.
M1C1-9	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	cilj	Podpora nadgradnji varnostnih struktur T1	n. r.	število	0	5	Q4	2022	Vsaj pet okrepljenih posegov nadgrajuje varnostne strukture, zaključene v sektorjih nacionalnega varnostnega perimetra (PSNC) ter omrežnih in informacijskih sistemov (NIS). Vrste ukrepov vključujejo nadgradnjo operativnih centrov za varnost (SOC), izboljšave kibernetske obrambe na mejah ter zmogljivosti za notranje spremljanje in nadzor. Ukrepi se osredotočajo na sektorje zdravstvenega varstva, energije in okolja (oskrba s pitno vodo).
M1C1-10	Reforma 1.2: Podpora pri preobrazbi	mejnik	Začetek veljavnosti ustanovitve skupine za preoblikovanje in NewCo	Določba v pravnem aktu, ki navaja začetek veljavnosti pravnega akta o ustanovitvi urada za preoblikovanje in začetek veljavnosti pravnega akta o ustanovitvi NewCo	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Za ustanovitev urada za preoblikovanje potrebni pravni akti vključujejo: -objavo zakonskega odloka „reclutamento“ (ki ga je Svet ministrov št. 22 z dne 4. junija 2021 že odobril in 10. junija 2021 objavil v uradnem listu („Gazzetta Ufficiale“); -Objava razpisa za prijavo interesa; -Izbor in prenos nalog na strokovnjake (začasno za čas trajanja RRF). Za NewCo vključujejo ključni koraki, ki so potrebni: -Zakonodajno pooblastilo; -Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri (DPCM), ki dovoljuje ustanovitev družbe in določa cilje, osnovni kapital, trajanje in direktorje družbe; -Ustanovitev družbe z notarskim zapisom; -Akti, ki so potrebni za delovanje družbe – statut in različni predpisi.
M1C1-11	Naložba 1.6.6 Digitalizacija finančne policije	cilj	Finančna policija – Nakup poslovnih storitev podatkovnih znanosti T1	n. r.	število	0	5	Q1	2023	Nakup poslovnih storitev podatkovnih znanosti s sklenitvijo pogodbe s ponudnikom svetovalnih storitev, ki vključuje skupno pet človeških virov in je odgovoren za oblikovanje podatkovne arhitekture in pisanje algoritmov enote za analizo velepodatkov. Objava dodeljenega naročila za nakup storitev podatkovnih znanosti skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter objavo novih orodij na nacionalni ravni v okviru prvega analitičnega modula (hrbtenica IT).
M1C1-12	Naložba 1.3.2: Enotni digitalni portal	cilj	Enotni digitalni portal	n. r.	število	0	21	Q4	2023	Cilj bo dosežen, ko bo 21 prednostnih upravnih postopkov, opredeljenih v Uredbi (EU) 2018/1724, v Italiji v celoti skladnih z zahtevami iz člena 6 Uredbe (EU) 2018/1724. Konkretneje: (a) identifikacija uporabnikov, predložitev informacij in dokazil, podpis in končna vložitev se opravijo elektronsko na daljavo prek storitvenega kanala, ki uporabnikom omogoča, da zahteve, povezane s postopkom, izpolnjujejo na uporabniku prijazen in strukturiran način; (b) uporabniki prejmejo samodejno potrdilo o prejemu, razen če je rezultat postopka dostavljen takoj; (c) rezultati postopka se dostavijo v elektronski obliki ali, kadar je to potrebno zaradi skladnosti z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom, dostavijo s fizičnimi sredstvi; (d) uporabnikom se pošlje elektronsko obvestilo o zaključku postopka.
M1C1-13	Naložba 1.4.6: Mobilnost kot storitev za Italijo	mejnik	Mobilnost kot storitvene rešitve M1	Poročilo Ministero delle Infrastrutture e della Mobilità Sostenibili (MIMS) v sodelovanju z univerzami, v katerem je opisano izvajanje in ocenjevanje rezultatov treh pilotnih projektov.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Izvedeni so bili trije pilotni projekti za preskušanje mobilnosti kot storitvenih rešitev v tehnološko naprednih velemestnih mestih. Vsako rešitev je v pilotnem obdobju uporabilo vsaj 1 000 uporabnikov. Vsak pilotni projekt je odprt za najmanj 1 000 uporabnikov, ki bodo imeli dostop do njega prostovoljno in na lastne stroške ter bodo imeli individualno oceno, z možnostjo izbire in nakupa storitev mobilnosti, ki so na voljo na platformi. Storitev MaaS prek enotne tehnološke platforme uporabniku predlaga najboljšo rešitev za potovanje, ki temelji na njegovih potrebah, pri čemer se izkoristi povezava med različnimi možnostmi mobilnosti, ki so na voljo (lokalni javni prevoz, souporaba, taksi, najem avtomobila), da se optimizirajo potovalne izkušnje v smislu načrtovanja (načrtovanje intermodalnih poti in informacije v realnem času o času in razdaljah) ter glede uporabe (rezervacija in plačilo storitev).
M1C1-14	Naložba 1.6.5 Digitalizacija državnega sveta	cilj	Državni svet – Dokumenti sodišča, ki so na voljo za analizo v podatkovnem skladišču T1	n. r.	število	0	800 000	Q4	2023	Število sodnih dokumentov, povezanih s sistemom upravne pristojnosti (kot so kazni, mnenja in odloki), ki so v celoti na voljo v podatkovnem skladišču.
M1C1-15	Naložba 1.6.6 Digitalizacija finančne policije	cilj	Finančna policija – Nakup poslovnih storitev podatkovnih znanosti T2	n. r.	število	5	10	Q1	2024	Nakup poslovnih storitev podatkovnih znanosti v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“(2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo s sklepanjem pogodb s ponudnikom svetovalnih storitev, ki vključuje še pet dodatnih človeških virov (skupaj deset), ki so odgovorni za oblikovanje podatkovne arhitekture in pisanje algoritmov enote za analizo masovnih podatkov. Objava dodeljenega naročila za nakup storitev podatkovnih znanosti v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter objavo novih orodij na nacionalni ravni v okviru prvega analitičnega modula (hrbtenica IT).
M1C1-16	Naložba 1.6.5 Digitalizacija državnega sveta	cilj	Državni svet – Dokumenti sodišča, ki so na voljo za analizo v podatkovnem skladišču T2	n. r.	število	800 000	2 500 000	Q2	2024	Število sodnih dokumentov, povezanih s sistemom upravne pristojnosti (kot so sodbe, mnenja in uredbe), ki so v celoti na voljo v podatkovnem skladišču.
M1C1-17	Naložba 1.1: Digitalna infrastruktura	cilj	Migracija na Polo Strategico Nazionale T1	n. r.	število	0	100	Q3	2024	Vsaj 100 osrednjih organov javne uprave in lokalnih organov za zdravstveno varstvo (Aziende Sanitarie Locali) je bilo v celoti preseljenih v infrastrukturo (Polo Strategico Nazionale). Popolna migracija lahko za vsako institucijo pomeni kombinacijo: nepripravljeno za uporabo v čistem gostiteljstvu, prehodi z dviganjem in izmenjevanjem, nadgradnja v infrastrukturo kot storitev (IaaS), platforma kot storitev (Paas) in programska oprema kot storitev (SaaS). Migracija na Polo Strategico Nazionale se lahko izvede na različne načine glede na najsodobnejšo informacijsko arhitekturo programske opreme na kraju samem, ki je v lasti vsake javne uprave, ki migrira. Te strategije se lahko razlikujejo od preprostega gostovanja in migracij „lift-and-shift“ za programsko opremo, ki ni pripravljena na računalništvo v oblaku, do migracije na IaaS, PaaS in SaaS za programsko opremo, pripravljeno na računalništvo v oblaku. PSN vsaki javni upravi, ki migrira, ponudi vse strategije migracije, s katerimi se lahko doseže ciljna „migracija na Polo Strategico Nazionale“. Javne uprave „v obsegu“ skupaj vključujejo: • Centralne javne uprave, ki predstavljajo največji delež izdatkov za informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (npr. nacionalni inštitut za socialno varnost in ministrstvo za pravosodje) • Centralne javne uprave, ki hranijo podatke v zastarelih podatkovnih centrih v skladu z nedavno raziskavo o „pripravljenosti na oblak“ • Lokalni zdravstveni organi (Aziende Sanitarie Locali) v osrednji in južni Italiji nimajo ustrezne infrastrukture za zagotavljanje varnosti podatkov.
M1C1-18	Naložba 1.3.1: Nacionalna digitalna podatkovna platforma	cilj	Vmesniki za aplikacijsko programiranje v nacionalni digitalni podatkovni platformi T1	n. r.	število	0	400	Q4	2024	Ta cilj je doseči vsaj 400 vmesnikov za aplikacijsko programiranje, ki jih izvajajo agencije in so objavljeni v katalogu API ter vključeni v nacionalno digitalno podatkovno platformo. API po obsegu so že kartirani. Objavljeni API vplivajo na naslednja področja: (i) Konec 31. decembra 2023: prednostne storitve socialne varnosti in izpolnjevanje davčnih obveznosti, vključno s temeljnimi nacionalnimi registri (kot sta register prebivalstva in register javne uprave); (ii) Konec 31. decembra 2024: preostale storitve socialne varnosti in izpolnjevanje davčnih obveznosti. Vsako izvajanje in dokumentacija API je v skladu z nacionalnimi standardi interoperabilnosti in podpira okvir nacionalnih digitalnih podatkovnih platform; navedena platforma bo zagotovila funkcije za oceno te skladnosti.
M1C1-19	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	cilj	Podpora nadgradnji varnostnih struktur T2	n. r.	število	5	50	Q4	2024	Vsaj 50 okrepljenih intervencij je bilo zaključenih v sektorjih nacionalnega varnostnega perimetra za kibernetsko varnost ter omrežnih in informacijskih sistemov. Vrste intervencij vključujejo na primer varnostne operativne centre (SOC), izboljšave kibernetske obrambe meja ter zmogljivosti za notranje spremljanje in nadzor v skladu z zahtevami NIS in PSNC. Ukrepi se osredotočajo zlasti na sektorje zdravstvenega varstva, energije in okolja (preskrba s pitno vodo).
M1C1-20	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	mejnik	Popolna uvedba nacionalnih storitev kibernetske varnosti	Poročilo, ki dokazuje popolno aktivacijo nacionalnih služb za kibernetsko varnost	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2024	Ta mejnik se doseže z aktiviranjem sektorskih skupin za odzivanje na računalniške grožnje (CERT), njihovo medsebojno povezavo z italijansko skupino za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (CSIRT) in Centrom za izmenjavo in analizo informacij (ISAC), povezovanjem vsaj 5 centrov za varnostno delovanje (SOC) z nacionalnim HyperSOC ter polnim delovanjem storitev obvladovanja tveganj na področju kibernetske varnosti, vključno s tistimi za analizo dobavne verige in storitve zavarovanja kibernetskega tveganja.
M1C1-21	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	mejnik	Dokončanje mreže laboratorijev za varnostno pregledovanje in certificiranje kibernetske varnosti, ocenjevalni centri	Zagotovljeno poročanje, ki dokazuje polno aktivacijo vsaj 10 laboratorijev, 2 evalvacijskih centrov in aktiviranje laboratorija EU za certificiranje	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2024	Aktiviranje najmanj 10 laboratorijev za pregledovanje in certificiranje, 2 evalvacijskih centrov in aktivacija laboratorija EU za certificiranje.
M1C1-22	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	mejnik	Polno delovanje centralne revizijske enote za PSNC & varnostni ukrepi VOI z vsaj 30 izvedenimi inšpekcijskimi pregledi	Predloženo poročanje, poročila o inšpekcijskem pregledu	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2024	Polno delovanje centralne revizijske enote z najmanj 30 izvedenimi inšpekcijskimi pregledi.
M1C1-23	Naložba 1.4.6: Mobilnost kot storitev za Italijo	mejnik	Mobilnost kot storitvene rešitve M2	Pilotni rezultati, ki jih je ocenilo Ministero delle Infrastrutture e della Mobilità Sostenibili (MIMS) v sodelovanju z univerzami	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2025	Mejnik se nanaša na izvajanje drugega vala sedmih pilotnih projektov, namenjenih preskušanju mobilnosti kot storitvenih rešitev na področjih „slediteljev“. Občine naj bi izkoristile izkušnje digitalnih velemestnih mest, izbranih v prvem valu. 40 % pilotnih projektov se izvaja na jugu.
M1C1-24	Naložba 1.7.1: Digitalna civilna storitev	cilj	Državljani, ki sodelujejo v pobudah za usposabljanje, ki jih zagotavljajo neprofitni certificirani subjekti in prostovoljci	n. r.	število	0	1 000 000	Q2	2025	Vsaj milijon državljanov, ki sodelujejo v pobudah za usposabljanje, ki jih zagotavljajo neprofitni certificirani subjekti in prostovoljci.
M1C1-25	Naložba 1.6.6: Digitalizacija finančne policije	mejnik	Razvoj operativnih informacijskih sistemov, ki se uporabljajo za boj proti gospodarskemu kriminalu	Izboljšanje sistemov IT v smislu novih funkcionalnosti, učinkovitosti in uporabniških izkušenj	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2025	Postopno objavljanje (na letni osnovi) novih funkcij operativnih informacijskih sistemov, da se zagotovi njihova aktualnost v skladu s hitro spreminjajočimi se zakonodajnimi scenariji, tudi v zvezi s pandemičnimi razmerami.
M1C1-26	Naložba 1.1: Digitalna infrastruktura	cilj	Migracija na Polo Strategico Nazionale T2	n. r.	število	100	280	Q2	2026	Vsaj 280 osrednjih javnih uprav in lokalnih oblasti zdravstvenih organov (Aziende Sanitarie Locali) je migriralo v „Polo Strategico Nazionale“ (mešanica: nepripravljenega za uporabo v čistem gostiteljstvu, prehodi z dviganjem in izmenjevanjem, nadgradnja v infrastrukturo kot storitev (IaaS), platforma kot storitev (Paas) in programska oprema kot storitev (SaaS). Migracija na Polo Strategico Nazionale se lahko izvede na različne načine glede na najsodobnejšo informacijsko arhitekturo programske opreme na kraju samem, ki je v lasti vsake javne uprave, ki migrira. Te strategije se lahko razlikujejo od preprostega gostovanja in migracij „lift-and-shift“ za programsko opremo, ki ni pripravljena na računalništvo v oblaku, do migracije na IaaS, PaaS in SaaS za programsko opremo, pripravljeno na računalništvo v oblaku. PSN vsaki javni upravi, ki migrira, ponudi vse strategije migracije, s katerimi se lahko doseže ciljna „migracija na Polo Strategico Nazionale“. Javne uprave „v obsegu“ skupaj vključujejo: • Centralne javne uprave, ki predstavljajo največji delež izdatkov za informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (npr. nacionalni inštitut za socialno varnost, ministrstvo za pravosodje) • Centralne javne uprave, ki hranijo podatke v zastarelih podatkovnih centrih glede na nedavno raziskavo o „pripravljenosti na računalništvo v oblaku“; • Lokalni zdravstveni organi (Aziende Sanitarie Locali) v osrednji in južni Italiji nimajo ustrezne infrastrukture za zagotavljanje varnosti podatkov.
M1C1-27	Naložba 1.3.1: Nacionalna digitalna podatkovna platforma	cilj	Vmesniki za aplikacijsko programiranje v nacionalni digitalni podatkovni platformi T2	n. r.	število	400	1 000	Q2	2026	Ta cilj je doseči vsaj 600 dodatnih vmesnikov za aplikacijsko programiranje (API), objavljenih v katalogu (skupaj 1 000). Objavljeni API vplivajo na naslednja področja: (i) do 31. decembra 2025: javni postopki, kot so zaposlovanje, upokojitev, vpis v šolo in univerzo (kot sta nacionalni register študentov in register licenc za avtomobile); (ii) do 30. junija 2026: socialno skrbstvo, upravljanje javnih naročil, nacionalni informacijski sistem za zdravstvene podatke in nujne zdravstvene razmere, kot so registri pacientov in zdravnikov. Vsako izvajanje in dokumentacija API je v skladu z nacionalnimi standardi interoperabilnosti in podpira okvir nacionalnih digitalnih podatkovnih platform; navedena platforma zagotavlja funkcije za oceno navedene skladnosti.
M1C1-28	Naložba 1.7.2: Mreža digitalnih podpornih storitev	cilj	Število državljanov, vključenih v nove pobude za usposabljanje, ki jih zagotavljajo centri za digitalne olajšave	n. r.	število	0	2 000 000	Q2	2026	Vsaj dva milijona državljanov, ki sodelujejo v pobudah za usposabljanje, ki jih zagotavljajo centri za olajšanje digitalizacije. Dejavnosti usposabljanja, ki naj bi dosegle cilj, so naslednje: a) individualizirano usposabljanje, ki se zagotavlja z digitalnimi načini omogočanja, običajno izvedeno na podlagi rezervacije storitve in zabeleženo v sistemu spremljanja; b) osebno in spletno usposabljanje, namenjeno razvoju digitalnih znanj in spretnosti državljanov, ki ga sinhronizirajo centri za digitalne olajšave in evidentira v sistemu spremljanja; c) spletno usposabljanje, namenjeno razvoju digitalnih spretnosti državljanov, tudi v samoučenju in asinhronem načinu, vendar nujno z registracijo, navedeno v sistemu spremljanja, ki se izvaja v okviru kataloga usposabljanja, pripravljenega v okviru mreže digitalnih podpornih storitev in ki je dostopno iz vzpostavljenega sistema upravljanja znanja.
M1C1-29	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za reformo civilnega pravosodja	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Omogočitvena zakonodaja vključuje vsaj naslednje ukrepe: i) uvedbo poenostavljenega postopka na ravni prve stopnje/sodišča in okrepitev uporabe „filtracijskih postopkov“ na ravni pritožbe, vključno z razširjeno uporabo poenostavljenih postopkov in vrsto primerov, v katerih je sodnik posameznik pristojen za razsojanje; ii) zagotovitev dejanskega izvajanja zavezujočih časovnih okvirov za postopke in časovnega razporeda za zbiranje dokazov in elektronsko predložitev vseh ustreznih aktov in dokumentov; iii) reformo uporabe mediacije in alternativnega reševanja sporov skupaj s pomočjo mediacije, arbitraže in vseh drugih možnih alternativ, da bi ti inštituti postali učinkovitejši pri zmanjševanju pritiska na civilni pravosodni sistem, tudi s spodbudami; (iv) reformo postopka prisilne izvršbe, da bi skrajšala sedanji povprečni čas, vključno s hitrejšim in cenejšim izvrševanjem prijavljenih zneskov; reformo sedanjega sistema količinske opredelitve in izterljivosti pravnih stroškov, da bi zmanjšali neresne pravdne spore; v) uvedbo sistema spremljanja na ravni sodišč in povečanje produktivnosti civilnih sodišč s spodbudami za zagotovitev razumnega trajanja postopkov in enotne uspešnosti na sodiščih;
M1C1-30	Reforma 1.5: Reforma kazenskega pravosodja	mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za reformo kazenskega pravosodja	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Omogočitvena zakonodaja, ki vključuje vsaj naslednje ukrepe: i) pregledani sistem obveščanja, ii) širša uporaba poenostavljenih postopkov, iii) širša uporaba elektronske vložitve dokumentov, iv), poenostavljena pravila o dokazih v) opredelitev rokov za trajanje predhodne preiskave in ukrepov za preprečevanje stagnacije v preiskovalni fazi, vi) razširitev možnosti odprave kaznivega dejanja, če je bila odškodnina povrnjena, vii) uvedba nadzornega sistema na ravni sodišč in povečanje produktivnosti kazenskih sodišč s spodbudami za zagotovitev razumnega trajanja postopkov in enotnih rezultatov na vseh sodiščih.
M1C1-31	Reforma 1.6: Reforma insolvenčnega okvira	mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za okvir reforme insolventnosti.	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Reforma insolventnosti vključuje vsaj naslednje ukrepe: i) pregled ureditev izvensodnih poravnav, da se opredelijo področja, na katerih so morda potrebne nadaljnje izboljšave, da bi zadevne strani spodbudili k večji uporabi takih postopkov; ii) vzpostavitev mehanizmov zgodnjega opozarjanja in dostop do informacij pred fazo insolventnosti; iii) prehod na specializacijo sodišč (gospodarsko pravo, oddelek za insolventnost/domač) in predsodnih institucij za upravljanje postopkov v primeru insolventnosti; iv) omogočitev, da se zavarovani upniki najprej poplačajo (pred davčnimi terjatvami in terjatvami zaposlenih); v) omogočitev podjetjem, da podelijo neposestno pravico do varnosti. Kot dopolnilo k reformi insolventnosti se zagotovijo usposabljanje in specializacija za člane sodnih in upravnih organov, ki se ukvarjajo s postopki v zvezi s prestrukturiranjem, ter splošna digitalizacija postopkov prestrukturiranja in postopkov v primeru insolventnosti ter vzpostavitev spletne platforme za izvensodno reševanje sporov, zlasti v fazi pred nastopom insolventnosti, katere uporaba se spodbuja za zmanjšanje bremena sodstva (aplikacije za prestrukturiranje pred insolventnostjo, spodbujanje večstranskega prestrukturiranja in omogočanje vnaprej odobrenih avtomatiziranih postopkov prestrukturiranja) je nizka vrednost. Takšna spletna platforma zagotavlja tudi interoperabilnost z informacijskimi sistemi bank ter drugimi javnimi organi in podatkovnimi zbirkami, da se zagotovi hitra elektronska izmenjava dokumentacije in podatkov med dolžniki in upniki. V ta namen bi vložnik (dolžnik) privolil v izmenjavo svojih osebnih podatkov v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov, to določbo pa bi bilo treba vključiti v zakonodajo. Z reformo se vzpostavi register zavarovanja s premoženjem.
M1C1-32	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja civilnih, kazenskih in upravnih sodišč	mejnik	Začetek veljavnosti posebne zakonodaje o zaposlovanju na podlagi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti posebne zakonodaje, ki ureja zaposlovanje v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Odobriti posebno zakonodajo, ki ureja zaposlovanje v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, z dovoljenjem za oglaševanje in zaposlovanje.
M1C1-33	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	cilj	Začetek postopkov zaposlovanja za upravna sodišča	n. r.	število	0	168	Q2	2022	Začeti postopke zaposlovanja vsaj 168 enot osebja na tožilstvu in upravnih sodiščih ter dati enote v uporabo. Izhodišče je število zaposlenih na dan 31. decembra 2021.
M1C1-34	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja v uradu za sojenje na civilnih in kazenskih sodiščih	cilj	Začetek postopkov zaposlovanja civilnih in kazenskih sodiščih	n. r.	število	0	8 764	Q4	2022	Začeti postopke zaposlovanja vsaj 8 764 enot osebja urada za sojenje na civilnih in kazenskih sodiščih ter dati enote v službo. Izhodišče je število osebja ob koncu leta 2021.
M1C1-35	Reforma 1.7: Reforma davčnih sodišč	mejnik	Celovita reforma davčnih sodišč prve in druge stopnje	Določba zakona o začetku veljavnosti revidiranega pravnega okvira	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Z revidiranim pravnim okvirom se bo povečala učinkovitost izvrševanja davčne zakonodaje in zmanjšalo število pritožb na kasacijskem sodišču.
M1C1-36	Reforme 1.4, 1.5 in 1.6: Reforma civilnega in kazenskega pravosodja ter reforma insolventnosti	mejnik	Začetek veljavnosti delegiranih aktov za reformo civilnega in kazenskega pravosodja ter reformo insolventnosti	Določba v delegiranih aktih, ki navaja začetek veljavnosti delegiranih aktov	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Začetek veljavnosti vseh delegiranih aktov, katerih vsebina je navedena v pooblastitveni zakonodaji za reformo civilnega in kazenskega pravosodja ter za reformo insolventnosti.
M1C1-37	Reformi 1.4 in 1.5: Reforma civilnega in kazenskega pravosodja	mejnik	Začetek veljavnosti reforme civilnega in kazenskega pravosodja	Določba v sekundarnih aktih, ki določa začetek veljavnosti sekundarnih aktov	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2023	Dokončanje sprejetja vseh uredb in sekundarnih virov zakonodaje, potrebnih za učinkovito uporabo pooblastitvene zakonodaje za reforme pravosodja;
M1C1-38	Reforma 1.8: Digitalizacija pravosodja	mejnik	Digitalizacija pravosodnega sistema	Določba v primarnih in sekundarnih aktih, ki določa začetek veljavnosti ustreznih aktov	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Vzpostavita se obvezna elektronska vložitev vseh dokumentov in celoten elektronski potek dela za civilne postopke. Digitaliziran kazenski postopek na prvi stopnji (razen predhodnega urada za zaslišanje). Vzpostavitev brezplačne, v celoti dostopne zbirke podatkov o civilnih odločbah z možnostjo iskanja, v skladu z zakonodajo.
M1C1-39	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja civilnih in kazenskih sodišč	cilj	Zaključek postopkov zaposlovanja civilnih in kazenskih sodiščih	n. r.	število	0	19 719	Q2	2024	Dokončati postopke zaposlovanja vsaj 19 719 enot osebja urada za sojenje na civilnih in kazenskih sodiščih ter dati enote v službo. Izhodišče je število zaposlenih ob koncu leta 2021.
M1C1-40	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	cilj	Zaključek postopkov zaposlovanja za upravna sodišča	n. r.	število	168	326	Q2	2024	Dokončati postopke zaposlovanja vsaj 326 enot osebja na tožilstvu in upravnih sodiščih ter dati enote v službo. Izhodišče je število osebja v drugem četrtletju leta 2022.
M1C1-41	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov za upravna regionalna sodišča	n. r.	odstotek	100	75	Q2	2024	Zmanjšanje števila nerešenih zadev v letu 2019 (109 029) na upravnih regionalnih sodiščih (upravna sodišča prve stopnje) za 25 %.
M1C1-42	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov pri državnem svetu	n. r.	odstotek	100	65	Q2	2024	Za 35 % zmanjšati število nerešenih zadev v letu 2019 (24 010) na državnem svetu (druga stopnja).
M1C1-43	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov na civilnih rednih sodiščih (prva stopnja)	n. r.	odstotek	100	35	Q4	2024	Za 65 % zmanjšati število nerešenih zadev v letu 2019 (337 740) na civilnih splošnih sodiščih (prva stopnja). Izhodišče je število zadev pred rednimi sodišči na civilnih sodiščih, ki so v letu 2019 trajale več kot tri leta.
M1C1-44	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov pri civilnem pritožbenem sodišču (druga stopnja)	n. r.	odstotek	100	45	Q4	2024	Za 55 % zmanjšati število nerešenih zadev v letu 2019 (98 371) na civilnih pritožbenih sodiščih (druga stopnja). Izhodišče je število; zadeve pred civilnimi prizivnimi sodišči, ki trajajo več kot dve leti (leta 2019).
M1C1-45	Reformi 1.4 in 1.5: Reforma civilnega in kazenskega pravosodja	cilj	Skrajšanje trajanja civilnih postopkov	n. r.	odstotek	100	60	Q2	2026	Skrajša čas reševanja za 40 % vseh civilnih in gospodarskih pravdnih zadev v primerjavi z letom 2019.
M1C1-46	Reformi 1.4 in 1.5: Reforma civilnega in kazenskega pravosodja	cilj	Skrajšanje trajanja kazenskih postopkov	n. r.	odstotek	100	75	Q2	2026	Skrajša čas reševanja za 25 % vseh primerov kazenskih zadev v primerjavi z letom 2019.
M1C1-47	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov za civilna redna sodišča (prva stopnja)	n. r.	odstotek	100	10	Q2	2026	Za 90 % zmanjšati število nerešenih zadev v letu 2019 (337 740) na civilnih splošnih sodiščih (prva stopnja). Izhodišče je število nerešenih zadev: več kot tri leta pred civilnimi rednimi sodišči v letu 2019;
M1C1-48	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov pri civilnem pritožbenem sodišču (druga stopnja)	n. r.	odstotek	100	10	Q2	2026	Za 90 % zmanjšati število nerešenih zadev na civilnih pritožbenih sodiščih (druga stopnja) v letu 2019. Izhodišče je število zadev pred civilnim pritožbenim sodiščem, ki niso rešene v več kot dveh letih (98 371 leta 2019).
M1C1-49	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov za upravna regionalna sodišča (prva stopnja).	n. r.	odstotek	100	30	Q2	2026	Zmanjšanje števila nerešenih zadev (109 029) v letu 2019 na upravnih regionalnih sodiščih (upravno sodišče prve stopnje) za 70 %.
M1C1-50	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov pri državnem svetu	n. r.	odstotek	100	30	Q2	2026	Za 70 % zmanjšati število nerešenih zadev (24 010) v državnem svetu leta 2019 (druga stopnja).
M1C1-51	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje o upravljanju italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti zakona	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2021	Primarna zakonodaja se nanaša vsaj na: 1) usklajevanje in spremljanje italijanskih načrtov za okrevanje in odpornost na centralni ravni; 2) opredelitev in ločitev pristojnosti ter potrditev ustreznih pooblastil različnih organov in uprav, vključenih v usklajevanje, spremljanje in izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost; 3) opredelitev sistema za zgodnje odkrivanje težav pri izvajanju; 4) predhodna opredelitev mehanizma izvrševanja za reševanje težav pri izvajanju in preprečevanje zamud, zlasti v zvezi z različnimi ravnmi uprav; 5) opredelitev osebja (število in strokovno znanje), namenjenega usklajevanju, spremljanju in izvajanju italijanskega načrta za okrevanje in odpornost v sodelujočih upravah; 6) opredelitev tehnične pomoči, ki se zagotavlja upravam, vključenim v izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost, zlasti na lokalni ravni, ki zagotavlja krepitev upravnih zmogljivosti v javni upravi; 7) opredelitev „hitrih“ postopkov za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost ter pravočasno črpanje sredstev; 8) organizacija in postopki revizije in nadzora za italijanski načrt za okrevanje in odpornost
M1C1-52	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje o poenostavitvi upravnih postopkov za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost.	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti zakona	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2021	Ukrepi vključujejo: 1) odprava kritičnih ozkih grl, zlasti v zvezi z oceno vpliva države in regije na okolje, odobritvijo novih obratov za recikliranje odpadkov, postopki za izdajo dovoljenj za energijo iz obnovljivih virov in tistimi, ki so potrebni za doseganje energijske učinkovitosti stavb (t. i. Super Bonus) in obnovo mest. Posebni ukrepi so namenjeni poenostavitvi postopkov v okviru „Conferenza di servizi“ (formalni sporazum med dvema ali več javnimi upravami).
M1C1-53	Naložba 1.9: Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev izgradnje zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje za zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti zakona	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2021	Ukrepi vključujejo določbo, ki omogoča začasno zaposlitev: i) 2 800 članov tehničnega osebja za okrepitev javnih uprav na jugu, plačanih iz državnega proračuna; ii) nabora 1 000 strokovnjakov, ki se napotijo za tri leta v podporo upravam pri upravljanju novih postopkov za zagotavljanje tehnične pomoči.
M1C1-54	Naložba 1.9: Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev izgradnje zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	cilj	Zaključeno zaposlovanje strokovnjakov za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	n. r.	število	0	1 000	Q4	2021	Dokončati postopke zaposlovanja v skupini 1 000 strokovnjakov, ki bodo napoteni za tri leta v podporo upravam pri upravljanju novih postopkov za zagotavljanje tehnične pomoči.
M1C1-55	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Razširitev metodologije, ki se uporablja za italijanski načrt za okrevanje in odpornost, na nacionalni proračun za povečanje črpanja naložb	Določba zakona o začetku veljavnosti razširitve metodologije	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Vzpostavitev poenostavljenega sistema mejnikov in ciljev, podobnih RRF za načrtovanje, izvajanje in financiranje projektov v okviru dopolnilnega investicijskega sklada (30,5 milijarde EUR).
M1C1-56	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za reformo zaposlovanja v javnem sektorju	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti zakona	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Omogočitvena zakonodaja vključuje naslednje ukrepe: – opredeliti profile delovnih mest, ki so specifični za javni sektor, da bi pritegnili potrebne kompetence ter znanja in spretnosti; – vzpostavitev enotne platforme za zaposlovanje za centralizacijo postopkov javnega zaposlovanja za vse centralne javne uprave, z zavezo, da se uporaba platforme razširi tudi na lokalne uprave; – reforma postopka zaposlovanja za: i) prehod s sistema, ki temelji izključno na znanju, na sistem, ki temelji predvsem na kompetencah in ustreznih sposobnostih; ii) oceno usposobljenosti za javne uslužbence; iii) razlikovanje postopkov zaposlovanja med začetnim zaposlovanjem, ki temelji izključno na kompetencah, in zaposlovanjem specializiranih profilov, kar bi moralo združiti kompetence z ustreznimi delovnimi izkušnjami in omogočiti dostop do kariere na višji ravni; Ministrstvo za javno upravo skrbi za dosledno izvajanje novega postopka v vseh upravah; – reforma na višjih ravneh javne uprave za poenotenje postopkov imenovanja v javni upravi, opredelitev profilov delovnih mest in ocenjevanje njihove uspešnosti; – krepitev povezave med možnostmi vseživljenjskega učenja in usposabljanja za zaposlene ter spodbudami za udeležbo, na primer z oblikovanjem mehanizma nagrajevanja ali posebnih poklicnih poti, s posebnim poudarkom na dvojnih prehodih; – opredelitev ali posodobitev etičnih načel javnih uprav z jasnimi pravili, kodeksi ravnanja in moduli usposabljanja na to temo; – okrepitev zaveze glede uravnotežene zastopanosti spolov; – prenovitev regulativnega okvira o vertikalni mobilnosti, reforma kariernih poti za ustvarjanje in dostop do srednjih vodstvenih položajev („quadri“) ter dostop do višjih položajev v javni službi („dirigenti di prima e seconda fascia“) znotraj uprave. To vključuje reformo sistema ocenjevanja uspešnosti ter krepitev povezave med poklicnim napredovanjem in ocenjevanjem uspešnosti; – prenovitev regulativnega okvira o horizontalni mobilnosti, da se doseže učinkovit trg dela v javnih upravah, vključno z (a) vzpostavitvijo preglednega enotnega sistema oglaševanja za vsa prosta delovna mesta v centralni in lokalni upravi, (b) možnostjo prijave za katero koli razpoložljivo delovno mesto kjer koli, (c) odpravo dovoljenja za mobilnost od izvorne uprave in (d) uvedbo znatnih omejitev za uporabo alternativnih načinov mobilnosti, ki ne vodijo do premestitev (tj. „comandi“ in „distacchi“), da bodo veljale samo izjemoma in za strogo omejen čas.
M1C1-57	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Začetek veljavnosti upravnih postopkov za reformo poenostavitve, katere cilj je izvajanje RRF	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Začetek veljavnosti vseh povezanih delegiranih aktov, ministrskih odlokov, sekundarne zakonodaje in vseh drugih predpisov, potrebnih za učinkovito izvajanje poenostavitve, vključno s sporazumi z regijami v primeru izključne in sočasne regionalne pristojnosti.
M1C1-58	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Začetek veljavnosti pravnih aktov za reformo zaposlovanja v javnem sektorju	Določba o začetku veljavnosti pravnih aktov za reformo zaposlovanja v javnem sektorju	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2023	Začetek veljavnosti vseh povezanih delegiranih aktov, ministrskih odlokov, sekundarne zakonodaje in vseh drugih uredb, potrebnih za učinkovito izvajanje reforme.
M1C1-59	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Začetek veljavnosti strateškega upravljanja človeških virov v javni upravi	Določba o začetku veljavnosti zakonodaje za uvedbo strateškega upravljanja človeških virov v javni upravi Polletno poročilo o ključnih kazalnikih uspešnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Zakonodaja in delegirani akti za uvedbo strateškega upravljanja človeških virov v javni upravi vključujejo: opredelitev strateških načrtov človeških virov za zaposlovanje, poklicni razvoj in usposabljanje za vse centralne in regionalne uprave, podprta z integrirano podatkovno zbirko z znanji in spretnostmi ter profili; ustanovitev osrednje enote za izvajanje, ki bo usklajevala in podpirala sistem načrtovanja človeških virov. V drugi fazi se strateški načrti za človeške vire razširijo na velike občine, male in srednje občine pa so predmet posebnih naložb za krepitev zmogljivosti.
M1C1-60	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Dokončati izvajanje (vključno z vsemi delegiranimi akti) poenostavitve in digitalizacije sklopa 200 ključnih postopkov, ki vplivajo na državljane in podjetja	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2024	Prednostna področja, ki jih je treba poenostaviti, so: 1.Okoljska dovoljenja, obnovljivi viri energije in zeleno gospodarstvo 2.Gradbena dovoljenja in prekvalifikacija mest 3.digitalne infrastrukture 4.javna naročila Drugi ključni sektorji so: 1.delovna zakonodaja 2.turizem 3.Agroživilski sektor Državni in regionalni postopki, ki so bili izbrani, se lahko povzamejo na naslednjih glavnih področjih: 1.Okoljska in energetska dovoljenja: -Državni postopek presoje vplivov na okolje -Regionalni postopek presoje vplivov na okolje -Dovoljenja za sanacijo okolja -strateška presoja vplivov na okolje -Celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja okolja -Postopki za izdajo dovoljenj za obnovljive vire energije -Postopki ponovnega opremljanja, obnove in ponovnega polnjenja -Postopki za izdajo dovoljenj za energetsko infrastrukturo -Dovoljenja v zvezi z odpadki 2.Gradbeništvo in prekvalifikacija mest: -Uporaba super bonusa za energijsko učinkovitost (postopki skladnosti itd.) -Storitvena konferenca 3.digitalne infrastrukture: -Dovoljenja za komunikacijsko infrastrukturo 4.javna naročila -Postopki javnega naročanja IKT 5.Drugi postopki: -Potrditev tihe privolitve -Nadomestna moč -postopki preprečevanja požarov -Dovoljenja za posebne ekonomske cone -Postopki v maloprodajnem sektorju -Dovoljenja za dostop do obrtnikov in malih podjetij -Pooblastila za javno varnost -Dovoljenja za krajino -Farmacevtska in zdravstvena dovoljenja -Seizmični in hidrogeološki postopki/dovoljenja
M1C1-61	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Dokončati izvajanje (vključno z vsemi delegiranimi akti) poenostavitve in digitalizacije dodatnega sklopa 50 kritičnih postopkov, ki neposredno vplivajo na državljane;	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2025	Poenostavljeni postopki vplivajo na naslednja področja: -Potrdila o digitalnih registrih -Spletna potrdila o osebnem stanju -Digitalna obvestila in digitalna identiteta -Potrjevanje osnutkov seznamov državljanov -Digitalno stalno prebivališče državljanov -Pooblastila za dostop do spletnih storitev
M1C1-62	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Povečanje črpanja naložb	Objava poročila o izvajanju s strani ministrstva za finance	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2025	Objava poročila o izvajanju za merjenje učinka ukrepov, namenjenih zagotavljanju tehnične pomoči in krepitvi zmogljivosti, izboljšanje zmogljivosti za načrtovanje, upravljanje in izvrševanje investicijskih odhodkov, financiranih iz nacionalnega proračuna, da se doseže znatno črpanje sredstev iz dopolnilnega sklada, dodeljenih do leta 2024.
M1C1-63	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Dokončati poenostavitev in ustvariti odložišče vseh postopkov in z njimi povezanih upravnih ureditev s polno pravno veljavnostjo na celotnem nacionalnem ozemlju;	Objava odložišča na spletni strani pristojnega resornega ministrstva	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2026	Pregled postopkovnih ureditev se zaključi za vse obstoječe postopke, skupaj z njihovo nadaljnjo poenostavitvijo in preoblikovanjem upravnih postopkov. Zagotovi se tudi preverjanje in spremljanje učinkovitega izvajanja novih postopkov s posebnim poudarkom na standardiziranih obrazcih in ustreznem digitaliziranem upravljanju. Poenostavitev se uporablja za skupno 600 kritičnih postopkov.
M1C1-64	Naložba 1.9: Reforma javne uprave	cilj	Izobraževanje in usposabljanje	n. r.	število	0	350 000	Q2	2026	Vsaj 350 000 vpisov v pobude za izpopolnjevanje ali prekvalifikacijo osebja osrednjih javnih uprav.
M1C1-65	Naložba 1.9: Reforma javne uprave	cilj	Izobraževanje in usposabljanje	n. r.	število	0	400 000	Q2	2026	Vsaj 400 000 vpisov v pobude za izpopolnjevanje ali prekvalifikacijo osebja drugih javnih uprav.
M1C1-66	Naložba 1.9: Reforma javne uprave	cilj	Izobraževanje in usposabljanje	n. r.	število	0	245 000	Q2	2026	Uspešno zaključenih vsaj 245 000 (70 %) dejavnosti usposabljanja (formalna certifikacija ali ocena učinka) za osrednje javne uprave.
M1C1-67	Naložba 1.9: Reforma javne uprave	cilj	Izobraževanje in usposabljanje	n. r.	število	0	280 000	Q2	2026	Uspešno zaključenih vsaj 280 000 (70 %) dejavnosti usposabljanja (formalna certifikacija ali ocena učinka) za druge javne uprave.
M1C1-68	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Sistem arhiva za revizijo in nadzor: informacije za spremljanje izvajanja RRF	Revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorijev	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Vzpostavljen in operativen je sistem arhivov za spremljanje izvajanja RRF. Sistem vključuje najmanj naslednje funkcije: (a) zbira podatke in spremlja doseganje mejnikov in ciljnih vrednosti; (b) zbira, shranjuje in zagotavlja dostop do podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 22(2)(d)(i) do (iii) uredbe o RRF.
M1C1-69	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	mejnik	Začetek veljavnosti Uredbe o poenostavitvi sistema javnih naročil	Določba zakona o začetku veljavnosti zakonskega odloka za poenostavitev sistema javnih naročil.	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2021	Z zakonskim odlokom se poenostavi sistem javnih naročil z vsaj naslednjimi nujnimi ukrepi: i. določitev ciljev za skrajšanje časa med objavo in oddajo javnega naročila; ii. določitev ciljev in sistema spremljanja, da se skrajša čas med oddajo naročila in dokončanjem infrastrukture („fase esecutiva“); iii. zahteva, da se podatki o vseh pogodbah evidentirajo v protikorupcijski podatkovni zbirki nacionalnega protikorupcijskega organa (ANAC); iv. izvajanje in spodbujanje mehanizmov alternativnega reševanja sporov v fazi izvajanja javnih naročil; v. vzpostavitev posebnih uradov, pristojnih za postopke javnih naročil na ministrstvih, v regijah in metropolitanskih mestih; Dodatne specifikacije: Poenostavitev in digitalizacija postopkov centralnih nabavnih organov („centrali di committenza“) – Izvajati člena 41 in 44 veljavnega zakonika o javnih naročilih – Opredeliti, kako bi bilo treba digitalizirati postopke za vsa javna naročila in koncesije, ter opredeliti zahteve glede interoperabilnosti in medsebojne povezljivosti; – Izvajati člen 44 veljavnega zakonika o javnih naročilih.
M1C1-70	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	mejnik	Začetek veljavnosti revizije zakonika o javnih naročilih (D.Lgs. št. 50/2016).	Določba zakona o začetku veljavnosti zakona o prenosu pooblastil, ki spreminja sedanji zakonik sistema javnih naročil (D.Lgs. n. 50/2016)	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Ta zakon določa vsa natančna merila in načela sistemske reforme zakonika o javnih naročilih. Zakonodaja o prenosu pooblastil določa vsaj naslednja načela in merila: i. zmanjšanje razdrobljenosti javnih naročnikov (1) določitev osnovnih elementov kvalifikacijskega sistema, (2) zahteva, da se vzpostavi e-platforma kot osnovna zahteva za sodelovanje pri ocenjevanju zmogljivosti javnega naročanja na nacionalni ravni, (3) pooblastitev nacionalnega protikorupcijskega organa (ANAC), da pregleda usposobljenost javnih naročnikov v smislu zmogljivosti javnega naročanja (vrste in obseg nabav), (4) zagotavljanje spodbud za uporabo obstoječih strokovnih centralnih nabavnih organov. ii. Poenostavitev in digitalizacija postopkov centralnih nabavnih organov („centrali di committenza“) iii. opredelitev, kako digitalizirati postopke za vsa javna naročila in koncesije, ter opredelitev zahtev glede interoperabilnosti in medsebojne povezljivosti. iv. Postopno zmanjšanje omejitev v zvezi s sklepanjem pogodb s podizvajalci.
M1C1-71	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	mejnik	Začetek veljavnosti vseh potrebnih zakonov, uredb in izvedbenih aktov (vključno s sekundarno zakonodajo) za sistem javnih naročil	Začetek veljavnosti vseh potrebnih zakonodajnih predpisov in izvedbenih aktov	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Vsi potrebni zakoni, predpisi in izvedbeni akti (vključno s sekundarno zakonodajo, če je potrebno) dajo naslednje rezultate: i. Enotni usklajevalni organ za politiko javnega naročanja mora imeti ustrezno raven osebja in finančnih virov (ki se določi v operativnem dogovoru), da bo v celoti operativen, tudi zaradi podpore posebne strukture ANAC. ii. Enotni usklajevalni organ za politiko javnega naročanja sprejme strategijo profesionalizacije (prim. povezano s predlagano reformo NRPP Italije 2.1.6), ki vsebuje vrste usposabljanja na različnih ravneh, posebno mentorstvo in pripravo operativnih smernic ob podpori ANAC in nacionalne šole za upravo. iii. Dinamične nabavne sisteme zagotavlja Consip in so v skladu z direktivami o javnih naročilih. iv. ANAC dokonča izvajanje kvalifikacije javnih naročnikov v smislu zmogljivosti za javna naročila na podlagi izvajanja člena 38 zakonika o javnih naročilih. v. Sistem spremljanja med oddajo naročila in dokončanjem infrastrukturnih del je operativen. vi. Podatki o vseh pogodbah so evidentirani v protikorupcijski podatkovni zbirki nacionalnega protikorupcijskega organa (ANAC). vii. Vsi posebni uradi, pristojni za postopke javnih naročil na ministrstvih, v regijah in metropolitanskih mestih.
M1C1-72	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	mejnik	Ukrepi za zmanjšanje zamud pri plačilih javne uprave podjetjem so odobreni	Določba v zakonu, ki določa začetek veljavnosti pravil za zmanjšanje zamud pri plačilih plačilne agencije podjetjem	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2023	Začetek veljavnosti novih pravil za zmanjšanje zamud javne uprave pri plačilih podjetjem. Ukrepi vključujejo vsaj naslednje ključne elemente: i. Sistem INIT se uporablja v osrednji javni upravi, da se podpre gospodarsko in finančno računovodstvo ter izvrševanje javnih odhodkov. ii. Plačilne zamude: kazalniki, ki temeljijo na podatkovni zbirki informacijskega sistema MoF (komercialna kreditna platforma – PCC), so ponderirani povprečni plačilni roki javnih organov podjetjem in tehtana povprečna zamuda pri plačilih javnih organov podjetjem za vsako od naslednjih ravni javne uprave: -osrednji organi (Amministrazioni dello Stato, enti pubblici nazionali e altri enti) -regionalni organi (Regioni in Province Autonome), -lokalni organi (enti locali) -organi za javno zdravje (enti del Servizio sanitario nazionale)
M1C1-73	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	mejnik	Začetek veljavnosti reforme zakonika o javnih naročilih	Določba zakona o začetku veljavnosti zakonske uredbe za izvajanje vseh določb zakona o prenosu pooblastil za reformo zakonika o javnih naročilih.	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2023	Začetek veljavnosti zakonodajnega odloka za izvajanje vseh določb zakona o prenosu pooblastil za reformo zakonika o javnih naročilih.
M1C1-74	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	mejnik	Začetek veljavnosti vseh potrebnih izvedbenih ukrepov in sekundarne zakonodaje za reformo o poenostavitvi zakonika o javnih naročilih	Začetek veljavnosti vseh potrebnih izvedbenih ukrepov in sekundarne zakonodaje	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2023	Začetek veljavnosti vseh potrebnih izvedbenih ukrepov in sekundarne zakonodaje za reformo/poenostavitev sistema javnih naročil (ki prav tako izhaja iz revizije zakonika o javnih naročilih).
M1C1-75	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Polno delovanje nacionalnega sistema e-javnih naročil	Razpoložljivost funkcij, opredeljenih v študiji izvedljivosti (izdela se kot projektna naloga 1)	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Nacionalni sistem e-javnih naročil deluje in je popolnoma v skladu z direktivami EU o javnih naročilih ter vključuje popolno digitalizacijo postopkov vse do izvedbe naročila (pametno javno naročanje), je interoperabilen z upravljavskimi sistemi javne uprave, vsebuje digitalno habilitacijo PO, dražbe, strojno učenje za odkrivanje trendov, CRM s klepetalnimi boti, digitalno delovanje in statusno verigo.
M1C1-76	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo centralne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša	n. r.	Tehtani povprečni čas plačila	n. r.	30	Q4	2023	Na podlagi komercialne kreditne platforme je ponderirani povprečni plačilni rok („tempo di pagamento“) osrednjih javnih organov (Amministrazioni dello Stato, enti pubblici nazionali e altri enti) podjetjem krajši ali enak 30 dni.
M1C1-77	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo regionalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša	n. r.	Ponderirani povprečni plačilni rok (v dnevih)	n. r.	30	Q4	2023	Na podlagi komercialne kreditne platforme je ponderirani povprečni plačilni rok („tempo di pagamento„) regionalnih javnih organov (Regioni in Province Autonome) podjetjem krajši ali enak 30 dni.
M1C1-78	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo lokalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša.	n. r.	Tehtani povprečni čas plačila (v dneh)	n. r.	30	Q4	2023	Na podlagi komercialne kreditne platforme je ponderirani povprečni čas plačila („tempo di pagamento“) lokalnih javnih organov (enti locali) podjetjem krajši ali enak 30 dni.
M1C1-79	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo javni zdravstveni organi plačati podjetjem, se zmanjša.	n. r.	Tehtani povprečni čas plačila (v dneh)	n. r.	60	Q4	2023	Na podlagi komercialne kreditne platforme je ponderirani povprečni plačilni rok („tempo di pagamento“) organov za javno zdravje (enti del Servizio sanitario nazionale) podjetjem krajši ali enak 60 dni.
M1C1-80	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude za centralne javne uprave pri plačilu podjetjem se zmanjša.	n. r.	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dneh)	n. r.	0	Q4	2023	Na podlagi komercialne kreditne platforme je ponderirana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) osrednjih organov (Amministrazioni dello Stato, enti pubblici nazionali e altri enti) podjetjem največ 0 dni.
M1C1-81	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude regionalnih javnih uprav pri plačilu podjetjem se zmanjša	n. r.	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dneh)	n. r.	0	Q4	2023	Na podlagi komercialne kreditne platforme je tehtana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) regionalnih organov (Regioni and Province Autonome) podjetjem največ 0 dni.
M1C1-82	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude lokalnih javnih uprav pri plačilu podjetjem se zmanjša	n. r.	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dneh)	n. r.	0	Q4	2023	Na podlagi komercialne kreditne platforme je ponderirana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) lokalnih organov (enti locali) podjetjem največ 0 dni.
M1C1-83	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude javnih zdravstvenih uprav pri plačilu podjetjem se zmanjša.	n. r.	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dneh)	n. r.	0	Q4	2023	Na podlagi komercialne kreditne platforme je tehtana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) organov za javno zdravje (enti del Servizio sanitario nazionale) podjetjem največ 0 dni.
M1C1-84	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Povprečni čas med objavo in oddajo naročila	n. r.	število	193	100	Q4	2023	Na podlagi podatkov iz Uradnega lista EU (podatkovna zbirka TED) se povprečni čas med objavo in oddajo naročila skrajša na manj kot 100 dni za naročila nad mejnimi vrednostmi iz direktiv EU o javnih naročilih.
M1C1-85	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Povprečni čas med oddajo naročila in realizacijo infrastrukture	n. r.	odstotek	100	85	Q4	2023	Povprečni čas med oddajo naročila in izvedbo infrastrukture („fase esecutiva“) se skrajša za najmanj 15 %.
M1C1-86	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Javni uslužbenci, usposobljeni v okviru strategije za profesionalizacijo javnih kupcev	n. r.	odstotek	0	20	Q4	2023	Vsaj 20 % javnih uslužbencev je bilo usposobljenih prek strategije za profesionalizacijo javnih kupcev. Pri tem se upošteva skupno število javnih uslužbencev, ki so dejavno vključeni v javna naročila, tj. 100 000 javnih kupcev, ki so bili 30. aprila 2021 registrirani v nacionalnem sistemu e-javnih naročil, ki ga upravlja Consip v imenu ministrstva za finance;
M1C1-87	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Javni organi naročniki, ki uporabljajo dinamične nabavne sisteme	n. r.	odstotek	0	15	Q4	2023	Vsaj 15 % javnih naročnikov uporablja dinamične nabavne sisteme v skladu z Direktivo EU 2014/24 (dvoletni časovni okvir opazovanja in ob upoštevanju, da je v Italiji uporaba DPS usmerjena predvsem na nakupe nad pragom, glede na to, da se pod mejnimi vrednostmi večinoma uporabljajo z uporabo spletnih tržnic). Cilj se nanaša na osrednje vladne naročnike (250 plačilnih agencij, registriranih 30. aprila 2021 v nacionalnem sistemu e-javnih naročil, ki ga upravlja Consip v imenu ministrstva za finance).
M1C1-88	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo centralne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša	n. r.	Tehtani povprečni čas plačila	30	30	Q4	2024	Na podlagi komercialne kreditne platforme je ponderirani povprečni plačilni rok („tempo di pagamento“) osrednjih javnih organov (Amministrazioni dello Stato, enti pubblici nazionali e altri enti) podjetjem krajši ali enak 30 dni.
M1C1-89	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo regionalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša	n. r.	Tehtani povprečni čas plačila	30	30	Q4	2024	Na podlagi komercialne kreditne platforme je ponderirani povprečni plačilni rok („tempo di pagamento„) regionalnih javnih organov (Regioni in Province Autonome) podjetjem krajši ali enak 30 dni.
M1C1-90	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo lokalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša.	n. r.	Tehtani povprečni čas plačila	30	30	Q4	2024	Na podlagi komercialne kreditne platforme je ponderirani povprečni čas plačila („tempo di pagamento“) lokalnih javnih organov (enti locali) podjetjem krajši ali enak 30 dni.
M1C1-91	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo javni zdravstveni organi plačati podjetjem, se zmanjša.	n. r.	Tehtani povprečni čas plačila	60	60	Q4	2024	Na podlagi komercialne kreditne platforme je ponderirani povprečni plačilni rok („tempo di pagamento“) organov za javno zdravje (enti del Servizio sanitario nazionale) podjetjem krajši ali enak 60 dni.
M1C1-92	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude za centralne javne uprave pri plačilu podjetjem se zmanjša.	n. r.	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dneh)	0	0	Q4	2024	Na podlagi komercialne kreditne platforme je ponderirana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) osrednjih organov (Amministrazioni dello Stato, enti pubblici nazionali e altri enti) podjetjem največ 0 dni.
M1C1-93	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude regionalnih javnih uprav pri plačilu podjetjem se zmanjša	n. r.	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dneh)	0	0	Q4	2024	Na podlagi komercialne kreditne platforme je tehtana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) regionalnih organov (Regioni and Province Autonome) podjetjem največ 0 dni.
M1C1-94	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude lokalnih javnih uprav pri plačilu podjetjem se zmanjša	n. r.	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dneh)	0	0	Q4	2024	Na podlagi komercialne kreditne platforme je ponderirana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) lokalnih organov (enti locali) podjetjem največ 0 dni.
M1C1-95	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude javnih zdravstvenih uprav pri plačilu podjetjem se zmanjša.	n. r.	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dneh)	0	0	Q4	2024	Na podlagi komercialne kreditne platforme je tehtana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) organov za javno zdravje (enti del Servizio sanitario nazionale) podjetjem največ 0 dni.
M1C1-96	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Povprečni čas med objavo in oddajo naročila	n. r.	število	100	100	Q4	2024	Na podlagi podatkov iz Uradnega lista EU (podatkovna zbirka TED) se povprečni čas med objavo in oddajo naročila skrajša na manj kot 100 dni za naročila nad mejnimi vrednostmi iz direktiv EU o javnih naročilih.
M1C1-97	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Povprečni čas med oddajo naročila in realizacijo infrastrukture	n. r.	odstotek	85	85	Q4	2024	Povprečni čas med oddajo naročila in izvedbo infrastrukture („fase esecutiva“) se skrajša za najmanj 15 %.
M1C1-98	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Javni uslužbenci, usposobljeni v okviru strategije za profesionalizacijo javnih kupcev	n. r.	odstotek	20	35	Q4	2024	Vsaj 35 % javnih uslužbencev je bilo usposobljenih prek strategije za profesionalizacijo javnih kupcev. Pri tem se upošteva skupno število javnih uslužbencev, ki so dejavno vključeni v javna naročila, tj. 100 000 javnih kupcev, ki so bili 30. aprila 2021 registrirani v nacionalnem sistemu e-javnih naročil, ki ga upravlja Consip v imenu ministrstva za finance;
M1C1-99	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Javni organi naročniki, ki uporabljajo dinamične nabavne sisteme	Delež javnih naročnikov na centralni ravni, ki uporabljajo dinamične nabavne sisteme v skladu z Direktivo EU 2014/24	odstotek	15	20	Q4	2024	Vsaj 20 % javnih naročnikov uporablja dinamične nabavne sisteme v skladu z Direktivo 2014/24 (dvoletni časovni okvir opazovanja in ob upoštevanju, da je v Italiji uporaba DPS usmerjena predvsem na nakupe nad pragom, glede na to, da se pod mejnimi vrednostmi večinoma uporabljajo spletne tržnice). Cilj se nanaša na osrednje vladne naročnike (250 plačilnih agencij, registriranih 30. aprila 2021 v nacionalnem sistemu e-javnih naročil, ki ga upravlja Consip v imenu ministrstva za finance).
M1C1-100	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih določb za izboljšanje učinkovitosti pregleda porabe – okrepitev finančnega ministrstva	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti zakona	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Revidirani okvir za preglede porabe v osrednjih državnih upravah (ministrstvih) bo izboljšal svojo učinkovitost s krepitvijo vloge ministrstva za gospodarstvo in finance. Zlasti zagotavlja okrepljeno vlogo ministrstva za gospodarstvo in finance pri predhodnem vrednotenju, postopkih spremljanja in naknadnem vrednotenju, kar omogoča dosledno izvajanje pregledov in doseganje zastavljenih ciljev.
M1C1-101	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	mejnik	Sprejetje pregleda možnih ukrepov za zmanjšanje davčnih utaj	Objava pregleda	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Sprejeti poročilo za obveščanje vlad o ukrepih za zmanjšanje davčnih utaj zaradi izpuščenega izdajanja računov, zlasti v sektorjih, ki so najbolj izpostavljeni davčnim utajam, vključno s ciljno usmerjenimi spodbudami za potrošnike.
M1C1-102	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	mejnik	Sprejetje poročila o učinkovitosti praks, ki jih izbrane javne uprave uporabljajo za oblikovanje in izvajanje načrtov varčevanja	Objava poročila	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Poročilo pripravi računovodski oddelek ministrstva za finance v sodelovanju z izbranimi upravami, da: -Ocenijo svoje prakse pri oblikovanju in izvajanju načrtov varčevanja. -Opredeliti smernice za vse javne uprave.
M1C1-103	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje ter regulativnih določb in zaključek upravnih postopkov za spodbujanje izpolnjevanja davčnih obveznosti ter izboljšanje revizij in nadzora	Določbe zakonov in drugih predpisov, ki določajo začetek veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Določbe vključujejo: i) popolno operacionalizacijo zbirke podatkov in namenska infrastruktura IT za izdajo vnaprej pripravljenega obračuna DDV, kot je določeno v členu 4(1) zakonodajnega odloka št. 127/2015. (ii) bazo podatkov, ki se uporablja za „pismo o skladnosti“ (ki zagotavlja zgodnje obveščanje davkoplačevalcev, v zvezi s katerimi se odkrijejo nepravilnosti), je izboljšana, da bi se zmanjšala pogostost lažno pozitivnih pisem in povečalo število sporočil, poslanih davkoplačevalcem. (iii) začetek veljavnosti prenovljene zakonodaje za zagotovitev učinkovitih upravnih sankcij v primeru zavrnitve zasebnih ponudnikov, da bi sprejeli elektronska plačila (prvotni člen 23 uredbe-zakona 124/2019, ki je bil razveljavljen s preoblikovanjem v pravo, je referenčni dokument). (iv) zaključek postopka psevdonimizacije podatkov iz odstavkov 681–686 člena 1 zakona št. 160/2019 in vzpostavitev digitalne infrastrukture za analizo velepodatkov, ustvarjenih z interoperabilnostjo popolnoma psevdonimiziranih podatkovnih zbirk, da bi se povečala učinkovitost analize tveganja, na kateri temelji izbirni postopek. (v) začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje, s katero se izvajajo dodatni učinkoviti ukrepi na podlagi ugotovitev pregleda možnih ukrepov za zmanjšanje davčnih utaj zaradi neizdajanja računov.
M1C1-104	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	mejnik	Sprejetje ciljev varčevanja za preglede porabe za obdobje 2023–2025	Cilj količinskega varčevanja za skupne centralne državne uprave, opredeljen v dokumentu o gospodarstvu in financah – v eurih	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Na podlagi uredb z zakonsko močjo 90 in 93 iz leta 2016 ter zakona 163/2016 so bili v ekonomskem finančnem dokumentu določeni cilji za letne preglede porabe za skupne centralne državne uprave za leta 2023, 2024, 2025. Cilji varčevanja odražajo ustrezno raven ambicij.
M1C1-105	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Večje število „pisem o skladnosti“	n. r.	število	2 150 908	2 581 090	Q4	2022	Število „pisem o skladnosti“, ki zagotavljajo zgodnje obveščanje davkoplačevalcev, pri katerih se odkrijejo nepravilnosti, se v primerjavi z letom 2019 poveča za vsaj 20 %.
M1C1-106	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Zmanjšanje števila lažno pozitivnih „pisem o skladnosti“	n. r.	število	126 500	132 825	Q4	2022	Število lažno pozitivnih „pisem o skladnosti“ (ki zagotavljajo zgodnje obveščanje davkoplačevalcev, v zvezi s katerimi se odkrijejo nepravilnosti, vendar se goljufije ne odkrijejo naknadno) se v primerjavi z letom 2019 zmanjša za vsaj 5 %.
M1C1-107	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Povečanje davčnih prihodkov iz „pisma o skladnosti“	n. r.	EUR	2 130 000 000	2 449 500 000	Q4	2022	Davčni prihodki, ustvarjeni s „pismi o skladnosti“, se povečajo za 15 % v primerjavi z letom 2019.
M1C1-108	Reforma 1.15: Reforma pravil javnega računovodstva	mejnik	Odobritev konceptualnega okvira, zbirke računovodskih standardov na podlagi nastanka poslovnega dogodka in večdimenzionalnega kontnega načrta	Resolucija računovodskega oddelka ministrstva za finance o potrditvi strukture upravljanja računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2024	Dokončanje konceptualnega okvira kot referenco za računovodski sistem na podlagi nastanka poslovnega dogodka v skladu s kvalitativnimi značilnostmi, ki jih je opredelil Eurostat (delovna skupina EPSOS); Določitev računovodskih standardov na podlagi nastanka poslovnega dogodka na podlagi IPSAS/EPSAS; Oblikovanje večdimenzionalnega in večnivojskega kontnega načrta.
M1C1-109	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Pošiljanje prvih vnaprej pripravljenih napovedi za odmero DDV	n. r.	število	0	2 300 000	Q2	2023	Vsaj 2 300 000 davčnih zavezancev prejme vnaprej pripravljene davčne napovedi DDV za davčno leto 2022.
M1C1-110	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	mejnik	Prerazvrstitev splošnega državnega proračuna glede na okoljske odhodke in odhodke, ki spodbujajo enakost spolov	Vključitev prerazvrstitve splošnega državnega proračuna glede na okoljske odhodke in odhodke, ki spodbujajo enakost spolov, v zakon o proračunu za leto 2024	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Zakon o proračunu za leto 2024 Parlamentu zagotavlja proračun za trajnostni razvoj, ki vključuje klasifikacijo splošnega državnega proračuna glede na okoljske odhodke in odhodke, ki spodbujajo enakost spolov. Razvrstitev je skladna z merili, na katerih temelji opredelitev ciljev trajnostnega razvoja in cilji Agende 2030.
M1C1-111	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	mejnik	Zaključek letnega pregleda porabe za leto 2023 s sklicevanjem na cilj prihranka, določen leta 2022 za leto 2023	Sprejetje poročila ministrstva za finance o pregledu porabe v letu 2023, ki potrjuje zaključek postopka in doseganje cilja.	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2024	Poročilo ministrstva za finance, ki ga je treba predložiti svetu ministrov v skladu z uredbama z zakonsko močjo 90 in 93 iz leta 2016 ter zakonom 163/2016: potrditev zaključka postopka pregleda porabe za leto 2023 v zvezi z določbo za okvir za pregled porabe. potrditev doseganja cilja, določenega leta 2022.
M1C1-112	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Izboljšanje operativne zmogljivosti davčne uprave, kot je navedeno v „načrtu za uspešnost za obdobje 2021–2023“ agencije za prihodke	n. r.	Število najemov	0	4 113	Q2	2024	Število zaposlenih v Agenciji za prihodke se poveča za 4 113 enot, kot je navedeno v „načrtu izvedbe za obdobje 2021–2023“.
M1C1-113	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Večje število „pisem o skladnosti“	n. r.	število	2 150 908	3 011 271	Q4	2024	Število „pisem o skladnosti“, ki zagotavljajo zgodnje obveščanje davkoplačevalcev, pri katerih se odkrijejo nepravilnosti, se v primerjavi z letom 2019 poveča za vsaj 40 %.
M1C1-114	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Povečanje davčnih prihodkov iz „pisem o skladnosti“	n. r.	EUR	2 130 000 000	2 769 000 000	Q4	2024	Davčni prihodki, ustvarjeni s „pismi o skladnosti“, se povečajo za 30 % v primerjavi z letom 2019.
M1C1-115	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	mejnik	Zaključek letnega pregleda porabe za leto 2024 s sklicevanjem na cilj prihranka, določen v letih 2022 in 2023 za leto 2024.	Sprejetje poročila ministrstva za finance o pregledu porabe v letu 2024, ki potrjuje zaključek postopka in doseganje cilja.	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2025	Poročilo ministrstva za finance, ki ga je treba predložiti svetu ministrov v skladu z uredbama z zakonsko močjo 90 in 93 iz leta 2016 ter zakonom 163/2016: – potrditev zaključka postopka pregleda porabe za leto 2024 v zvezi z določbo za okvir za pregled porabe. – potrditev doseganja cilja, določenega v letih 2022 in 2023.
M1C1-116	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Zmanjšanje davčne utaje, kot je opredeljeno s kazalnikom „nagnjenost k izogibanju“	n. r.	odstotek	0	–5	Q4	2025	„Nagnjenost k izogibanju“ pri vseh davkih brez davkov na nepremičnine (Imposta Municipale Unica) in trošarin je leta 2023 nižja v primerjavi z letom 2019 za 5 % osnovnega scenarija iz leta 2019. Referenčna ocena za leto 2019 bo vključena v posodobljeno vladno poročilo o sivem gospodarstvu, ki bo objavljeno novembra 2021 v skladu z določbami člena 2 zakonodajnega odloka št. 160/2015. 5-odstotno zmanjšanje se upošteva glede na ocene, vključene v posodobljeni letnik istega poročila, ki bo objavljeno novembra 2025 na podlagi podatkov za davčno leto 2023.
M1C1-117	Reforma 1.15: Reforma pravil javnega računovodstva	cilj	Javni subjekti, usposobljeni za prehod na nov sistem računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka	n. r.	število	0	18 000	Q1	2026	Konec prvega kroga usposabljanja za prehod na nov računovodski sistem na podlagi nastanka poslovnega dogodka za predstavnike 18 000 javnih subjektov.
M1C1-118	Reforma 1.15: Reforma pravil javnega računovodstva	mejnik	Začetek veljavnosti reforme računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka za vsaj 90 % celotnega javnega sektorja.	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov (vključno s smernicami, operativnimi priročniki in programom usposabljanja) računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka za vsaj 90 % celotnega javnega sektorja.	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2026	Izdajo se računovodski izkazi javne uprave, ki zajemajo vsaj 90 % vseh subjektov javnega sektorja. Sprejme se zakonodajna reforma, ki bo zagotovila uvedbo novega sistema računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka za vsaj 90 % javnih uprav od leta 2027. Sprejme se sekundarna zakonodaja, ki določa: Smernice in operativni priročniki za uporabo računovodskih standardov, skupaj s primeri in praktičnimi predstavitvami za podporo upravljavcem; Program usposabljanja: vzpostavitev programov usposabljanja za prehod na nov računovodski sistem na podlagi nastanka poslovnega dogodka.
M1C1-119	Reforma 1.14: Reforma podnacionalnega fiskalnega okvira	mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje za izvajanje regionalnega fiskalnega federalizma	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti fiskalnega federalizma za regije z običajnim statusom.	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2026	Dokončati izvajanje „fiskalnega federalizma“ („Federalismo fiscale“), kot je določeno v veljavnem zakonu o prenosu pooblastil št. 42/2009. Zlasti primarna in sekundarna zakonodaja opredeljujeta ustrezne parametre in izvajata fiskalni federalizem za regije z običajnim statusom, kot je opredeljen v uredbi-zakonu št. 68/2011 (členi 1–15), kakor je bila nazadnje spremenjena z zakonom 176/2020 (člen 31-sexties).
M1C1-120	Reforma 1.14: Reforma podnacionalnega fiskalnega okvira	mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje za izvajanje regionalnega fiskalnega federalizma	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti fiskalnega federalizma za pokrajine in metropolitanska mesta.	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2026	Dokončati izvajanje „fiskalnega federalizma“ („Federalismo fiscale“), kot je določeno v veljavnem zakonu o prenosu pooblastil št. 42/2009. Zlasti primarna in sekundarna zakonodaja opredeljujeta ustrezne parametre in po potrebi izvajata fiskalni federalizem za province in metropolitanska mesta, kot je opredeljen z uredbo-zakonom št. 68/2011 (členi 1–15), kakor je bila nazadnje spremenjena z zakonom 178/2020 (člen 1, vejica 783).
M1C1-121	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Zmanjšanje davčne utaje, kot je opredeljeno s kazalnikom „nagnjenost k izogibanju“	n. r.	odstotek	0	–15	Q2	2026	„Nagnjenost k izogibanju“ pri vseh davkih brez davkov na nepremičnine (Imposta Municipale Unica) in trošarin je leta 2024 nižja v primerjavi z letom 2019 za 15 % osnovnega scenarija iz leta 2019. Referenčna ocena za leto 2019 bo vključena v posodobljeno vladno poročilo o sivem gospodarstvu, ki bo objavljeno novembra 2021 v skladu z določbami člena 2 zakonodajnega odloka št. 160/2015. 15-odstotno znižanje se upošteva glede na oceno za davčno leto 2024, vključeno v posebno poročilo, ki ga ministrstvo za finance pripravi do junija 2026 na podlagi iste metodologije, kot je bila uporabljena za poročilo, zahtevano v členu 2 zakonodajnega odloka št. 160/2015.
M1C1-122	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	mejnik	Zaključek letnega pregleda porabe za leto 2025 s sklicevanjem na cilj prihranka, določen v letih 2022, 2023 in 2024 za leto 2025.	Sprejetje poročila ministrstva za finance o pregledu porabe v letu 2025, ki potrjuje zaključek postopka in doseganje cilja.	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2026	Poročilo ministrstva za finance, ki ga je treba predložiti svetu ministrov v skladu z uredbama z zakonsko močjo 90 in 93 iz leta 2016 ter zakonom 163/2016: – potrditev zaključka postopka pregleda porabe za leto 2025 v zvezi z določbo za okvir za pregled porabe. – potrditev doseganja cilja, določenega v letih 2022, 2023 in 2024.

A.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 1.2 – Možnost oblaka za lokalne plačilne agencije

Cilj te naložbe je prenesti nabore podatkov in aplikacije znatnega dela lokalne javne uprave na varno infrastrukturo v oblaku, kar vsaki upravi omogoča svobodno izbiro znotraj sklopa certificiranih javnih okolij oblaka.

Ukrep predvideva tudi sveženj podpornih ukrepov „migracije kot storitve“ za uprave, ki zajema: (i) začetno oceno, (ii) postopkovno/upravno podporo, potrebno za začetek prizadevanj, (iii) pogajanja o potrebni zunanji podpori in (iv) splošno upravljanje projekta med izvajanjem. Od skupine, ki jo nadzoruje ministrstvo za tehnološke inovacije in digitalni prehod (MITD), se pričakuje, da bo opredelila in certificirala širok seznam kvalificiranih ponudnikov ter se pogajala o sklopu standardnih svežnjev podpore, prilagojenih velikosti uprave in storitev, vključenih v migracije.

Naložba 1.4 – Digitalne storitve in izkušnje državljanov

Cilj te naložbe je razviti integrirano in usklajeno ponudbo najsodobnejših digitalnih storitev, usmerjenih v državljane, zagotoviti njihovo široko uporabo v centralni in lokalni upravi ter izboljšati uporabniško izkušnjo.

Ukrep:

(I)izboljšati izkušnje z digitalnimi javnimi storitvami z opredelitvijo modelov zagotavljanja storitev, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, pri čemer se zagotovijo popolne zahteve glede dostopnosti (naložba 1.4.1 – Izkušnje državljanov – izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev);

(II)izboljšanje dostopnosti digitalnih javnih storitev (naložba 1.4.2 – Vključevanje državljanov: Izboljšanje dostopnosti digitalnih javnih storitev);

(III)spodbujati sprejetje digitalne aplikacije za plačila med državljani in javnimi upravami (PagoPa) ter sprejetje aplikacije „IO“ kot ključne digitalne točke med državljani in upravo za širok nabor storitev (vključno z obvestili) v skladu z logiko „vse na enem mestu“ (naložba 1.4.3 – Uporaba storitev platforme PagoPA in aplikacije „IO“);

(IV)spodbujanje sprejetja nacionalnih platform za digitalno identiteto (Sistema Pubblico di Identità Digitale, SPID in Carta d’Identità Elettronica, CIE) in nacionalnega registra (Anagrafe nazionale della popolazione residente, ANPR) (naložba 1.4.4 – Razširitev uporabe nacionalnih platform za digitalno identiteto (SPID, CIE) in nacionalnega registra (ANPR));

(V)razvoj enotne platforme za priglasitve (naložba 1.4.5 – Digitalizacija javnih obvestil);

(VI)spodbujati sprejetje paradigem mobilnosti kot storitve (MaaS) v velemestnih mestih, da bi digitalizirali lokalni prevoz in uporabnikom zagotovili integrirano mobilnost, od načrtovanja potovanj do plačil za različne načine prevoza (naložbe 1.4.6 – Mobilnost kot storitev za Italijo, pri čemer se zadnji ukrep financira na podlagi nepovratne finančne podpore).

Naložbe 1.6 – Digitalna preobrazba velikih centralnih uprav

Cilj te naložbe je preoblikovanje in digitalizacija sklopa prednostnih procesov, dejavnosti in storitev v glavnih osrednjih upravah, da se poveča učinkovitost teh uprav in poenostavijo postopki. Med zadevnimi centralnimi upravami so: (i) nacionalni zavod za socialno varnost (INPS) in nacionalni zavod za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL), (ii) pravosodni sistem, (iii) ministrstvo za obrambo, (iv) ministrstvo za notranje zadeve, (v) finančna policija.

Kar zadeva ministrstvo za notranje zadeve, projekt predvideva (i) digitalizacijo storitev za državljane in preoblikovanje temeljnih notranjih procesov; (ii) razvoj notranjih aplikacij in sistemov upravljanja za razvoj notranjega centraliziranega sistema za preverjanje fizične in digitalne identitete ter povezanih lastnosti, ki javnim uslužbencem (npr. policiji) omogoča, da v realnem času preverjajo osebne dokumente in dovoljenja na daljavo (npr. zdravstveno kartico, vozniško dovoljenje itd.), ki so v lasti državljanov in so povezani s CIE; (iii) izpopolnjevanje osebja za okrepitev digitalnih zmogljivosti (1.6.1 – Digitalizacija ministrstva za notranje zadeve).

Kar zadeva pravosodni sistem, projekt predvideva (i) digitalizacijo zadnjega desetletnega arhivskega gradiva (10 000 000 sodnih evidenc) v zvezi s civilnimi postopki nižjih sodišč (Tribunali ordinari) in pritožbenega sodišča ter s sodnimi spisi vrhovnega sodišča; (ii) oblikovanje podatkovnega jezera (platforma programske opreme), ki deluje kot enotna točka dostopa do celotnega niza neobdelanih podatkov, ki jih proizvaja pravosodni sistem. Informacije, shranjene v podatkovnem jezeru, se izkoriščajo z uporabo rešitev umetne inteligence za: (i) anonimne civilne in kazenske obsodbe; (ii) Samodejna identifikacija razmerja med žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja v pravnih določbah; (iii) upravlja, analizira in organizira predhodno sodno prakso, da bi se civilni sodniki in državni tožilci lažje posvetovali; (IV) opravi napredno statistično analizo učinkovitosti in uspešnosti pravosodnega sistema; (v) upravlja in spremlja čas obravnave dejavnosti, ki jih izvajajo sodni uradi (naložbi 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje in 1.6.5 – Digitalizacija državnega sveta, ki se financira na podlagi nepovratne finančne podpore).

Kar zadeva INPS in INAIL, projekt zajema obsežen pregled njunih notranjih sistemov in postopkov ter razvoj njihovih digitalnih točk z rezidenti, podjetji in drugimi javnimi upravami, da bi uporabnikom zagotovili brezhibno digitalno izkušnjo (1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in Nacionalnega inštituta za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL)).

Kar zadeva ministrstvo za obrambo, projekt zajema (i) izboljšanje varnosti treh temeljnih sklopov informacij (osebje, upravna dokumentacija, notranja in zunanja komunikacija) ter (ii) migracijo vseh sistemov in aplikacij na odprtokodno paradigmo, ki je skladna z varnostnimi politikami, opredeljenimi v referenčnem regulativnem okviru (naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo).

Kar zadeva finančno policijo, je cilj projekta zlasti (i) reorganizacija podatkovnih zbirk; (ii) uvedba podatkovnih znanosti v operativne postopke in postopke odločanja (naložba 1.6.6 – Digitalizacija finančne policije, financirana na podlagi nepovratne finančne podpore).

A.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik /cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M1C1-123	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in nacionalnega zavoda za zavarovanje za primer nesreč pri delu (INAIL)	cilj	INPS – storitve/vsebine „en klik z vgrajeno“	n. r.	število	0	35	Q4	2022	35 dodatnih storitev, uvedenih na institucionalni spletni strani INPS ( www.inps.it ). Storitve so dostopne na institucionalni lokaciji z ustreznimi logikami profiliranja (sistem bo predlagal storitve, ki bodo morda zanimive na podlagi starosti, značilnosti dela, zaznanih koristi in zgodovine uporabnika). 35 storitev je povezanih z naslednjimi institucionalnimi področji INPS: •Pokojninske dajatve •Blažilci socialnih šokov •denarna nadomestila za brezposelnost •invalidnine •odkupi •Zbiranje prispevkov podjetij •Storitve delavcev v kmetijstvu •Storitve za boj proti goljufijam, korupciji in preglednosti Na navedenih institucionalnih področjih se bodo storitve, ki se bodo izvajale, nanašale na digitalno predložitev zahtevkov za storitve, preverjanje zahtev v korist, spremljanje stanja prakse s strani uporabnikov, proaktivni predlog storitev, ki temeljijo na potrebah uporabnikov, samodejno obnavljanje koristi brez potrebe po novih aplikacijah. Poleg tega se vzpostavijo nadzorne preglednice, ki INPS omogočajo spremljanje koristi, ki se zagotavljajo, in podatkovno vodeno podporo za odločitve oblikovalcev politike.
M1C1-124	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in nacionalnega zavoda za zavarovanje za primer nesreč pri delu (INAIL)	cilj	INPS – Delavci z izboljšanimi znanji in spretnostmi na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij T1	n. r.	število	0	4 250	Q4	2022	Vsaj 4 250 zaposlenih v INPS, ocenjenih glede na njihove informacije, in s potrjenimi izboljšanimi znanji in spretnostmi na naslednjih področjih evropskega okvira za e-usposobljenost: (i) načrtuj; (ii) razvijaj; (iii) izvajaj (iv) omogoči; (v) upravljaj. Področja za izboljšanje kompetenc bodo opredeljena glede na ciljno skupino učencev.
M1C1-125	Naložba 1.2 – Možnost oblaka za lokalne plačilne agencije	mejnik	Dodelitev (vseh) javnih razpisov za omogočanje oblaka za naročila lokalne javne uprave	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih naročil za omogočanje oblaka za ponudbe lokalne javne uprave	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2023	Obvestilo o dodelitvi (vseh) javnih razpisov za vsako vrsto javne uprave (občine, šole, lokalne zdravstvene agencije) za zbiranje in ocenjevanje načrtov migracije. Izdaja treh namenskih razpisov Ministrstvu za tehnološke inovacije in digitalni prehod omogoča, da oceni zelo specifične potrebe vsake vrste zadevne javne uprave. Oddane ponudbe (tj. objava seznama javnih uprav, ki lahko prejmejo sredstva) v zvezi s tremi javnimi razpisi za zbiranje predlogov za občine, šole in lokalne zdravstvene agencije za zbiranje in ocenjevanje načrtov migracije v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C1-126	Naložba 1.4.3 – Sprejetje storitev platforme PagoPA in aplikacije IO; 1.4.5 – Digitalizacija javnih objav	cilj	Razširitev uporabe storitev platforme PagoPA T1	n. r.	število	9 000	11 450	Q4	2023	Zagotoviti povečanje števila storitev, vključenih v platformo, za: – javne uprave, ki so že v osnovnem scenariju (9 000 subjektov) – nove javne uprave, ki se pridružijo platformi (2 450 novih subjektov). V obeh primerih bodo morale javne uprave zagotoviti vsaj +20-odstotno povečanje števila integriranih storitev, odvisno od njihovega izhodišča. Število integriranih storitev je odvisno od vrste uprave (končni cilj je zagotoviti povprečno 50 storitev za občine, 20 storitev za regije, 20 storitev za zdravstvene organe, 15 storitev za šole in univerze).
M1C1-127	Naložba 1.4.3 – Sprejetje storitev platforme PagoPA in aplikacije IO; 1.4.5 – Digitalizacija javnih objav	cilj	Sprejetje aplikacije „IO“ T1	n. r.	število	2 700	7 000	Q4	2023	Zagotoviti povečanje števila storitev, vključenih v aplikacijo IO za: – javne uprave, ki so že v osnovnem scenariju (2 700 subjektov) – nove javne uprave, ki se pridružijo platformi (4 300 novih subjektov). V obeh primerih bodo morale javne uprave zagotoviti vsaj +20-odstotno povečanje števila integriranih storitev, odvisno od njihovega izhodišča. Število integriranih storitev je odvisno od vrste uprave (končni cilj je zagotoviti povprečno 50 storitev za občine, 20 storitev za regije, 20 storitev za zdravstvene organe, 15 storitev za šole in univerze).
M1C1-128	Naložba 1.4.3 – Sprejetje storitev platforme PagoPA in aplikacije IO; 1.4.5 – Digitalizacija javnih objav	cilj	Povečanje števila digitalnih javnih objav T1	n. r.	število	0	800	Q4	2023	Vsaj 800 osrednjih javnih uprav in občin v zvezi z digitalno platformo za obveščanje (DNP) državljanom, pravnim subjektom, združenjem in drugim javnim ali zasebnim subjektom zagotovi pravno zavezujoča digitalna obvestila.
M1C1-129	Naložba 1.6.1 – Digitalizacija ministrstva za notranje zadeve	cilj	Ministrstvo za notranje zadeve – popolnoma preoblikovani in digitalizirani postopki T1	n. r.	število	0	7	Q4	2023	Notranji postopki in procesi so bili v celoti preoblikovani (skupaj 7 procesov do 31. decembra 2023) in jih je mogoče v celoti dokončati na spletu (kot so pisarniška avtomatizacija, storitve mobilnosti in e-učenje).
M1C1-130	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	cilj	Digitalizirane sodne zadeve T1	n. r.	število	0	3 500 000	Q4	2023	Digitalizacija 3,5 milijona sodnih spisov, ki se nanašajo na zadnjih deset let civilnih sojenj nižjih sodišč („Tribunali“) in pritožbenih sodišč, ter zadnjih deset let aktov, povezanih s postopki legitimnosti, ki jih je izdalo vrhovno sodišče („Corte di Cassazione“).
M1C1-131	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	mejnik	Sistemi znanja o jezerih na področju pravosodja T1	Poročilo o začetku izvajanja pogodbe	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Začetek izvajanja pogodbe za izvedbo šestih novih sistemov znanja o podatkovnih jezerih: 1)Sistem anonimizacije civilnih in kazenskih obsodb 2)Integrirani sistem upravljanja 3)Sistem upravljanja in analize za civilne sojenje 4)Sistem upravljanja in analize za sojenja v kazenskih zadevah 5)Napredni statistični sistem o civilnih in kazenskih sojenjih 6)Avtomatizirani sistem za identifikacijo razmerja med žrtvijo in krivdo. Izvedba vsakega javnega naročila se začne s posebnim upravnim aktom odgovornega za postopek, ki se imenuje „začetek izvajanja“.
M1C1-132	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in nacionalnega zavoda za zavarovanje za primer nesreč pri delu (INAIL)	cilj	INPS – storitve/vsebine „en klik po zasnovi“ T2	n. r.	število	35	70	Q4	2023	35 dodatnih storitev, ki so na voljo na institucionalni spletni strani družbe Inps ( www.inps.it ). Storitve so dostopne na institucionalni lokaciji z ustreznimi logikami profiliranja (sistem bo predlagal storitve, ki bodo morda zanimive na podlagi starosti, značilnosti dela, zaznanih koristi in zgodovine uporabnika). 35 storitev je povezanih z naslednjimi institucionalnimi področji INPS: •Pokojninske dajatve •Blažilci socialnih šokov •denarna nadomestila za brezposelnost •invalidnine •odkupi •Zbiranje prispevkov podjetij •Storitve delavcev v kmetijstvu •Storitve za boj proti goljufijam, korupciji in preglednosti Na navedenih institucionalnih področjih se bodo storitve, ki se bodo izvajale, nanašale na digitalno predložitev zahtevkov za storitve, preverjanje zahtev v korist, spremljanje stanja prakse s strani uporabnikov, proaktivni predlog storitev, ki temeljijo na potrebah uporabnikov, samodejno obnavljanje koristi brez potrebe po novih aplikacijah. Poleg tega bodo vzpostavljene preglednice za spremljanje, ki INPS omogočajo spremljanje koristi, ki se zagotavljajo, in podatkovno vodeno podporo za odločitve oblikovalcev politike.
M1C1-133	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in nacionalnega zavoda za zavarovanje za primer nesreč pri delu (INAIL)	cilj	INPS – Delavci z izboljšanimi znanji in spretnostmi na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij T2	n. r.	število	4 250	8 500	Q4	2023	Dodatnih 4 250 zaposlenih v INPS s potrjenimi izboljšanimi znanji in spretnostmi na naslednjih področjih evropskega okvira za e-usposobljenost: (i) načrtuj; (ii) razvijaj; (iii) izvajaj (iv) omogoči; (v) upravljaj. Področja za izboljšanje kompetenc bodo opredeljena glede na ciljno skupino učencev.
M1C1-134	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in nacionalnega zavoda za zavarovanje za primer nesreč pri delu (INAIL)	cilj	INAIL – popolnoma preoblikovani in digitalizirani procesi/storitve T1	n. r.	število	29	53	Q4	2023	Cilj je doseči 53 (52 %) preoblikovanih institucionalnih postopkov in storitev, da bi bili popolnoma digitalizirani. Zadevna področja INAIL so: Zavarovanje, socialne in zdravstvene storitve, preprečevanje in varnostno delo, certificiranje in preverjanje. Pričakovani cilj za vsako področje je izražen zgoraj: ·Zavarovanje: 8 (25 %); ·Socialne in zdravstvene storitve: 18 (50 %); ·Preprečevanje in varnostno delo: 9 (80 %); ·Certificiranje in preverjanje: 18 (80 %).
M1C1-135	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	cilj	Ministrstvo za obrambo – Digitalizacija postopkov T1	n. r.	število	4	15	Q4	2023	Digitalizacija, revizija in avtomatizacija 15 postopkov, povezanih z upravljanjem osebja na obrambnem področju (kot so zaposlovanje, zaposlovanje in upokojitev, zdravje zaposlenih), začenši z izhodiščem štirih že digitaliziranih postopkov.
M1C1-136	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	cilj	Ministrstvo za obrambo – Digitalizacija certifikatov T1	n. r.	Število digitaliziranih potrdil	190 000	450 000	Q4	2023	Število digitalnih potrdil o identiteti (450 000), ki jih izda ministrstvo za obrambo in obratuje na infrastrukturi, dopolnjeno z mestom ponovne vzpostavitve delovanja po nesreči, začenši z osnovnim scenarijem 190 000 že digitaliziranih certifikatov.
M1C1-137	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	mejnik	Ministrstvo za obrambo – Priprava institucionalnih spletnih portalov in intranetnih portalov	Popolnoma delujoči institucionalni spletni portali in intranetni spletni portali	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Razvoj in izvajanje (i) institucionalnih spletnih portalov in (ii) intranetnih portalov za posebne potrebe notranje komunikacije.
M1C1-138	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	cilj	Ministrstvo za obrambo – Migracija kritičnih aplikacij, ki niso povezane z emisijami, v rešitev za popolno varovanje informacij z odprtostjo infrastrukture (S.C.I.P.I.O.) T1	n. r.	število	0	10	Q4	2023	Začetna migracija in operativna razpoložljivost neemisijskih kritičnih aplikacij na novo odprtokodno infrastrukturo. To zajema izvajanje strojne opreme v okolju, namestitev nekodiranih sestavnih delov vmesne programske opreme in preoblikovanje aplikacij.
M1C1-139	Naložba 1.2 – Možnost oblaka za lokalne plačilne agencije	cilj	Omogočanje oblaka za lokalno javno upravo T1	n. r.	število	0	4 083	Q3	2024	Migracija 4 083 lokalnih javnih uprav na certificirana okolja za računalništvo v oblaku velja za doseženo, ko se uspešno preskusijo vsi sistemi, nabori podatkov in migracija aplikacij, vključeni v posamezen načrt migracije.
M1C1-140	Naložba 1.4.1 – Izkušnje državljanov – Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev	cilj	Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev T1	n. r.	odstotek	0,1	40	Q4	2024	Skladnost s skupnim oblikovanjem/modelom sestavnih delov spletišč/storitev vključuje: (1) ocena predloženih projektov (2) Ocena dokončanja projekta na podlagi ključnih metrik uporabnosti (rezultati digitalne uporabnosti) prek posebne platforme, ki je že na voljo. Uprave (občine, izobraževalne ustanove 1. in 2. stopnje ter posebni pilotirani subjekti za zdravstveno varstvo in kulturno dediščino), ki upoštevajo skupni model in sistem zasnove, poenostavijo interakcijo med uporabniki in olajšajo vzdrževanje v prihodnjih letih.
M1C1-141	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	cilj	Digitalizacija postopkov Ministrstva za obrambo T2	n. r.	število	15	20	Q4	2024	Digitalizacija, revizija in avtomatizacija 20 postopkov, povezanih z upravljanjem osebja na obrambnem področju (kot so zaposlovanje, zaposlovanje in upokojitev, zdravje zaposlenih), začenši s petnajstimi že digitaliziranimi postopki s ciljem 1.
M1C1-142	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	cilj	Digitalizacija certifikatov Ministrstva za obrambo T2	n. r.	Število digitaliziranih potrdil	450 000	750 000	Q4	2024	Število digitalnih potrdil o istovetnosti (750 000), ki jih izda ministrstvo za obrambo in ki vozijo na infrastrukturo, dopolnjeno z območjem ponovne vzpostavitve delovanja po nesreči, začenši z izhodiščnim pragom 450 000 že digitaliziranih certifikatov s ciljem 1.
M1C1-143	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	cilj	Ministrstvo za obrambo – Migracija kritičnih aplikacij, ki niso povezane z misijami, ns rešitev za popolno varovanje informacij z odprtostjo infrastrukture (S.C.I.P.I.O.) T2	n. r.	število	10	15	Q4	2024	Končna migracija štirih kritičnih aplikacij za misijo in enajst nekritičnih aplikacij na novo odprtokodno infrastrukturo, ki zajema uvedbo strojne opreme, namestitev odprtokodnih komponent vmesne programske opreme, preoblikovanje aplikacij, začenši z osnovnim scenarijem desetih, ki so že migrirale s ciljem 1.
M1C1-144	Naložba 1.4.2 – Vključevanje državljanov – izboljšanje dostopnosti digitalnih javnih storitev	cilj	Izboljšanje dostopnosti digitalnih javnih storitev	n. r.	število	0	55	Q2	2025	Družba AgID bo do drugega četrtletja leta 2025 zagotovila podporo 55 lokalnim javnim upravam, da bi: – zagotovili 28 tehničnih in strokovnih strokovnjakov – zmanjšali število napak za 50 % pri vsaj dveh digitalnih storitvah, ki jih zagotavlja posamezna uprava; – razširjali in usposabljali o vsaj 3 orodjih za preoblikovanje in razvoj najbolj uporabljanih digitalnih storitev, ki so v lasti vsake uprave; – zagotovili, da je vsaj 50 % dostopnih rešitev IKT, vključno s strojno opremo, programsko opremo in podpornimi tehnologijami, na voljo vsem invalidnim delavcem. Finančni proračun vključuje bon v višini povprečno 490k EUR/leto, in sicer za dve leti, ter stroške za človeške vire za štiri leta.
M1C1-145	Naložba 1.4.4 – Razširitev možnosti nacionalnih platform za digitalno identiteto (SPID, CIE) in nacionalnega registra (ANPR)	cilj	Nacionalne platforme za digitalno identiteto (SPID, CIE) in nacionalni register (ANPR)	n. r.	Število državljanov z elektronsko identifikacijo	17 500 000	42 300 000	Q4	2025	Število italijanskih državljanov z veljavno digitalno identiteto na nacionalni platformi za digitalno identiteto.
M1C1-146	Naložba 1.4.4 – Razširitev uporabe nacionalnih platform za digitalno identiteto (SPID, CIE) in nacionalnega registra (ANPR)	cilj	Nacionalne platforme za digitalno identiteto (SPID, CIE) in nacionalni register (ANPR)	n. r.	odstotek	6 283	16 500	Q1	2026	Število javnih uprav (od skupaj 16 500), ki sprejemajo elektronsko identifikacijo (eID) (SPID ali CIE).
M1C1-147	Naložba 1.2 – Možnost oblaka za lokalne plačilne agencije	cilj	Omogočanje oblaka za lokalno javno upravo T2	n. r.	število	4 083	12 464	Q2	2026	Migracija 12 464 lokalnih javnih uprav na certificirana okolja za računalništvo v oblaku velja za doseženo, ko se uspešno preskusijo vsi sistemi, nabori podatkov in migracija aplikacij, vključeni v posamezen načrt migracije.
M1C1-148	Naložba 1.4.1 – Izkušnje državljanov – Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev	cilj	Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev T2	n. r.	odstotek	40	80	Q2	2026	Skladnost s skupnim oblikovanjem/modelom sestavnih delov spletišč/storitev vključuje: (1) ocena predloženih projektov (2) Ocena dokončanja projekta na podlagi ključnih metrik uporabnosti (rezultati digitalne uporabnosti) prek posebne platforme, ki je že na voljo.
M1C1-149	Naložba 1.4.3 – Sprejetje storitev platforme PagoPA in aplikacije IO; 1.4.5 – Digitalizacija javnih objav	cilj	Razširitev uporabe storitev platforme PagoPA T2	n. r.	število	11 450	14 100	Q2	2026	Zagotoviti povečanje števila storitev, vključenih v platformo, za: – javne uprave, ki so se že pridružile platformi (11 450 subjektov); – nove javne uprave, ki se pridružijo platformi (2 650 novih subjektov). Število integriranih storitev je odvisno od vrste uprave (končni cilj je zagotoviti povprečno 50 storitev za občine, 20 storitev za regije, 20 storitev za zdravstvene organe, 15 storitev za šole in univerze).
M1C1-150	Naložba 1.4.3 – Sprejetje storitev platforme PagoPA in aplikacije IO; 1.4.5 – Digitalizacija javnih objav	cilj	Sprejetje aplikacije „IO“ T2	n. r.	število	7 000	14 100	Q2	2026	Zagotoviti povečanje števila storitev, vključenih v aplikacijo IO za: – javne uprave, ki že uporabljajo IO (7 000 subjektov); nove javne uprave, ki se pridružijo platformi (približno 7 100 novih subjektov). Število integriranih storitev je odvisno od vrste uprave (končni cilj je zagotoviti povprečno 50 storitev za občine, 20 storitev za regije, 20 storitev za zdravstvene organe, 15 storitev za šole in univerze).
M1C1-151	Naložba 1.4.3 – Sprejetje storitev platforme PagoPA in aplikacije IO; 1.4.5 – Digitalizacija javnih objav	cilj	Povečanje števila digitalnih javnih objav T2	n. r.	število	800	6 400	Q2	2026	Vsaj 6 400 osrednjih javnih uprav in občin v zvezi z digitalno platformo za obveščanje (DNP) državljanom, pravnim subjektom, združenjem in drugim javnim ali zasebnim subjektom zagotovi pravno zavezujoča digitalna obvestila.
M1C1-152	Naložba 1.6.1 – Digitalizacija ministrstva za notranje zadeve	cilj	Ministrstvo za notranje zadeve – popolnoma preoblikovani in digitalizirani postopki T2	n. r.	število	7	45	Q2	2026	V celoti preoblikovani notranji postopki in procesi (skupaj 45 procesov do 31. avgusta 2026), ki jih je mogoče v celoti dokončati na spletu (kot so pisarniška avtomatizacija, storitve mobilnosti in e-učenje).
M1C1-153	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	cilj	Digitalizirane sodne zadeve T2	n. r.	število	0	10 000 000	Q2	2026	Digitalizacija deset milijonov sodnih spisov, ki se nanašajo na zadnjih deset let civilnih sojenj nižjih sodišč („Tribunali“) in pritožbenih sodišč ter zadnjih deset let aktov, povezanih s postopki legitimnosti, ki jih je izdalo vrhovno sodišče („Corte di Cassazione“).
M1C1-154	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	cilj	Sistemi znanja o jezerih na področju pravosodja T2	n. r.	število	0	6	Q2	2026	Izvajanje šestih novih sistemov znanja o jezerih. 1)Sistem anonimizacije civilnih in kazenskih obsodb 2)Integrirani sistem upravljanja 3)Sistem upravljanja in analize za civilne sojenje 4)Sistem upravljanja in analize za sojenja v kazenskih zadevah 5)Napredni statistični sistem o civilnih in kazenskih sojenjih 6)Avtomatizirani sistem za identifikacijo razmerja med žrtvijo in krivdo. Teh šest postavk je ločenih sistemov, ki uporabljajo podobne tehnologije. Okvir sistemov je enak: povezovanje podatkov in dokumentov iz notranjih in zunanjih virov; vzorci sistemov se razlikujejo glede na uporabnike (npr. civilni in kazenski sodniki) in cilje (npr. statistike in sodbe).
M1C1-155	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in nacionalnega zavoda za zavarovanje za primer nesreč pri delu (INAIL)	cilj	INAIL – popolnoma preoblikovani in digitalizirani procesi/storitve T2	n. r.	število	53	82	Q2	2026	Cilj je doseči 82 (80 %) preoblikovanih institucionalnih postopkov in storitev, da bi bili popolnoma digitalizirani. Zadevna področja INAIL so: Zavarovanje, socialne in zdravstvene storitve, preprečevanje in varnostno delo, certificiranje in preverjanje. Pričakovani cilj za vsako področje je izražen zgoraj: ·Zavarovanje: 26 (80 %); ·Socialne in zdravstvene storitve: 29 (80 %); ·Preprečevanje in varnostno delo: 9 (80 %); ·Certificiranje in preverjanje: 18 (80 %).

B. TEMATSKI SKLOP 1 KOMPONENTA 2:

Os 1 – Digitalizacija, inovacije in konkurenčnost proizvodnega sistema

Os 1 komponente 2 tematskega sklopa 1 načrta za okrevanje in odpornost Italije zadeva naložbe in reforme, katerih cilj je v glavnem (i) podpiranje digitalnega prehoda in inovacij v proizvodnem sistemu s spodbudami za naložbe v tehnologije, raziskave, razvoj in inovacije; (ii) uvedba ultrahitrih širokopasovnih omrežij in omrežij 5G za zmanjšanje digitalnega razkoraka ter satelitskih konstelacij in storitev; (iii) spodbujanje razvoja strateških vrednostnih verig in podpiranje konkurenčnosti podjetij s poudarkom na MSP.

Cilj ukrepov v okviru te komponente je odpraviti vrzeli, ki izhajajo iz indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2020, kar zadeva digitalno preobrazbo podjetij in pomanjkljivosti v povezljivosti, da bi se okrepila socialna in gospodarska odpornost države.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavi priporočil za Italijo, naslovljenih na Italijo v letih 2020 in 2019, da naj država „okrepi učenje na daljavo ter znanja in spretnosti, vključno z digitalnimi“ (priporočilo za posamezno državo št. 2, 2020), „spodbuja zasebne naložbe za pospešitev okrevanja gospodarstva“ (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2020), „osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na [...] okrepljeno digitalno infrastrukturo, da se zagotovijo osnovne storitve“ (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2020), „spodbuja izpopolnjevanje, vključno s krepitvijo digitalnih spretnosti in znanj“ (priporočilo za posamezno državo št. 2, 2019), „ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na raziskave in inovacije ter na kakovost infrastrukture, pri tem pa upošteva regionalne razlike“ (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2019) ter v določeni meri „podpre nebančni dostop do financiranja za inovativne in manjše družbe“ (priporočilo za posamezno državo št. 5, 2019).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

Os 2 – Izboljšanje poslovnega okolja in konkurence

Glavni cilj osi 2 komponente 2 tematskega sklopa 1 je izboljšati poslovno okolje za spodbujanje podjetništva in okvirne pogoje za konkurenco, da se spodbudi učinkovitejše dodeljevanje virov in povečanje produktivnosti. Glavno orodje za doseganje teh ciljev je Letna zakonodaja o konkurenci, ki jo je treba sprejeti vsako leto.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavi priporočil za posamezne države , naslovljenih na Italijo leta 2019, o potrebi po“ odpravi omejitev konkurence [...] , tudi z novim letnim konkurenčnim pravom" (priporočilo št. 3, 2019).

B.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Os 1 – Digitalizacija, inovacije in konkurenčnost proizvodnega sistema

Naložba 1: Prehod 4.0

Cilj ukrepa je podpreti digitalno preobrazbo podjetij s spodbujanjem zasebnih naložb v sredstva in dejavnosti, ki podpirajo digitalizacijo. Ukrep, ki se financira v okviru italijanskega načrta za okrevanje in odpornost, je del širšega načrta za prehod 4.0, ki vključuje druge podporne ukrepe, financirane na nacionalni ravni za spodbujanje digitalne preobrazbe podjetij.

Ukrep je sestavljen iz sheme davčnega odbitka in zajema odhodke, ki jih je treba uveljavljati v davčnih napovedih, predloženih v obdobju med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2023 (30. november 2024 za podjetja, katerih davčno leto ne ustreza koledarskemu letu). Ukrep vključuje tudi opredelitev kod davčnih dobropisov, ki se opredelijo v sklepu agencije za prihodke, da se upravičencem omogoči uporaba davčnih dobropisov z modelom plačil F24.

Podprti davčni dobropisi zajemajo naslednja sredstva in dejavnosti:

1.investicijsko blago, sestavljeno iz: (i) 4.0 (tj. tehnološko naprednega) materialnega investicijskega blaga, kot so proizvodni stroji, katerih delovanje nadzorujejo računalniški sistemi ali senzorji/vozila, stroji in sistemi, ki se uporabljajo za nadzor proizvodov ali postopkov, ter interaktivni sistemi; za vse so značilne digitalne značilnosti, kot so avtomatizirana integracija in vmesnik človek-stroj; (ii) 4.0 neopredmetena osnovna sredstva, kot so 3D modeliranje, notranji komunikacijski sistemi ter programska oprema, sistemi, platforme in aplikacije za umetno inteligenco in strojno učenje; (iii) standardna neopredmetena osnovna sredstva, kot je programska oprema za poslovno upravljanje. To zajema davčne dobropise, predstavljene v davčnih napovedih med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2023 (30. november 2024 za podjetja, katerih davčno leto ne ustreza koledarskemu letu).

2.raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti, ki zajemajo raziskave in razvoj, tehnološke inovacije, zelene in digitalne inovacije ter dejavnosti oblikovanja. To zajema davčne dobropise, predstavljene v davčnih napovedih med 1. januarjem 2022 in 31. decembrom 2023 (30. november 2024 za podjetja, katerih davčno leto ne ustreza koledarskemu letu).

3.dejavnosti usposabljanja, ki se izvajajo za pridobitev ali utrditev znanja o ustreznih tehnologijah, kot so masovni podatki in analiza podatkov, vmesnik človek-stroj, internet stvari, digitalno povezovanje poslovnih procesov, kibernetska varnost. To zajema davčne dobropise, predstavljene v davčnih napovedih med 1. januarjem 2022 in 31. decembrom 2023 (30. november 2024 za podjetja, katerih davčno leto ne ustreza koledarskemu letu).

Ukrep vključuje ustanovitev znanstvenega odbora, ki vključuje strokovnjake ministrstva za gospodarstvo in finance, ministrstva za gospodarski razvoj in Banke Italije za oceno gospodarskega učinka sheme.

Reforma 1: Reforma sistema industrijske lastnine

Glavni cilj reforme je prilagoditi sistem industrijske lastnine sodobnim izzivom in zagotoviti, da inovacijski potencial učinkovito prispeva k okrevanju in odpornosti države. Njegov namen je zlasti uresničevanje naslednjih ciljev: izboljšanje sistema varstva industrijske lastnine; spodbujanje uporabe in razširjanja industrijske lastnine, zlasti s strani MSP; olajšanje dostopa do neopredmetenih sredstev in njihove souporabe ob hkratnem zagotavljanju poštene donosnosti naložb; zagotavljanje doslednejšega spoštovanja industrijske lastnine; ter krepitev vloge Italije v evropskih in mednarodnih forumih o industrijski lastnini.

Ukrep zadeva reformo italijanskega zakonika o industrijski lastnini, ki zajema vsaj naslednja področja: (i) pregleda regulativni okvir za okrepitev varstva pravic industrijske lastnine in poenostavi postopke, (ii) okrepi podporo podjetjem in raziskovalnim ustanovam, (iii) okrepi razvoj spretnosti in kompetenc, (iv) olajša prenos znanja in (v) okrepi spodbujanje inovativnih storitev.

Naložba 6: Naložbe v sistem industrijske lastnine

Cilj naložbe je podpreti sistem industrijske lastnine in spremljati njegovo reformo, kot je predvideno v okviru reforme 1 te komponente. Ukrep vključuje finančno podporo za projekte podjetij in raziskovalnih organov, povezane z industrijsko lastnino, kot so ukrepi, povezani s patenti (Brevetti+), programi za potrditev koncepta in krepitev uradov za prenos tehnologije.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte izključujejo raziskave in razvoj, namenjene naslednjemu seznamu dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 1 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 2 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 3 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 4 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Os 2 – Izboljšanje poslovnega okolja in konkurence

Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci 2021, 2022, 2023 in 2024

Zakon o konkurenci se sprejme vsako leto, s čimer se okrepijo konkurenčni postopki za oddajo javnih naročil storitev za lokalne javne službe (zlasti na področju odpadkov in javnega prevoza), prepreči neupravičeno podaljšanje koncesij v pristaniščih, avtocestah, polnilnih postajah in hidroelektrarnah za obstoječe izvajalce v številnih sektorjih, zagotovi ustrezna ureditev pogodb o izvajanju javne službe, revidirajo pravila o združevanju in uporabi splošnega načela sorazmernosti v dolžini in ustreznem nadomestilu za pogodbe o izvajanju javne službe. S konkurenčnim pravom se bodo povečale tudi spodbude za regije, da oddajo svoje pogodbe o izvajanju javne službe za regionalne železniške storitve. Uvedena bo tudi jasna ločitev nalog regulacije/nadzora in upravljanja pogodb.

Kar zadeva sektorske ukrepe, letna zakonodaja o konkurenci vključuje ukrepe v energetskem sektorju (električna energija, plin in voda), ravnanju z odpadki in prometu (pristanišča, železnice in avtoceste), ki bodo dopolnjevali naložbe in reforme v okviru tematskih sklopov 2 in 3. Spremljajoči ukrepi za zagotovitev uveljavitve konkurence na maloprodajnih trgih električne energije začnejo veljati najpozneje 31. decembra 2022 Letni zakon o konkurenci 2022 sprejme načrt za razvoj elektroenergetskega omrežja in spodbuja uvedbo pametnih električnih števcev druge generacije, ki bodo 31. decembra 2025 po vsej Italiji dosegli 33 milijonov enot.

Poleg tega bodo zakoni izboljšali poslovno okolje vsaj z: (i) uskladitev pravil o nadzoru združevanja s pravom EU, (ii) konsolidacija, digitalizacija in profesionalizacija organov za nadzor trga ter (iii) skrajšanje časa akreditacije za zagotavljanje informacij o delavcih s sedem na štiri dni, da se skrajša število dni za ustanovitev podjetja.

B.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M1C2-1	Naložba 1: Prehod 4.0	mejnik	Začetek veljavnosti pravnih aktov za zagotovitev davčnih olajšav za prehod 4.0 morebitnim upravičencem in ustanovitev znanstvenega odbora	Določba zakona o začetku veljavnosti proračunskega zakona, ki omogoča davčne dobropise in določbo v povezanih izvedbenih aktih, ki določa začetek njihove veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Pravni akti dajo potencialnim upravičencem na voljo davčne olajšave za prehod 4.0. To so davčni dobropisi za (i) 4.0 (tj. tehnološko napredno) materialno investicijsko blago, (ii) 4.0 neopredmetena osnovna sredstva, (iii) standardno neopredmeteno investicijsko blago, (iv) raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti ter (v) dejavnosti usposabljanja. Kode davčnih dobropisov se določijo s sklepom agencije za prihodke, da se upravičencem omogoči uporaba davčnih dobropisov z modelom plačila F24. S sprejetjem ministrskega odloka se ustanovi znanstveni odbor, ki vključuje strokovnjake ministrstva za gospodarstvo in finance, ministrstva za gospodarski razvoj in Banke Italije, da se oceni gospodarski učinek davčnih olajšav za prehod 4.0.
M1C2-2	Naložba 1: Prehod 4.0	cilj	Prehod 4.0 davčne olajšave, odobrene podjetjem na podlagi davčnih napovedi, predloženih v obdobju 2021–2022	n. r.	število	0	69 900	Q2	2024	Podjetjem je bilo na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2022, odobrenih vsaj 69 900 davčnih dobropisov za prehod 4.0 za opredmetena osnovna sredstva, 4.0 neopredmetena osnovna sredstva, standardno neopredmeteno investicijsko blago, raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti ali dejavnosti usposabljanja. Pričakovani rezultati: – podjetjem je bilo odobrenih najmanj 17 700 davčnih odbitkov za 4.0 opredmetena osnovna sredstva na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2022; podjetjem je bilo na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2022, odobrenih najmanj 27 300 davčnih odbitkov za 4,0 neopredmetenega investicijskega blaga; – podjetjem je bilo na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2022, odobrenih vsaj 13 600 davčnih odbitkov za standardno neopredmeteno investicijsko blago; – podjetjem je bilo na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem in 31. decembrom 2022, odobrenih najmanj 10 300 davčnih dobropisov za raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti; – podjetjem je bilo na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem in 31. decembrom 2022, odobrenih najmanj 1 000 davčnih olajšav za dejavnosti usposabljanja. Za podjetja, katerih davčno leto ne ustreza koledarskemu letu, se konec zadevnega obdobja za predložitev davčnih napovedi v zvezi z vsemi zgoraj navedenimi davčnimi odbitki podaljša od 31. decembra 2022 do 30. novembra 2023.
M1C2-3	Naložba 1: Prehod 4.0	cilj	Prehod 4.0 davčne olajšave, odobrene podjetjem na podlagi davčnih napovedi, predloženih v obdobju 2021–2023	n. r.	število	69 900	111 700	Q2	2025	Podjetjem je bilo na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2022, odobrenih vsaj 111 700 davčnih dobropisov za prehod 4.0 za opredmetena osnovna sredstva, 4.0 neopredmetena osnovna sredstva, standardno neopredmeteno investicijsko blago, raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti ali dejavnosti usposabljanja. Pričakovani rezultati: – podjetjem je bilo na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2023, odobrenih najmanj 26 900 davčnih odbitkov za 4.0 opredmetena osnovna sredstva; – podjetjem je bilo na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2023, odobrenih najmanj 41 500 davčnih odbitkov za 4.0 neopredmetenega investicijskega blaga; – podjetjem je bilo na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2023, odobrenih najmanj 20 700 davčnih odbitkov za standardno neopredmeteno investicijsko blago; – podjetjem je bilo na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem 2022 in 31. decembrom 2023, odobrenih najmanj 20 600 davčnih dobropisov za raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti; – podjetjem je bilo na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem 2022 in 31. decembrom 2023, odobrenih vsaj 2 000 davčnih olajšav za dejavnosti usposabljanja . Za podjetja, katerih davčno leto ne ustreza koledarskemu letu, se konec zadevnega obdobja za predložitev davčnih napovedi v zvezi z vsemi zgoraj navedenimi davčnimi odbitki podaljša od 31. decembra 2023 do 30. novembra 2024. Izhodišče se nanaša na število davčnih dobropisov za prehod 4.0, ki so bili odobreni podjetjem na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2022 za 4.0 opredmetenega investicijskega blaga, 4.0 neopredmetenega investicijskega blaga in standardnega neopredmetenega blaga ter na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem in 31. decembrom 2022 za dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij ter dejavnosti usposabljanja. Za podjetja, katerih davčno leto ne ustreza koledarskemu letu, se v osnovo za vse zgoraj navedene davčne dobropise vključijo tudi davčne napovedi, predložene do 30. novembra 2023.
M1C2-4	Reforma 1: Reforma sistema industrijske lastnine	mejnik	Začetek veljavnosti zakonske uredbe o reformi italijanskega zakonika o industrijski lastnini in ustreznih izvedbenih aktov	Določba v zakonu, ki navaja začetek veljavnosti novega zakonika o industrijski lastnini, in določba v povezanih izvedbenih aktih, ki navaja začetek njihove veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q3	2023	Nova zakonska uredba spreminja italijanski zakonik o industrijski lastnini (zakonska uredba št. 30 z dne 10. februarja 2005) in zajema vsaj naslednja področja: (i) pregled regulativnega okvira za okrepitev varstva pravic industrijske lastnine in poenostavitev postopkov, (ii) okrepitev podpore podjetjem in raziskovalnim ustanovam, (iii) krepitev razvoja spretnosti in kompetenc, (iv) olajšanje prenosa znanja, (v) krepitev spodbujanja inovativnih storitev.
M1C2-5	Naložba 6: Naložbe v sistem industrijske lastnine	cilj	Projekti, podprti s priložnostmi za financiranje, povezanimi z industrijsko lastnino	n. r.	število	0	254	Q4	2025	Vsaj 254 dodatnih projektov, ki jih podpirajo možnosti financiranja, povezane z industrijsko lastnino, za podjetja in raziskovalne organe, kot so ukrepi, povezani s patenti (Brevetti+), programi za potrditev koncepta in uradi za prenos tehnologije, v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C2-6	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti Letnega zakona o konkurenci 2021	Določba o začetku veljavnosti Letnega zakona o konkurenci za leto 2021.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Letna zakonodaja o konkurenci vključuje vsaj naslednje ključne elemente, katerih izvedbeni ukrepi in sekundarna zakonodaja (po potrebi) se sprejmejo in začnejo veljati najpozneje 31. decembra 2022. Il se nanaša na: – Uveljavljanje protimonopolnih pravil – Lokalne javne storitve – Energija – Promet – Odpadki – Ustanavljanje podjetij – Nadzor trga Uveljavljanje protimonopolnih pravil: i. Odstrani dodatne ovire za nadzor nad združitvami z nadaljnjo uskladitvijo italijanskih pravil o združitvah in nadzoru z zakonodajo EU. Lokalne javne storitve: ii. Okrepiti in razširiti uporabo načela konkurence pri lokalnih javnih naročilih storitev, zlasti na področju odpadkov in lokalnega javnega prevoza. iii. Omeji neposredne sklenitve pogodb, tako da od lokalnih javnih organov zahteva, da utemeljijo kakršno koli odstopanje od razpisnih postopkov za pogodbe o izvajanju javne službe (v skladu s členom 192 zakonika o javnih naročilih). iv. Zagotovitev ustrezne ureditve javnih naročil storitev z izvajanjem člena 19 zakona št. 124/2015 kot enotnega besedila o lokalnih javnih službah, zlasti pri ravnanju z odpadki. v. Pravila in mehanizmi združevanja spodbujajo sindikate občin k zmanjšanju števila naročnikov, tako da jih povezujejo z optimalnim teritorialnim združevanjem („ambiti territoriali ottimali“) ter območji in ustreznimi ravnmi storitev lokalnega in regionalnega javnega prevoza („bacini e livelli adeguati di servizi di trasporto pubblico locale e regionale“) z najmanj 350 000 prebivalci. S pravnim aktom o lokalnih javnih storitvah, s katerim se izvaja člen 19 zakona št. 124/2015, se kot minimum: – opredelijo javne storitve na podlagi meril prava EU; – določijo splošna načela zagotavljanja, urejanja in upravljanja lokalnih javnih storitev; – določi splošno načelo sorazmernosti v trajanju pogodb o izvajanju javnih storitev; – jasno ločujejo funkcije regulacije in nadzora ter upravljanja pogodb o izvajanju javnih storitev; – zagotovi, da lokalni javni organi utemeljijo povečanje deležev udeleženih podjetij za interne nagrade; – zagotovi ustrezno nadomestilo za pogodbe o izvajanju javnih storitev na podlagi stroškov, ki jih nadzorujejo neodvisni regulatorji (npr. ARERA za energijo ali ART za promet); – omeji povprečno trajanje internih pogodb ter med naročniki skrajša in uskladi standardno trajanje pogodb, oddanih v okviru razpisa, pod pogojem, da trajanje zagotavlja ekonomsko in finančno ravnovesje pogodb, tudi na podlagi meril, ki jih določi organ za promet. Energija: vi. Določitev obveznega razpisa koncesijskih pogodb za hidroelektrarne in opredelitev regulativnega okvira za koncesije za hidroelektrarne. vii. Določitev obveznega razpisa za koncesijske pogodbe za distribucijo plina. viii. Določitev preglednih in nediskriminatornih zahtev za določitev javnih prostorov za električno polnjenje ali za izbrane upravljavce polnilnih točk/postaj. ix. Odprava reguliranih tarif za dobavo električne energije za polnjenje električnih vozil. Okvir konkurence za koncesije za hidroelektrarne kot minimum: – zahteva, da se pomembne hidroelektrarne uredijo s splošnimi in enotnimi merili na centralni ravni; – od regij zahteva, da opredelijo ekonomska merila, na katerih temelji trajanje koncesijskih pogodb; – postopno odpravi možnosti podaljšanja pogodb (kot je že razsodilo italijansko ustavno sodišče); – zahteva, da regije uskladijo merila za dostop do razpisnih meril (da se ustvari predvidljivo poslovno okolje). Promet: x. določitev jasnih, nediskriminatornih in preglednih meril za podelitev pristaniških koncesij; xi. odprava ovir za pristaniške koncesionarje pri združitvi koncesijskih dejavnosti pristanišč v več velikih in srednje velikih pristaniščih; xii. odprava ovir, ki koncesionarjem preprečujejo, da bi sami zagotavljali nekatere pristaniške storitve in uporabljali lastno opremo, brez poseganja v varnost delavcev, pod pogojem, da so ustrezni pogoji, potrebni za zaščito varnosti delavcev, potrebni in sorazmerni s ciljem zagotavljanja varnosti na pristaniških območjih; xiii. poenostavitev revizije postopkov za revizijo načrtov za dovoljenja za pristanišča; xiv. izvajanje člena 27(2)(d) uredbe-zakona št. 50/2017, ki regije spodbuja k oddaji ponudb za regionalne pogodbe o železnicah. Odpadki: xv. poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obrate za obdelavo odpadkov. Ustanavljanje podjetij: xvi. skrajšanje časa v okviru akreditacije za zagotavljanje informacij o zaposlenih s sedem na štiri dni, da se skrajša število dni za ustanovitev podjetja. Nadzor trga: xvii. konsolidacija nacionalnih organov za nadzor trga v največ desetih agencijah v glavnih italijanskih regijah, od katerih vsaka zajema vse skupine proizvodov in poroča enotnemu uradniku za zvezo, ustanovljenemu v skladu z Uredbo 2019/1020 („sveženj o proizvodih“); xviii. zahteva, da nacionalni organi za nadzor trga izvajajo digitalizirane inšpekcijske preglede izdelkov in zbiranje podatkov, uporabijo umetno inteligenco za sledenje nevarnim in nezakonitim proizvodom ter opredelijo trende in tveganja na enotnem trgu; xix. zahteva, da nacionalni organi za nadzor trga vključijo usposabljanje in uporabo informacijskega in komunikacijskega sistema za vseevropski nadzor trga; xx. ustanovitev novih akreditiranih laboratorijev za preskušanje proizvodov za vse skupine proizvodov. Ti laboratoriji izvajajo preskušanje e-trgovine, fizično laboratorijsko testiranje in skupne ukrepe (carinski organi/organi za nadzor trga; dva ali več nacionalnih organov za nadzor trga, nacionalnih organov in organov EU za trg).
M1C2-7	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov, povezanih z energijo, in sekundarne zakonodaje (po potrebi)	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov, povezanih z energijo, in sekundarne zakonodaje (po potrebi)	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov, povezanih z energijo, in sekundarne zakonodaje (po potrebi) za: i. postopno ukinitev regulirane cene za mikropodjetja in gospodinjstva od 1. januarja 2023. ii. sprejetje spremljevalnih ukrepov za podporo prevzemanju konkurence na maloprodajnih trgih električne energije. Spremljajoči ukrepi za zagotovitev prevzema konkurence na maloprodajnih trgih električne energije zagotovijo kot minimum: – avkcije strank, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za nove udeležence; – določitev zgornje meje kot najvišjega tržnega deleža, ki je na voljo vsakemu dobavitelju; – omogočitev italijanskim odjemalcem, da od svojih dobaviteljev energije zahtevajo, da podatke o obračunu razkrijejo tretjim ponudnikom; – povečanje preglednosti računa za električno energijo tako, da se odjemalcem omogoči dostop do podkomponent „spesi per oneri di sistema“; – odprava zahteve, da morajo dobavitelji pobirati stroške, ki niso povezani z energetskim sektorjem.
M1C2-8	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) za učinkovito izvajanje in uporabo ukrepov, ki izhajajo iz Letnega zakona o konkurenci za leto 2021.	Začetek veljavnosti vse sekundarne zakonodaje, vključno z vsemi potrebnimi predpisi za ukrepe, ki izhajajo iz Letnega zakona o konkurenci za leto 2021.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) za učinkovito izvajanje in uporabo ukrepov, ki izhajajo iz Letnega zakona o konkurenci za leto 2021.
M1C2-9	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti Letnega zakona o konkurenci 2022	Določba o začetku veljavnosti Letnega zakona o konkurenci 2022.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Sprejetje letnega zakona o konkurenci za leto 2022 Letno konkurenčno pravo vključuje vsaj naslednje ključne elemente, katerih izvedbeni ukrepi in sekundarna zakonodaja (po potrebi) se sprejmejo in začnejo veljati najpozneje 31. decembra 2023. Z zakonom se bo: i. sprejel načrt za razvoj elektroenergetskega omrežja; ii. spodbujala uvedba pametnih števcev električne energije 2. generacije.
M1C2-10	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) za učinkovito izvajanje in uporabo ukrepov, ki izhajajo iz Letnega zakona o konkurenci za leto 2022.	Začetek veljavnosti vse sekundarne zakonodaje, vključno z vsemi potrebnimi predpisi za ukrepe, ki izhajajo iz Letnega zakona o konkurenci za leto 2022.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Začetek veljavnosti vse sekundarne zakonodaje (po potrebi), vključno z vsemi potrebnimi predpisi za učinkovito izvajanje in uporabo vseh zgoraj navedenih ukrepov, ki izhajajo iz Letnega zakona o konkurenci za leto 2022.
M1C2-11	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti Letnega zakona o konkurenci 2023	Določba o začetku veljavnosti Letnega zakona o konkurenci za leto 2023.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2024	Sprejetje Letnega zakona o konkurenci za leto 2023. Letno konkurenčno pravo vključuje vsaj naslednje ključne elemente, katerih izvedbeni ukrepi in sekundarna zakonodaja (po potrebi) se sprejmejo in začnejo veljati najpozneje 31. decembra 2024. Vključuje vsaj naslednje ukrepe v sektorju prometa/avtocest: – določitev obvezne oddaje koncesijskih pogodb za avtoceste in opredelitev regulativnega okvira za koncesije za avtoceste, brez poseganja v interno zagotavljanje v okviru omejitev, ki jih določa pravo EU; – zahtevo, da ART (regulator za promet) izračuna zgornjo mejo cen na podlagi primerjalne analize preteklih stroškov celotnega gospodarskega sektorja v skladu z jasnimi, enotnimi in preglednimi merili; – zahtevo za razpise za pakete koncesij za avtoceste; – zahtevo za podroben opis predmeta koncesijske pogodbe; – okrepitev nadzora ministrstva za infrastrukturo nad izvajanjem del na avtocestah; – preprečitev samodejnega podaljšanja koncesijskih pogodb in zagotovitev skladnosti internih pooblastil () – ureja pogoje odstopa od pogodbe; – zmanjšanje pogojev za odpoved pogodbe; – v razumnem obdobju (najpozneje v petih letih) zmanjšanje deleža internih pogodb s 40 % na 20 %, brez poseganja v poklicno raven. () v primeru internih pooblastil zakon: – zahteva obvezno predhodno preverjanje zakonitosti internega pooblastila in prepove začetek razpisnega postopka ali interne pooblastitve brez tega preverjanja; – organu za urejanje prometa poveri ustrezne instrumente in pooblastila za izvajanje teh pregledov ter (pravno) podporo nacionalnega protikorupcijskega organa (ANAC); – vključitev minimalnega števila električnih polnilnih postaj kot merilo za podelitev novih koncesij za avtoceste. Kar zadeva prenehanje pogodbe v javnem interesu, zakon določa vsaj ustrezno nadomestilo, ki koncesionarju omogoča, da povrne naložbe, ki niso bile v celoti amortizirane. Kar zadeva odpoved pogodbe zaradi resne kršitve, zakon določa ustrezno ravnotežje med povračilom škode, ki se zahteva od koncesionarja, in pravičnim nadomestilom za naložbe, ki še niso bile povrnjene. Primeri hudih kršitev se izrecno opredelijo z zakonom.
M1C2-12	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) za učinkovito izvajanje in uporabo ukrepov, ki izhajajo iz Letnega zakona o konkurenci za leto 2023.	Začetek veljavnosti vse sekundarne zakonodaje, vključno z vsemi potrebnimi predpisi za ukrepe, ki izhajajo iz Letnega zakona o konkurenci za leto 2023.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2024	Začetek veljavnosti vse sekundarne zakonodaje (po potrebi), vključno z vsemi potrebnimi predpisi za učinkovito izvajanje in uporabo vseh ukrepov, ki izhajajo iz Letnega zakona o konkurenci za leto 2023.
M1C2-13	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti Letnega zakona o konkurenci 2024	Določba o začetku veljavnosti Letnega zakona o konkurenci za leto 2024.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2025	Sprejetje letnega zakona o konkurenci za leto 2024. Predlog zakona se Parlamentu predloži do junija 2024. Senati ga odobrijo do konca leta 2024. Sekundarna zakonodaja (po potrebi) najpozneje do 4Q 2025.
M1C2-14	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	cilj	Na milijone nameščenih pametnih števcev 2G.	n. r.	število	20	33	Q4	2025	Namesti se vsaj 33 milijonov pametnih števcev 2G.

B.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 2: Inovacije in tehnologija mikroelektronike

Cilj naložbe je podpreti razvoj strateške vrednostne verige mikroelektronike z vlaganjem v substrate silicijevega karbida, ki so potrebni za proizvodnjo visoko zmogljivih pogonskih naprav. Naložba se izvede v skladu z obstoječimi pravili o državni pomoči in naj bi imela pozitivne učinke na zaposlovanje.

Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultrahitre širokopasovne povezave in 5G)

Cilj naložbe je dokončati nacionalno ultrahitro telekomunikacijsko omrežje 5G na celotnem nacionalnem ozemlju. Pričakuje se, da bodo te naložbe znatno prispevale k doseganju ciljev digitalnega prehoda in zmanjšanju digitalnega razkoraka v Italiji.

Naložba vključuje podeljevanje koncesij in pet hitrejših povezovalnih projektov:

1.„Italia a 1 Giga“, ki zagotovi 1 gigabit/s pri prenosu in 200 Mbit/s v povezljivosti nalaganja na sivih in črnih območjih dostopa naslednje generacije (NGA) na nedelujočem trgu. Ta območja se opredelijo po izvedbi kartiranja;

2.„Italia 5G“, ki zagotavlja povezave 5G na območjih nedelovanja trga, tj. območjih, kjer mobilna omrežja niso bila vzpostavljena; ali pa so na voljo samo omrežja 3G in v bližnji prihodnosti niso načrtovana nobena mobilna omrežja 4G in/ali 5G; ali se dokaže tržna nepopolnost;

3.„Povezane šole“, ki šolskim stavbam zagotavljajo 1 gigabitno/širokopasovno povezljivost;

4.„Povezane zmogljivosti zdravstvenega varstva“, ki zagotavljajo 1 gigabitno/širokopasovno povezljivost z zmogljivostmi javnega zdravstva;

5.„Povezani manjši otoki“, ki zagotavljajo ultraširokopasovno povezljivost z izbranimi manjšimi otoki brez optičnih povezav s celino.

Naložba 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo

Cilj naložbe je razviti satelitske povezave za digitalni in zeleni prehod ter prispevati k razvoju vesoljskega sektorja. Cilj naložbe je tudi omogočiti storitve, kot sta varna komunikacijska in nadzorna infrastruktura za različne gospodarske sektorje, in v ta namen vključuje dejavnosti višje v prodajni verigi (začetne storitve, proizvodnja in delovanje satelitov in infrastrukture) in dejavnosti na koncu prodajne verige (proizvodnja izdelkov in storitev, ki so na voljo).

Naložba vključuje oddajo javnih naročil in zajema štiri projekte:

1.projekt za satelitske komunikacije, ki je sestavljen iz (i) dejavnosti višje v prodajni verigi: Vključno s specifikacijo, zasnovo, razvojem treh komponent, zlasti interneta stvari, ki temelji na majhnih satelitih, kvantne komunikacijske misije, ki temelji na trenutnem prototipskem razvoju, da se omogoči razvoj tehnologij tudi za optične/fotonske telekomunikacijske misije, in izboljšanje obstoječe infrastrukture; (ii) dejavnosti nižje v prodajni verigi: vključno z zasnovo, razvojem in delovanjem vozlišč in platform za zagotavljanje storitev satelitskih komunikacij.

2.Opazovanje Zemlje (EO), ki ga sestavljajo (i) dejavnosti višje v prodajni verigi: vključno s specifikacijo, zasnovo, razvojem konstelacije za daljinsko zaznavanje (radar s sintetično odprtino (SAR), hiperspektralen) in naročanjem izstrelitev s poudarkom na spremljanju kopnega, morja in ozračja; (ii) dejavnosti nižje v prodajni verigi: vključno z realizacijo inkubatorja za aplikacije in storitve EO v južni Italiji ter izvedbo projekta CyberItaly, ki zajema ustvarjanje digitalnih kopij države.

3.Vesoljska tovarna, ki je sestavljena iz dveh podprojektov: (i) Vesoljska tovarna 4.0: specifikacijo, zasnovo in izgradnjo digitalnih proizvodnih, montažnih in preskusnih zmogljivosti za majhne satelite ter uvedbo računalniškega fizičnega sistema proizvodnje in satelitskega digitalnega tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, katerega cilj je vzpostaviti dvosmerno povezavo med digitalnim modelom in njegovim fizičnim modelom; (ii) Dostop do vesolja: raziskave, razvoj in izdelava prototipov za uresničitev zelenih tehnologij za prihodnjo generacijo nosilnih raket in nosilnih raket, vključno s predstavitvijo izbranih tehnologij med letom.

4.Gospodarstvo v orbiti, ki vključuje izvajanje demonstratorja za tehnologije servisiranja v orbiti za interoperabilnost v orbiti; Povečanje nacionalnih zmogljivosti za nadzor in spremljanje v vesolju, vključno z mrežo zemeljskih senzorjev za opazovanje in sledenje vesoljskih odpadkov; načrtovanje, razvoj, naročanje sredstev za pridobitev, upravljanje in zagotavljanje podatkovnih storitev v podporo dejavnostim upravljanja vesoljskega prometa.

Predvideno je, da naložba nima vojaških ali obrambnih ciljev in posledic.

Naložba 5: Politike industrijske dobavne verige in internacionalizacija

Cilj naložbe je okrepiti industrijske dobavne verige, zlasti z olajšanjem dostopa do financiranja, in spodbujati konkurenčnost podjetij (zlasti MSP), zlasti s podpiranjem njihove internacionalizacije in krepitvijo njihove odpornosti po krizi zaradi COVID-19.

Naložba je sestavljena iz dveh vrst posredovanja:

1.Refinanciranje sklada 394/81, ki ga upravlja SIMEST. Vključuje refinanciranje obstoječega sklada, ki ga trenutno upravlja javna agencija SIMEST in zagotavlja finančno podporo podjetjem, zlasti MSP, za podporo njihovi internacionalizaciji z različnimi orodji, kot so programi za dostop do tujih trgov in razvoj e-trgovanja.

2.Konkurenčnost in odpornost dobavnih verig. Zajema finančno podporo podjetjem prek instrumenta pogodbe o razvoju za projekte, povezane s ključnimi strateškimi vrednostnimi verigami, kot so programi industrijskega razvoja, razvojni programi za varstvo okolja, trajnostna mobilnost in turistične dejavnosti.

Navedene intervencije se izvajajo v skladu z naložbenimi politikami v skladu s cilji Uredbe (EU) 2021/241, tudi v zvezi z uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“, kot je podrobneje opredeljeno v tehničnih smernicah za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), pravni sporazum med Italijo in pooblaščenim subjektom ali finančnim posrednikom, odgovornim za finančni instrument, in nadaljnja naložbena politika finančnega instrumenta:

I.zahteva uporabo tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnosti za sklad InvestEU; ter

II.izločitev naslednjega seznama dejavnosti in sredstev iz upravičenosti: (i) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 5 ; (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ki dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 6 ; (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 7 in obrati za mehansko-biološko obdelavo 8 ; ter (iv) dejavnosti in sredstev, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; ter

III.zahteva, da pooblaščeni subjekt ali finančni posrednik preveri pravno skladnost projektov z ustrezno zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnosti.

B.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M1C2-15	Naložba 2: Inovacije in tehnologija mikroelektronike	cilj	Proizvodna zmogljivost substratov iz silicijevega karbida	n. r.	število	0	374 400	Q2	2026	Realizacija dodatne proizvodne zmogljivosti vsaj 374 400 substratov silicijevega karbida/leto. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zaposlovanja vsaj 700 dodatnih ljudi, povezanih z dodatnimi zmogljivostmi.
M1C2-16	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultrahitre širokopasovne povezave in 5G)	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za projekte hitrejšega povezovanja	Uradno obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za projekte hitrejšega povezovanja	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Uradno obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za hitre povezovalne projekte, ki vključujejo (i) „Italia a 1 Giga“, (ii) „Italia 5G“, (iii) „povezane šole“, (iv) „Povezane zdravstvene ustanove“; in (v) „Povezani manjši otoki“
M1C2-17	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultrahitre širokopasovne povezave in 5G)	cilj	Stanovanjske enote s povezljivostjo 1 Gb/s	n. r.	število	0	8 500 000	Q2	2026	Vsaj 8 500 000 dodatnih stanovanjskih enot (med katerimi je vsaj 450 000 razpršenih gospodinjstev, to je na oddaljenih območjih), povezanih s povezljivostjo vsaj 1 Gb/s prek optike do doma (FTTH/B), fiksnega brezžičnega dostopa (FWA) ali 5G
M1C2-18	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultrahitre širokopasovne povezave in 5G)	cilj	Šolske stavbe in zdravstvene ustanove s povezljivostjo 1 Gb/s	n. r.	število	0	21 279	Q2	2026	Vsaj dodatnih 9 000 šol in 12 279 javnih zdravstvenih ustanov s povezljivostjo vsaj 1 Gb/s
M1C2-19	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultrahitre širokopasovne povezave in 5G)	cilj	Otoki z ultraširokopasovno povezljivostjo.	n. r.	število	0	18	Q4	2023	Vsaj 18 otokov brez optičnih povezav s celino, ki imajo ultraširokopasovno povezljivost prek novega optičnega zaledja
M1C2-20	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultrahitre širokopasovne povezave in 5G)	cilj	Primestne ceste in koridorji s pokritostjo 5G na 1 Gb/s	n. r.	število	0	12 600	Q2	2026	Vsaj dodatnih 12 600 km primestnih cest in hodnikov s pokritostjo 5G s hitrostjo najmanj 1 Gb/s
M1C2-21	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultrahitre širokopasovne povezave in 5G)	cilj	Območja nedelovanja trga s pokritostjo 5G na 1 Gb/s	n. r.	število	0	15 000	Q2	2026	Vsaj dodatnih 15 000 kvadratnih kilometrov območij tržne nepopolnosti, opremljenih s pokritostjo 5G z vsaj 1 Gb/s
M1C2-22	Naložba 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za satelitsko tehnologijo in vesoljske projekte	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za satelitsko tehnologijo in vesoljske projekte	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2023	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za satelitsko tehnologijo in vesoljske projekte, ki jih sestavljajo (i) satelitske komunikacije (ii) opazovanje Zemlje, (iii) vesoljska tovarna in (iv) gospodarstvo v orbiti
M1C2-23	Naložba 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	cilj	Zemeljski teleskopi, operativni center SST, vesoljski tovarniški in tekoči pogonski demonstrator	n. r.	število	0	6	Q2	2026	Vsaj dodatni trije visoko zmogljivi teleskopi, ki lahko identificirajo vesoljske objekte, en operativni center za nadzor in sledenje v vesolju (mreža za opazovanje in sledenje vesoljskih odpadkov), vesoljska tovarna (integrirane linije za proizvodnjo, sestavljanje, integracijo in testiranje (M-AIT) majhnih satelitov), ena demonstracijska naprava tekočega pogona za novo generacijo nosilnih raket
M1C2-24	Naložba 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	cilj	Konstelacije ali potrditev koncepta uporabljenih konstelacij	n. r.	število	0	2	Q2	2026	Vsaj dve dodatni konstelaciji ali potrditev koncepta konstelacije v okviru pobud za satelitske komunikacije in opazovanje Zemlje
M1C2-25	Naložba 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	cilj	Storitve, ki se zagotavljajo javnim upravam	n. r.	število	0	8	Q2	2026	Najmanj osem dodatnih storitev, ki se zagotavljajo javnim upravam in izhajajo iz podprtih vesoljskih pobud, kot so obalne storitve ter spremljanje morskih in obalnih območij, storitve za kakovost zraka, storitve premikanja na tleh, pokritost s storitvami spremljanja in raba zemljišč, hidrometeorološke storitve, storitve v zvezi z vodnimi viri, reševalne službe, varnostne službe.
M1C2-26	Naložba 5,1: Refinanciranje in preoblikovanje sklada 394/81, ki ga upravlja SIMEST	mejnik	Začetek veljavnosti ponovnega financiranja sklada 394/81 in sprejetje naložbene politike	Določba zakona o začetku veljavnosti zakonskega odloka o refinanciranju nepovratnih sredstev in posojil v okviru sklada 394/81 Odobritev sklepa odbora o določitvi izbirnih meril za projekte, ki se financirajo	n. r.	n. r.	n. r.	Q3	2021	Zakonski odlok(-i) ureja(-jo) refinanciranje elementa nepovratnih sredstev in posojil sklada 394/81. Odbor sklada odobri sklep o oblikovanju naložbene politike. Naložbena politika, povezana z refinanciranjem sklada 394/81, opredeljuje najmanj: (i) naravo in obseg podprtih projektov, ki sta v skladu s cilji Uredbe (EU) 2021/241; Referenčni pogoji vključujejo merila za upravičenost, da se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), podprtih projektov v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnosti, seznamom za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo, (ii) vrsto podprtih operacij, (iii) ciljnimi upravičenci s prevlado MSP in njihovimi merili za upravičenost, (iv) določbami o ponovnem vlaganju morebitnih povratnih sredstev za podobne cilje politike, ki se prav tako uporabljajo v obdobju po letu 2026, v skladu z Uredbo (EU) 2021/241. Pogodbeni sporazum s pooblaščenim subjektom ali finančnim posrednikom zahteva uporabo tehničnih smernic glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).
M1C2-27	Naložba 5,1: Refinanciranje in preoblikovanje sklada 394/81, ki ga upravlja SIMEST	cilj	MSP, ki so prejela podporo iz sklada 394/81	n. r.	število	0	4 000	Q4	2021	Od 1. januarja 2021 je podporo iz sklada 394/81 prejelo vsaj dodatnih 4 000 MSP.
M1C2-28	Naložba 5,2: Konkurenčnost in odpornost dobavnih verig	mejnik	Začetek veljavnosti odloka, ki vključuje naložbeno politiko razvojnih pogodb	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti dekreta	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2022	Naložbena politika razvojnih pogodb opredeljuje najmanj: (i) naravo in obseg podprtih projektov, ki sta v skladu s cilji Uredbe (EU) 2021/241; Referenčni pogoji vključujejo merila za upravičenost, da se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), podprtih projektov v okviru tega ukrepa, in sicer z uporabo preverjanja trajnosti, seznamom za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo, (ii) vrsto podprtih operacij, (iii) ciljnimi upravičenci in njihovimi merili za upravičenost, (iv) določbami za ponovno vlaganje morebitnih povratnih tokov za podobne cilje politike, tudi po letu 2026, ki izhajajo iz obresti, ki se uporabijo na podlagi Uredbe (EU) 2021/241. Pogodbeni sporazum s pooblaščenim subjektom ali finančnim posrednikom zahteva uporabo tehničnih smernic glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).
M1C2-29	Naložba 5,2: Konkurenčnost in odpornost dobavnih verig	cilj	Podpisane pogodbe o razvoju	n. r.	število	0	40	Q4	2023	Podpisanih je bilo najmanj 40 razvojnih pogodb v skladu z njihovo naložbeno politiko. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od aktivacije naložb v višini vsaj 1 500 milijonov EUR.

C. TEMATSKI SKLOP 1 KOMPONENTA 3: Turizem in kultura 4.0

Ta del italijanskega načrta za okrevanje in odpornost se osredotoča na ponovni zagon dveh sektorjev, ki ju je močno prizadela kriza zaradi COVID: kultura in turizem. Cilj ukrepov, povezanih s kulturnim sektorjem, je povečati dostopnost kulturnih objektov tako digitalno kot fizično, energijsko učinkovitejšo in varnejšo glede na naravne nesreče, podpreti obnovo kulturnega in ustvarjalnega sektorja, tudi s podpiranjem privlačnosti majhnih kulturnih objektov in podeželske arhitekture, ter okrepiti teritorialno kohezijo. Predvideni so trije sklopi ukrepov: i) intervencije za razvoj kulturne dediščine za naslednjo generacijo, vključno z naložbami v digitalni prehod in izboljšanje energijske učinkovitosti kulturnih objektov, ii) obnovo majhnih zgodovinskih območij, verske in podeželske dediščine, ki jo vodi kultura; iii) intervencije za kulturni in ustvarjalni sektor 4.0. Cilj ukrepov v zvezi s turizmom je povečanje konkurenčnosti sektorja, vključno z zmanjšanjem razdrobljenosti sektorja in krepitvijo ekonomije obsega, izboljšanjem in nadgradnjo standardov gostinskega sektorja, spodbujanjem digitalnih inovacij in uporabe novih tehnologij s strani operaterjev ter podporo zelenemu prehodu sektorja. V zvezi s tem so predvideni ukrepi za podporo podjetjem, vključno z MSP, ki delujejo v turističnem sektorju, in turističnim operaterjem, vključno z naložbami v digitalna orodja.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo, zlasti glede potrebe po „spodbujanju zasebnih naložb za spodbujanje gospodarskega okrevanja ter usmerjanje naložb v zeleni in digitalni prehod“ (priporočilo 3 za posamezne države, 2020). Podpirajo tudi socialno in teritorialno kohezijo ter konkurenčnost italijanskega gospodarstva, hkrati pa spodbujajo digitalizacijo in trajnost turističnega sektorja.

C.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1.1 Digitalna strategija in platforme kulturne dediščine

Ukrep vključuje ukrepe za digitalizacijo italijanske kulturne dediščine za izboljšanje dostopa do kulturnih virov in digitalnih storitev.

Z ukrepom se vzpostavi nova nacionalna digitalna infrastruktura za zbiranje, povezovanje in zadržanje digitalnih virov, ki so na voljo za javno uporabo prek namenskih platform. Posege v „fizično“ dediščino spremlja digitalizacija muzejev, arhivov, knjižnic in kulturnih objektov, da bi državljani lahko raziskali nove oblike izkoriščanja kulturne dediščine.

Naložba 1.2: Odstranitev fizičnih in kognitivnih ovir v muzejih, knjižnicah in arhivih, da se omogoči širši dostop do kulture in udeležba v njej

Cilj ukrepa je odpraviti arhitekturne, kulturne in kognitivne ovire v številnih italijanskih kulturnih ustanovah. Intervencije se kombinirajo z usposabljanjem upravnega osebja in kulturnih izvajalcev, spodbujanjem kulture dostopnosti in razvojem strokovnega znanja o pravnih vidikih, sprejemu, kulturnem posredovanju in promociji.

Naložba 1.3: Izboljšanje energijske učinkovitosti v kinematografih, gledališčih in muzejih

Ukrep bo izboljšal energijsko učinkovitost stavb, povezanih s kulturnim in ustvarjalnim sektorjem. Pogosto jih najdemo v zastarelih, energetsko neučinkovitih objektih, ki povzročajo visoke stroške vzdrževanja, povezane s klimatizacijo, razsvetljavo, komunikacijo in varnostjo. Z naložbo se financirajo ukrepi za izboljšanje energijske učinkovitosti italijanskih muzejev, kinematografov in gledališč (javnih in zasebnih).

Reforma 3.1: Sprejetje minimalnih okoljskih meril za kulturne dogodke

Cilj reforme je izboljšati ekološki odtis kulturnih dogodkov (kot so razstave, festivali, kulturne prireditve in glasbene prireditve) z vključitvijo socialnih in okoljskih meril v javna naročila kulturnih dogodkov, ki jih financira, spodbuja ali organizira javni organ.

Naložba 3.3: Krepitev zmogljivosti kulturnih operaterjev za upravljanje digitalnega in zelenega prehoda

Splošni cilj naložbe je podpreti okrevanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. To je sestavljeno iz dveh posredovanj.

Namen prvega ukrepa („Podpora oživitvi kulturnih dejavnosti s spodbujanjem inovacij in uporabe digitalne tehnologije v celotni vrednostni verigi“) je podpreti izvajalce v kulturnem in ustvarjalnem sektorju pri izvajanju digitalnih strategij in povečanju njihovih upravljavskih zmogljivosti.

Drugi ukrep („spodbujanje zelenega pristopa v celotni kulturni in ustvarjalni verigi“) je namenjen spodbujanju okoljsko trajnostnega pristopa vzdolž celotne verige, zmanjšanju ekološkega odtisa, spodbujanju inovativnega in vključujočega okoljsko primerne zasnove, tudi v okviru krožnega gospodarstva, da bi javnost usmerili k odgovornejšemu okoljskemu vedenju.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 9 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 10 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 11 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 12 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 4.1: vozlišče za digitalni turizem

Cilj ukrepa je vzpostaviti digitalno turistično vozlišče, ki bo dostopno prek namenske spletne platforme in bo omogočilo celoten turistični ekosistem, da se okrepi, integrira in promovira njegova lastna ponudba. Z naložbo se financirajo nova digitalna infrastruktura, modeli umetne inteligence za podatkovno analitiko in osnovne digitalne storitve za turistična podjetja.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo [5] ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti [6] ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami [7] in napravami za mehansko-biološko obdelavo [8] ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Reforma 4.1: Ureditev poklicev turističnih vodnikov

Naložbe v vozlišče za digitalni turizem dopolnjuje reforma za racionalizacijo predpisov o turističnih vodnikih. Ukrep ob upoštevanju lokalnih predpisov določa poklicno organizacijo turističnih vodnikov in njihovo območje izvora. Sistematična in enotna uporaba reforme bi omogočila ureditev temeljnih načel stroke in standardizacijo ravni opravljanja storitev na celotnem nacionalnem ozemlju, kar bi pozitivno vplivalo na trg. Reforma vključuje usposabljanje in nadaljnje usposabljanje, da se čim bolje podpre ponudba.

C.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M1C3-1	Naložba 1.1 – Digitalna strategija in platforme kulturne dediščine	cilj	Uporabniki, usposobljeni prek platforme za e-učenje kulturne dediščine	n. r.	število	0	30 000	Q4	2025	Ciljni uporabniki, ki se usposabljajo, izmerijo učinkovitost ponudbe usposabljanja, ki se digitalno izvaja za program vseživljenjskega učenja. Vrsta intervencij vključuje: priprava tečajev usposabljanja, izvajanje s frontalnim poučevanjem in programi e-učenja, oblikovani na podlagi ocene kompetenc različnih ciljnih skupin učencev (ki ustrezajo trem stopnjam usposabljanja: temeljne spretnosti, specialistične spretnosti, vodstvene sposobnosti). Prejemniki tega ukrepa so: zaposleni na ministrstvu, zaposleni v kulturnih inštitutih lokalnih skupnosti, samostojni kulturni izvajalci.
M1C3-2	Naložba 1.1 – Digitalna strategija in platforme kulturne dediščine	cilj	Digitalni viri, izdelani in objavljeni v digitalni knjižnici	n. r.	število	0	65 000 000	Q4	2025	Ciljna digitalna sredstva merijo povečanje količine digitaliziranih kulturnih dobrin, katerih digitalne reprodukcije se lahko uporabljajo na spletu prek digitalnih tehnologij. Vrsta digitalnih virov, ki jih je treba dopolniti, vključuje: digitalizacija knjig in rokopisov, dokumentov in fotografij, umetniških del ter zgodovinskih in arheoloških artefaktov, spomenikov in arheoloških najdišč, avdio-video gradiva, vključno z normalizacijo prejšnjih digitalizacije in metapodatkov Prejemniki: muzeji, arhivi, knjižnice in kulturni inštituti
M1C3-3	Naložba 1.2 – Odstranitev fizičnih in kognitivnih ovir v muzejih, knjižnicah in arhivih, da se omogoči širši dostop do kulture in udeležba v njej	cilj	ukrepi za izboljšanje fizične in kognitivne dostopnosti na mestih kulture	n. r.	število	0	617	Q2	2026	352 muzejev, spomenikov/, arheoloških območij in parkov, 129 arhivov, 46 knjižnic in 90 nedržavnih kulturnih znamenitosti. Posegi se nanašajo na fizične posege za odstranitev arhitekturnih ovir in namestitev tehnoloških orodij, da se omogoči uporaba za osebe z zmanjšano senzorično sposobnostjo (taktilne, zvočne, vohalne izkušnje). 37 % intervencij se izvede v južnih regijah.
M1C3-4	Naložba 1.3 – Izboljšanje energijske učinkovitosti v kinematografih, gledališčih in muzejih	cilj	Zaključeni so bili posegi v državne muzeje in kulturne objekte, gledališke dvorane in kinematografe (prvi sklop)	n. r.	število	0	80	Q3	2023	Kazalnik se nanaša na število izvedenih intervencij, kot je bilo dokazano s potrjevanjem redne izvedbe del. Vrsta intervencij, ki jih je treba zaključiti, vključuje: : – tehnično in ekonomsko-finančno načrtovanje, energetski pregledi, začetne okoljske analize, presoja vplivov na okolje, olajšave in presoje za opredelitev kritičnih vprašanj, opredelitev posledičnih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti; – intervencije na ovoju stavbe; – intervencije za zamenjavo/pridobitev opreme, orodij, sistemov, naprav, digitalne aplikacijske programske opreme ter pomožnih instrumentov za njihovo delovanje, pridobitev patentov, licenc ter strokovnega znanja in izkušenj; – namestitev inteligentnih sistemov za daljinsko upravljanje, urejanje, upravljanje, spremljanje in optimizacijo porabe energije (pametne stavbe) ter emisije, ki onesnažujejo, tudi z uporabo tehnoloških mešanic.
M1C3-5	Naložba 1.3 – Izboljšanje energijske učinkovitosti v kinematografih, gledališčih in muzejih	cilj	Zaključeni so posegi v državne muzeje in kulturne objekte, gledališke dvorane in kinematografe (drugi sklop)	n. r.	število	0	420	Q4	2025	Kazalnik se nanaša na 55 posegov v državne muzeje in kulturne objekte, 230 gledaliških dvoran in 135 kinematografov, zaključenih s potrdilom o redni izvedbi del. Vrsta intervencij, ki jih je treba zaključiti, vključuje: – tehnično in ekonomsko-finančno načrtovanje, energetski pregledi, začetne okoljske analize, presoja vplivov na okolje, olajšave in presoje za opredelitev kritičnih vprašanj, opredelitev posledičnih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti; – intervencije na ovoju stavbe; – intervencije za zamenjavo/pridobitev opreme, orodij, sistemov, naprav, digitalne aplikacijske programske opreme ter pomožnih instrumentov za njihovo delovanje, pridobitev patentov, licenc ter strokovnega znanja in izkušenj; – namestitev inteligentnih sistemov za daljinsko upravljanje, urejanje, upravljanje, spremljanje in optimizacijo porabe energije (pametne stavbe) ter emisije, ki onesnažujejo, tudi z uporabo tehnoloških mešanic.
M1C3-6	Reforma 3.1 – Minimalna okoljska merila za kulturne dogodke	mejnik	Začetek veljavnosti uredbe, ki opredeljuje socialna in okoljska merila v javnih razpisih v zvezi s kulturnimi dogodki, ki se financirajo iz javnih sredstev	Določba v odloku o začetku veljavnosti odloka za sprejetje minimalnih okoljskih meril za kulturne prireditve	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Sprejmejo se merila za naslednje vidike: zmanjšanje uporabe papirja in tiska, uporaba okolju prijaznih materialov, priprava faz iz recikliranih in ponovno uporabljenih materialov ter trajnostne opreme, pripomočki z majhnim vplivom na okolje, izbira lokacije na podlagi varstva biotske raznovrstnosti, gostinske storitve z majhnim vplivom na okolje, prevoz do dogodka in prevoz materialov, poraba energije za organizacijo dogodka. Socialna merila, ki spodbujajo dostopnost in vključenost, vključujejo: spodbujanje dostopnosti za invalide; spodbujanje možnosti za zaposlovanje mladih, dolgotrajno brezposelnih, pripadnikov prikrajšanih skupin (kot so delavci migranti in etnične manjšine) in invalidov; zagotoviti enak dostop do javnih naročil podjetjem, katerih lastniki ali zaposleni pripadajo etničnim ali manjšinskim skupinam, kot so zadruge, socialna podjetja in neprofitne organizacije; spodbujanje dostojnega dela, ki se razume kot pravica do produktivnega in svobodno izbranega dela, do temeljnih načel in pravic pri delu, do dostojne plače, socialne zaščite in socialnega dialoga. Reforma zajema kulturne prireditve, kot so razstave, festivali in umetniški dogodki.
M1C3-7	Naložba 3.3 – Krepitev zmogljivosti kulturnih operaterjev za upravljanje digitalnega in zelenega prehoda.	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil z izvajalsko organizacijo/upravičenci za vse intervencije za upravljanje digitalnega in zelenega prehoda kulturnih izvajalcev	Uradno obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za organizacije in omrežja, ki so zadolžena za izvedbo dejavnosti krepitve zmogljivosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Izbrani izvajalski organi so specializirane organizacije ali mreže, ki imajo spretnosti in izkušnje tako na področju usposabljanja kot tudi na področju kulturne produkcije, okolja, upravljanja in usposabljanja na področju kulture. Uradno obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za projekte, izbrane na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, je v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo .
M1C3-8	Naložba 4.1 – Vozlišče za digitalni turizem	mejnik	Oddaja naročil za razvoj digitalnega turističnega portala	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za razvoj digitalnega turističnega portala	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih naročil za razvoj digitalnega turističnega portala Digitalni turistični portal bo nadgradil sedanji portal Italia.it z uvedbo računalništva v oblaku in odprto arhitekturo, pri čemer bo močno spodbujal medsebojno povezanost z ekosistemom. Nadgrajeni portal vključuje: vzpostavitev novega sprednjega vmesnika in navigacijskega drevesa; pregled oblike, strukture in funkcionalnosti oddelkov, strani in člankov; uvedbo zemljevidov; večjezično upravljanje (v času prehoda bo portal predstavljen v italijanščini in angleščini). Vključitev drugih jezikov, ki se trenutno podpirajo, se pričakuje v mesecih, ki sledijo začetku obratovanja. Oddaja javnih naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3-9	Naložba 4.1 – Vozlišče za digitalni turizem	cilj	Sodelovanje turističnih operaterjev v vozlišču za digitalni turizem	n. r.	število	0	20 000	Q2	2024	Število vključenih turističnih operaterjev (kot so hoteli, organizator potovanj in podjetja, kot so opredeljena s kodami ATECO 55.00.00; 79.00.00) ustreza 4 % od ocenjenih 500 000 italijanskih operaterjev (dejavnosti rezervacij, načrtovanje itinerarjev, izdajanje vozovnic). Vsaj 37 % sodelujočih turističnih operaterjev se nahaja na jugu.
M1C3-10	Reforma 4.1 – Ureditev poklicev turističnih vodnikov	mejnik	Opredelitev nacionalnega standarda za turistične vodnike	Opredelitev minimalnega nacionalnega standarda ne pomeni oblikovanja novega reguliranega poklica.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Opredelitev minimalnega nacionalnega standarda ne pomeni oblikovanja novega reguliranega poklica. Reforma zagotavlja tudi usposabljanje in strokovno izpopolnjevanje, da bi bolje podprli ponudbo. Reforma se šteje za metodo za pridobitev edinstvene poklicne kvalifikacije, sprejete z enotnimi standardi na nacionalni ravni z ministrskim odlokom o soglasju, ki ga morajo izpolnjevati regije.
M1C3-11	Naložba 1.3 – Izboljšanje energijske učinkovitosti v kinematografih, gledališčih in muzejih	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev: izboljšanje energijske učinkovitosti na področjih kulture	Določba zakona o začetku veljavnosti uredbe ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev za izboljšanje energijske učinkovitosti v kulturnih objektih	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Kulturni kraji se nanašajo na kinematografe, gledališča in muzeje. (Inv. 1.3) Za muzeje in kulturne kraje za izboljšanje energetske učinkovitosti se ukrep izvaja s priznanjem predlogov projektov na državnem kulturnem objektu Ministrstva za kulturo (MiC) v primeru cilja 1. V nasprotnem primeru se identifikacija nedržavnih institucij v primerih iz Cilja 2 in 3 izvede z javnimi razpisi. Oddaja naročil projektom, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, je v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izločitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

C3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 2.1: Privlačnost majhnih zgodovinskih mest

Ta naložba je vključena v program „Piano Nazionale Borghi“ za podporo gospodarskemu in družbenemu razvoju prikrajšanih območij, ki temelji na kulturni prenovi majhnih mest in oživitvi turizma. Ukrepi temeljijo na integriranih lokalnih kulturnih projektih.

Ukrepi se osredotočajo na: i) obnavljanje zgodovinske dediščine, nadgradnjo odprtih javnih prostorov (npr. odstranitev arhitekturnih ovir, izboljšanje mestnega pohištva), ustvarjanje manjših kulturnih storitev, tudi za turistične namene; ii) ustvarjanje in spodbujanje novih poti (npr. tematskih poti, zgodovinskih poti) in vodenih ogledov; iii) uvedbo finančne podpore za kulturne, ustvarjalne, turistične, komercialne, kmetijsko-živilske in obrtne dejavnosti, namenjene oživitvi lokalnega gospodarstva z izboljšanjem lokalnih proizvodov, znanja in tehnik.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 13 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 14 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 15 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 16 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 2.2: Varstvo in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine

Ta naložba spodbuja sistematičen proces posodabljanja zgodovinskih podeželskih stavb (subjektov zasebnega ali tretjega sektorja) in varstva krajine.

V številnih podeželskih stavbah in kmetijskih strukturah je prišlo do postopnega zapuščanja, degradacije in sprememb, kar je oslabilo njihove posebne značilnosti in povezavo z njihovo okolico. Z obnovo podeželskega stavbnega fonda se z ukrepom izboljša kakovost krajine na podeželju, tako da se skupnosti vrne premalo izkoriščen stavbni fond, ki ni dostopen javnosti.

Naložba 2.3: Programi za izboljšanje identitete krajev: parki in zgodovinski vrtovi

Namen teh naložb je preprečiti upad mest in obnoviti skupne identitete krajev, ustvariti nove priložnosti za oživitev lokalnega gospodarstva in ublažiti posledice krize ter zagotoviti znanja in spretnosti za upravljanje in vzdrževanje zgodovinskih parkov in vrtov.

Naložba predvideva obnovo zgodovinskih parkov in vrtov ter zagotavlja obsežno znanje in obnovo italijanskih zgodovinskih parkov in vrtov z namenom njihovega ustreznega vzdrževanja, upravljanja in javne uporabe. Sredstva se dodelijo za obnovo teh območij in usposabljanje lokalnega osebja, ki jih lahko sčasoma zdravi/ohrani.

Poleg kulturne in zgodovinske vrednosti vrtovi in zgodovinski parki prispevajo h krepitvi okoljskih vrednot in imajo pomembno vlogo pri ohranjanju ohranjanja, proizvodnji kisika, zmanjšanju onesnaževanja okolja in hrupa ter urejanju mikroklime.

Naložba 2.4: Potresna varnost verskih objektov, restavriranje dediščine FEC in zatočišča za umetniška dela (umetnost obnove)

Uvede se protipotresni preventivni akcijski načrt, da se znatno zmanjša tveganje na verskih objektih in s tem preprečijo morebitni stroški obnove po nesrečah ter trajna izguba številnih sredstev. Akcijski načrt ima tri vrste ukrepov: zaščita verskih objektov pred potresno nevarnostjo; obnova dediščine sklada za verske objekte (FEC) in gradnjo skladišč kot zatočišča za umetniška dela v primeru katastrofalnih dogodkov.

Naložba predvideva tudi ustanovitev nacionalnega funkcionalnega centra za varstvo kulturnih dobrin pred človeškimi in naravnimi tveganji (CEFURISC), ki bo omogočal bolj sinergijsko uporabo obstoječih tehnologij in okoljskih sistemov za spremljanje, nadzor in upravljanje kulturnih objektov.

Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij

Cilj ukrepa je podpreti podjetja, ki delujejo v turističnem sektorju. Vključuje davčno olajšavo za dela, namenjena izboljšanju nastanitvenih zmogljivosti, jamstveni sklad za lažji dostop podjetij v sektorju do posojil (prek posebnega oddelka Jamstvenega sklada za MSP), aktiviranje tematskega sklada EIB za turizem za podporo inovativnim naložbam v sektor, sklad lastniškega kapitala (nacionalni sklad za turizem) za prenovo nepremičnin z velikim turističnim potencialom. Zgoraj navedene ukrepe za podporo podjetjem, ki delujejo v turističnem sektorju, dopolnjuje dodatni finančni instrument (FRI – Fondo Rotativo). Navedene intervencije se izvajajo v skladu z naložbenimi politikami v skladu s cilji Uredbe (EU) 2021/241, tudi v zvezi z uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“, kot je podrobneje opredeljeno v tehničnih smernicah glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost (2021/C58/01).

Za zagotovitev, da so ukrepi skladni s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), se s pravnim sporazumom in poznejšo naložbeno politiko finančnih instrumentov

I.zahteva uporabo tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnosti za sklad InvestEU; ter

II.izločitev naslednjega seznama dejavnosti in sredstev iz upravičenosti: (i) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 17 ; (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ki dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 18 ; (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 19 in obrati za mehansko-biološko obdelavo 20 ; ter (iv) dejavnosti in sredstev, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; ter

Naložba 3.1: Razvoj filmske industrije (projekt Cinecittà)

Cilj naložbe je povečati konkurenčnost italijanskega filmskega in avdiovizualnega sektorja. Cilj projekta je ublažiti socialne in gospodarske posledice krize s ciljem krepitve gospodarske rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti, vključno z ukrepi na področju usposabljanja, s tremi vrstami ukrepov.

·Izgradnja novih studiev in obnovitev obstoječih, gradnja novih visokotehnoloških dvoran in dodatnih prostorov.

·Inovativne naložbe za krepitev dejavnosti produkcije in usposabljanja eksperimentalnega centra za kinematografijo, vključno z novimi orodji za avdiovizualno produkcijo, internacionalizacijo in kulturne izmenjave, ustanovitev fotokemijskega laboratorija za ohranjanje filmov)

·Dejavnosti za razvoj infrastrukture (virtualna proizvodnja v živo) za poklicno in izobraževalno uporabo prek e-učenja, digitalizacije in posodobitve stavbnega in proizvodnega fonda. Krepitev strokovnih znanj in spretnosti ter kompetenc v avdiovizualnem sektorju, zlasti z namenom spodbujanja tehnološke preobrazbe.

Naložba 4.3: Caput Mundi Next Generation EU za turistične velike dogodke.

Projekt bo povečal število dostopnih turističnih znamenitosti, ustvaril veljavne in kvalificirane turistične in kulturne alternative v zvezi z naseljenimi osrednjimi območji ter povečal uporabo digitalnih tehnologij, okrepil zelene površine in trajnost turizma. Naložba predvideva šest vrst ukrepov:

1.„Rimska kulturna dediščina za naslednjo generacijo EU“, ki zajema regeneracijo in obnovo kulturne in mestne dediščine ter komplekse z visoko zgodovinsko arhitekturno vrednostjo mesta Rim;

2.„jubilejne poti“ (od poganskega do krščanskega Rima), usmerjene v krepitev, varnost, protipotresno utrjevanje, obnovo prostorov in zgradb zgodovinskega pomena ter arheološke poti;

3.#LaCittàCondivisa, ki zajema prenovo območij na obrobnih območjih;

4.#Mitingodiverde, ki zajema posege v parke, zgodovinske vrtove, vile in vodnjake;

5.#Roma 4.0, ki zajema digitalizacijo kulturnih storitev in razvoj aplikacij za turiste;

6.#Amanotesa, katerega cilj je povečati ponudbo kulturne ponudbe obrobnim območjem za socialno vključevanje.

C.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M1C3-12	Naložba 2.1 – Privlačnost majhnega zgodovinskega mesta	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev občinam za privlačnost majhnih zgodovinskih mest	Določba zakona o začetku veljavnosti odloka ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev občinam za privlačnost majhnih zgodovinskih mest	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Z odlokom ministrstva za kulturo se občinam dodelijo sredstva za privlačnost majhnih zgodovinskih mest. Vključene občine za povečanje privlačnosti majhnih zgodovinskih mest se nanašajo na 250 občin/vasi, ki so ministrstvu za kulturo posredovale intervencijske programe. Merila za izbor 250 vasi (Naložba 2.1) se delijo z MiC, regijami, ANCI in notranjimi področji, ki: predhodno opredelijo ozemlja, ki so upravičena do (Naložba 2.1) zaradi dopolnjevanja med različnimi programi. Nato se vasi izberejo na podlagi a) teritorialnih, ekonomskih in socialnih meril (statistični kazalniki) b) zmožnosti projekta, da vpliva na privlačnost turizma in poveča kulturno udejstvovanje. Statistični kazalniki, ki se upoštevajo, so: demografska velikost (občine s pojavno točko) < 5 000 prebivalcev) in trend; turistični tokovi, obiskovalci muzejev; doslednost turistične ponudbe (hoteli in drugi hoteli, B&B, sobe in najemna nastanitev); demografski trend občine; stopnjo kulturnega udejstvovanja prebivalstva; skladnost kulturnih, ustvarjalnih in turističnih podjetij (profitnih in neprofitnih) ter s tem povezanih zaposlenih. Oddaja naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, vključuje naslednje: a) merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. b) zaveza, da prispevek naložbe k podnebnim spremembam v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 znaša vsaj 25 % skupnih stroškov naložbe, podprte s skladom RRF. c) zavezo za poročanje o izvajanju ukrepa na polovici trajanja sheme in ob koncu sheme.
M1C3-13	Naložba 2.2 – Zaščita in izboljšanje podeželske arhitekture in pokrajine	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev: za zaščito in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine	Določba zakona o začetku veljavnosti odloka ministrstva za kulturo (MIC) o dodelitvi sredstev za zaščito in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Z odlokom ministrstva za kulturo se dodelijo sredstva za zaščito in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine. Za zaščito in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine (Naložba 2.2) izbira sredstev, ki jih je treba vrniti, daje prednost sposobnosti naložbe, da ustvari učinke na cilje ohranjanja vrednosti krajine. Prednost imajo: – za premoženje, ki se nahaja na teritorialnih območjih z visoko krajinsko vrednostjo (sredstva, ki se nahajajo na območjih, ki so v interesu krajine ali v pomembnem javnem interesu (člen 142-139 DLgs 42/2004), za krajine, za katere velja priznanje Unesca, GIAHS FAO; – sredstva, ki so že na voljo za javno uporabo ali za katera lastnik soglaša, da so dostopni, tudi znotraj lokalnih in integriranih vezij in omrežij; – „projekte na površino“, predstavljene z združenimi subjekti, ki lahko učinkoviteje zagotovijo doseganje ciljev prestrukturiranja pokrajine; – projekti na področjih, ki krepijo povezovanje in sinergije z drugimi kandidati za PNRR in druge načrte/projekte teritorialne narave, podprte z nacionalnim načrtovanjem programov (ministrstvo za kulturo). Za opredelitev vrste podeželske arhitekture, ki je predmet intervencije, se lahko uporabi odlok MiBAC z dne 6. oktobra 2005 (z izvajanjem zakona z dne 24. decembra 2003, št. 378 – zaščita in izboljšanje podeželske arhitekture). Merila se lahko predhodno nanašajo na: stanje ohranjenosti sredstev, raven uporabe, vloga, ki jo imajo ta sredstva v teritorialnem in mestnem okolju. Oddaja naročil projektom, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, je v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3-14	Naložba 2.3 – Programi za izboljšanje identitete krajev, parkov in zgodovinskih vrtov	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev: za projekte za izboljšanje identitete krajev, parkov in zgodovinskih vrtov	Določba v zakonu, ki določa začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev za projekte za izboljšanje identitete krajev, parkov in zgodovinskih vrtov	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Odlok ministrstva za kulturo dodeli sredstva odgovornim upravam za projekte za izboljšanje identitete krajev, parkov in zgodovinskih vrtov. Zgodovinski parki in vrtovi (Inv. 2.3) predmet intervencije so izključno zaščitene kulturne dobrine, za katere je bil izkazan umetniški ali zgodovinski interes. Lahko pripadajo tako državnemu ministrstvu za kulturo kot tudi nedržavnemu premoženju. Izbor se opravi na podlagi meril, ki jih določi skupina za tehnično-znanstveno usklajevanje, ki jo sestavljajo predstavniki MiC, Univerze, ANCI in sektorskih združenj. Oddaja naročil projektom, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, je v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3-15	Naložba 2.4 – Seizmična varnost verskih objektov, restavriranje dediščine FEC in zatočišča za umetniška dela	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev: za seizmično varnost namesto bogoslužja in obnovo dediščine FEC (Fondo Edifici di Culto)	Določba v zakonu, ki določa začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev za seizmično varnost namesto bogoslužja in obnovo dediščine FEC (Fondo Edifici di Culto)	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Odlok ministrstva za kulturo določi izvajalca ter upravičenost in financiranje zgradb, ki so predmet posegov. in tipologija. (Naložba 2.4) Seizmični preventivni in varnostni ukrepi verskih objektov se nanašajo na območja, ki jih je prizadelo več potresov, ki so od leta 2009 prizadeli italijanske regije (Abruci, Lacij, Marke in Umbrija). Ukrepi FEC (Fondo Edifici di Culto) so izbrani na podlagi stanja ohranjenosti premoženja dediščine FEC (Fondo Edifici di Culto). Oddaja naročil projektom, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, je v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3-16	Naložba 2.1 – Privlačnost majhnih zgodovinskih mest	cilj	Zaključeni ukrepi za izboljšanje kulturnih ali turističnih znamenitosti	n. r.	število	0	1 300	Q2	2025	Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od podpore vsaj 1 800 MSP za projekte v majhnih zgodovinskih mestih. Cilj meri število izvedenih posegov za izboljšanje kulturnih in turističnih znamenitosti, ki jih dokazujejo posamezna potrdila o rednem izvajanju (obnova in prenova kulturne dediščine, stavbe, namenjene kulturnim in turističnim storitvam, majhna turistična infrastruktura). To vključuje: – Prilagodljiva ponovna uporaba ter funkcionalna, strukturna in inženirska prenova stavb in javnih prostorov za kulturne storitve (kot so muzeji in knjižnice), izboljšanje energijske učinkovitosti, uporaba alternativnih in obnovljivih virov energije ter odprava ovir, ki omejujejo dostop za invalide. – Ohranjanje in vrednotenje kulturne dediščine (kot so arheološki, zgodovinsko-umetniški, arhitekturni, demo-etno-antropološki); – vzpostavitev platform znanja in informacij ter integriranih informacijskih sistemov; – ustvarjanje kulturnih in umetniških dejavnosti, ustvarjanje in spodbujanje kulturnih in tematskih poti, zgodovinskih itinerarjev, kolesarskih poti in/ali poti za pešce za povezavo in uporabo krajev turističnega pomena (kot so muzeji, spomeniki, znamenitosti Unesca, knjižnice, arheološka območja ter druge kulturne, verske in umetniške znamenitosti); – Podpora kulturnim, turističnim, trgovskim, agroživilskim in obrtnim podjetjem 37 % intervencij se izvede v manj razvitih regijah.
M1C3-17	Naložba 2.2 – Varstvo in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine	cilj	Ukrepi za zaščito in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine zaključeni	n. r.	število	0	3 000	Q4	2025	Cilj ugotavlja skupno število sredstev, ki so predmet zaključenih intervencij (kot je dokazano s potrdilom o redni izvedbi del). Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od začetka 900 dodatnih del za zaščito in izboljšanje podeželske arhitekture in varstva krajine (kot dokazuje potrdilo o začetku del). Vrsta intervencij, ki jih je treba zaključiti, vključuje: 1. Konzervativna sanacija in funkcionalna obnova kmetijskih naselij, artefaktov in zgodovinskih podeželskih stavb, kmetijskih pridelkov zgodovinskega pomena ter značilnih elementov arhitekture in podeželske krajine. Med tehnikami za obnovo in strukturno prilagoditev imajo prednost okolju prijazne rešitve in uporaba alternativnih virov energije. 2. Zaključek popisa podeželske stavbne dediščine ter izvajanje nacionalnih in regionalnih informacijskih orodij
M1C3-18	Naložba 2.3 – Programi za izboljšanje identitete krajev: parki in zgodovinski vrtovi	cilj	Število prekvalificiranih parkov in zgodovinskih vrtov	n. r.	število	0	40	Q4	2024	Kazalnik se nanaša na število prekvalificiranih zgodovinskih parkov in vrtov (kot dokazuje potrdilo o redni izvedbi del). Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zaključka dejavnosti usposabljanja za najmanj 1 260 izvajalcev. Vrsta posegov, ki jih je treba izvesti za zadovoljivo izpolnitev prekvalifikacije parkov in zgodovinskih vrtov, vključuje: vzdrževanje/ obnovitev/upravljanje razvoja komponente vegetacije; vzdrževanje/ obnovitev/upravljanje razvoja komponente vegetacije; obnova sedanjih arhitekturnih in spomeniških komponent (kot so majhne zgradbe, veleblagovnice in oprema); analiza in optimizacija sedanjih načinov uporabe prostorov, da se omogoči optimalna uporaba ob upoštevanju najbolj občutljivih ali najdragocenejših območij; ukrepi za zagotavljanje dostopnosti za osebe z zmanjšano funkcionalnostjo, varovanje ograjenih območij, vhodnih vrat, videonadzornih sistemov; uresničevanje informacijskih orodij (kot so plakati in vodiči) za spodbujanje znanja in zavestne uporabe s strani državljanov; ukrepi za vrednotenje za spodbujanje uporabe v kulturi, izobraževanju in rekreaciji
M1C3-19	Naložba 2.4 – Seizmična varnost verskih objektov, obnova kulturne dediščine FEC (Fondo Edifici di Culto) in zatočišča za umetniška dela (umetna umetnost)	cilj	Ukrepi za potresno varnost v verskih objektih, obnova dediščine FEC (Fondo Edifici di Culto) in dokončana zavetišča za umetniška dela	n. r.	število	0	300	Q4	2025	Cilj meri število posegov za protipotresno varnost verskih objektov, obnovo FEC (Fondo Edifici di Culto), zatočišča za umetniška dela v primeru zaključenih nesreč (kot dokazuje potrdilo o redni izvedbi del). Intervencije vključujejo: (i) preventivne protipotresne posege v arhitekturna sredstva za povrnitev obstoječe škode in zaščito kulturne dediščine; ii) v okviru projekta obnove iz člena „Ohranjanje“ se ustvarijo začasna in zaščitena nahajališča za ohranitev premičnin v primeru nesreče.
M1C3-20	Naložbe 3.2 – Razvoj filmske industrije (projekt Cinecittà)	mejnik	Podpis pogodbe med izvajalcem Istituto Luce Studios in podjetji v zvezi z gradnjo devetih studiev	Objava podpisane pogodbe	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2023	Kazalnik meri število postopkov za pooblastitev del, ki so bila zaključena s podpisom pogodbe za oddajo del. Ta ukrep vključuje izgradnjo novih studiev, obnovitev obstoječih studiev, naložbe v nove digitalne tehnologije, sisteme in storitve, namenjene krepitvi filmskih studiev Cinecittà, ki jih upravlja Istituto Luce Cinecittà SRL. Pogodba med izvajalcem Istituto Luce Studios in podjetji vsebuje merila za izbor/upravičenost za skladnost s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01) podprtih sredstev/dejavnosti in/ali podjetij. Zaveza/cilj za naložbo 20 % v sredstva/dejavnosti in/ali podjetja, ki izpolnjujejo merila za izbor za digitalno sledenje, 70 % pa v izbirna merila za spremljanje podnebnih ukrepov.
M1C3-21	Naložbe 3.2 – Razvoj filmske industrije (projekt Cinecittà)	cilj	Število gledališč, katerih dela za prekvalifikacijo, posodobitev, gradnjo so končana	n. r.	število	0	17	Q2	2026	Intervencije se nanašajo na izdelava trinajstih novih studiev in – obnova štirih obstoječih gledališč. Popolnost intervencij dokazuje potrdilo o redni izvedbi.
M1C3-22	Naložba 4.2 Skladi za konkurenčnost turističnih podjetij	mejnik	Naložbena politika za: tematski sklad Evropske investicijske banke;	Sprejetje naložbene politike	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Naložbena politika opredeljuje najmanj: naravo, obseg in podprte dejavnosti, ciljne upravičence, merila za upravičenost finančnih upravičencev in njihov izbor na podlagi javnega razpisa; ter določbe za ponovno vlaganje morebitnih vrnjenih sredstev za iste cilje politike. Naložbena politika predvideva, da je 50 % sredstev sklada namenjenih ukrepom za energijsko učinkovitost. Naložbena politika vključuje izbirna merila, s katerimi se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), za podprte transakcije v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3-23	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	mejnik	Naložbena politika za nacionalni turistični sklad,	Sprejetje naložbene politike	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Sklad je namenjen nakupu, prestrukturiranju in prekvalifikaciji italijanskih nepremičnin v podporo razvoju turizma na območjih, ki jih je kriza najbolj prizadela, ali obrobnih območjih (obalna območja, manjši otoki, najbolj obrobne regije ter podeželska in gorska območja). Naložbena politika vključuje izbirna merila, s katerimi se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), za podprte transakcije v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3-24	Naložba 4.2 Skladi za konkurenčnost turističnih podjetij	mejnik	Naložbena politika za: Jamstveni sklad za MSP,	Sprejetje naložbene politike	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Naložbena politika predvideva, da je 50 % sredstev sklada namenjenih ukrepom za energijsko učinkovitost. Naložbena politika vključuje izbirna merila, s katerimi se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), za podprte transakcije v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3-25	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	mejnik	Naložbena politika za Fondo Rotativo	Sprejetje naložbene politike	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Naložbena politika predvideva, da je 50 % sredstev sklada namenjenih ukrepom za energijsko učinkovitost. Naložbena politika vključuje izbirna merila, s katerimi se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), za podprte transakcije v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3-26	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	mejnik	Začetek veljavnosti izvedbenega odloka o davčnem dobropisu za prenovo nastanitvenih objektov.	Določba zakona o začetku veljavnosti proračunskega zakona, ki omogoča davčne dobropise in določbo v povezanih izvedbenih aktih, ki določa začetek njihove veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Referenčna zakonodaja za odobritev davčnega dobropisa je zakon št. 83 z dne 31. maja 2014, s katerim je bilo uvedeno priznanje davčnega dobropisa za posege v prenovo turističnih nastanitev. Merila za izbor/upravičenost za skladnost s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01) podprtih sredstev/dejavnosti in upravičencev, ki zahtevajo vsaj uporabo seznama izključitev in skladnost podprtih sredstev/dejavnosti in upravičencev z ustreznim okoljskim pravnim redom EU in nacionalnim okoljskim pravnim redom ter zagotavljanje skladnosti.
M1C3-27	Investment 4.3 – Caput Mundi-Next Generation EU za turistične velike dogodke	cilj	Število kulturni in turistični objekti, katerih prekvalifikacija je v povprečju dosegla 50 % Stato Avanzamento Lavori (SAL) (prvi sklop)	n. r.	število	0	200	Q4	2024	Naložba vključuje intervencije, ki zajemajo: 1. Regeneracijo in obnovo kulturne in mestne dediščine ter kompleksov z visoko zgodovinsko arhitekturno vrednostjo mesta Rim za naložbeno vrstico „Rimska kulturna dediščina za naslednjo generacijo EU“; 2.izboljšanje, varnost, protipotresno utrjevanje, obnovo mest in zgradb zgodovinskega pomena ter arheološke poti za naložbeno linijo „jubilejnih poti“; 3.preoblikovanje lokacij na obrobnih območjih za naložbeno linijo „#LaCittàCondivisa“; 4.posegi v parke, zgodovinske vrtove, vile in nalivne vode za naložbeno vrstico #Mitingodiverde; 5.digitalizacija kulturnih storitev in razvoj aplikacij za turiste ali naložbene linije #Roma 4.0; 6.Intervencije za povečanje ponudbe kulturne ponudbe obrobnim območjem za socialno vključevanje v naložbeni vrstici #Amanotesa. Naložba vključuje prekvalifikacije, ki se izvajajo na vsaj petih arheoloških /kulturnih najdiščih za naložbeno vrstico „Rimska kulturna dediščina za naslednjo generacijo EU“, vsaj 125 arheoloških/kulturnih najdišč za „jubilejne poti“; vsaj 50 arheoloških /kulturnih najdišč za #Lacittàcondivisa; vsaj 15 arheoloških /kulturnih najdišč za #Mitingodiverde, vsaj 5 arheoloških/kulturnih najdišč za Roma 4.0 Zadovoljivo doseganje cilja je odvisno tudi od dokončanja 50 % projektov naložbene vrstice „#Amanotesa“.
M1C3-28	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	cilj	Število turističnih podjetij, podprtih z davčnimi olajšavami za infrastrukturo in/ali storitve;	n. r.	število	0	3 500	Q4	2025	Najmanj 3500 turističnih podjetij, podprtih z davčnimi olajšavami za infrastrukturo in/ali storitve; Podpora, ki se zagotavlja z davčnim dobropisom, poveča kakovost turistične gostinstva z: -naložbe za okoljsko trajnost (obnovljivi viri energije so manj energetsko intenzivni) -prenova in zvišanje standardov kakovosti italijanskih nastanitvenih zmogljivosti
M1C3-29	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turizma podjetja	cilj	Število turističnih projektov, ki bodo podprti s tematskimi skladi Evropske investicijske banke	n. r.	število	0	150	Q4	2025	Podpora vsaj 150 turističnim projektom; Podpora, ki se zagotavlja prek tematskih skladov Evropske investicijske banke, je namenjena: -podpiranje inovativnih naložb za digitalni prehod -povečanje ponudbe turističnih storitev spodbujanje procesov združevanja podjetij
M1C3-30	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turizma podjetja	cilj	Tematski skladi Evropske investicijske banke: Izplačilo Skladu v skupni višini 350 000 000 EUR.	n. r.	število	0	350 000 000	Q4	2022	Izplačilo je v skladu z naložbeno politiko, opredeljeno v mejniku.
M1C3-31	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turizma podjetja	cilj	Nacionalni sklad za turizem: Izplačilo skladu v skupni višini 150 000 000 EUR za podporo za lastniški kapital.	n. r.	število	0	150 000 000	Q4	2022	Izplačilo je v skladu z naložbeno politiko, opredeljeno v mejniku.
M1C3-32	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turizma podjetja	cilj	Število turističnih podjetij, ki bodo prejela podporo iz Jamstvenega sklada za MSP	; n. r.	število	0	11 800	Q4	2025	Najmanj 11 800 turističnih podjetij, ki jih podpira Jamstveni sklad MSP; Jamstvene intervencije se odobrijo na podlagi postopka ocenjevanja; Upravičenci Jamstvenega sklada MSP so MSP v turističnem sektorju in mladi, mlajši od 35 let, ki želijo ustanoviti novo podjetje v turističnem sektorju. Podpora iz Jamstvenega sklada za MSP je namenjena: -Vlaganje v inovacije v dobavni verigi -Naložbe v varnost in okoljsko trajnost, -Naložbe v digitalizacijo za pospešitev digitalne preobrazbe/inovacije, -Podpora dvigu kakovosti storitev in nadgradnji nastanitvenih zmogljivosti; -Spodbujanje združevanja in razvoja poslovnih mrež.
M1C3-33	Naložba 4.2 Sredstva za konkurenčnost turizma podjetja	cilj	Število podjetij, ki jih je treba podpreti prek rotacijskega sistema Fondo (prva serija)	n. r.	število	0	300	Q4	2025	Vsaj 300 podjetij, ki jih podpira Fondo Rotativo; Intervencije, financirane prek Fondo rotativo, vključujejo: -ukrepi za energijsko prekvalifikacijo -posegi v ovoj in obnovo stavbe v skladu s členom 3(1)(b) DPR 380/2001 (enotno besedilo zakonodajnih in regulativnih določb o gradnji) -ukrepi za odpravo arhitekturnih ovir. -posegi v popolno ali delno zamenjavo klimatskih sistemov. -nakup pohištva in sestavnih delov opreme, namenjenih izključno za nastanitvene objekte, ki jih ureja ta uredba -intervencije za sprejetje protipotresnih ukrepov -obnova sestavnih delov opreme. -izgradnja termalnih bazenov ter nakup opreme in naprav, potrebnih za izvajanje termalnih dejavnosti, ter sejmi za prenovo razstavnih struktur.
M1C3-34	Naložba 4.2 – Sredstva za konkurenčnost turizma podjetja	cilj	Število nepremičnin, ki jih je nacionalni turistični sklad preoblikoval v turizem		število	0	12	Q4	2025	Vsaj 12 nepremičnin, ki jih je nacionalni turistični sklad preoblikoval v turizem in bi lahko ob upoštevanju učinka vzvoda dosegel 17 nepremičnin. Podpora iz nacionalnega sklada za turizem je namenjena: -Naložbe v inovacije na področju proizvodov, postopkov in upravljanja, da se spodbudi digitalna preobrazba ponudbe turističnih storitev, -Naložbe zagotavljajo kakovost standardov turističnega gostoljubja -spodbujanje združevanja in razvoja poslovnih mrež.
M1C3-35	Naložba 4.3 – Caput Mundi-Next Generation EU za turistične velike dogodke	mejnik	Podpis vsakega sporazuma za šest projektov med ministrstvom za turizem in upravičenci/izvajalskimi organi	Objava sporazuma o programu med ministrstvom za turizem, občino Rimske prestolnice in drugimi udeleženimi akterji.	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Sporazumi se podpišejo za 6 projektov: 1) Rimska kulturna dediščina za naslednjo generacijo EU; 2) od poganskega do krščanskih Rima – jubilejne poti; 3) #Lacittàcondivisa; 4) #Mitingodiverde; 5) Roma 4.0; 6) #Amanotesa Seznam upravičencev/izvajalskih organov vključuje: Mesto prestolnice Rim; Arheološki nadzor za kulturno, okoljsko in krajinsko dediščino v Rimu (MIC); Arheološki park Colosseum; Arheološki park Appia Antica; Škofija Rim; Ministrstvo za turizem; dežela Lacij. Pred javnim razpisom se merila za izbor in dodelitev ter posebnosti projektov opredelijo s povezanimi viri. Oddaja naročil projektom, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, je v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. .
M1C3-36	Naložbe 4.3 – Caput Mundi-Next Generation EU za turistične velike dogodke	cilj	Število kulturni in turistični znamenitosti, katerih prekvalifikacija se zaključi	n. r.	število	0	200	Q2	2026	Naložba vključuje intervencije, ki zajemajo: -Regeneracijo in obnovo kulturne in mestne dediščine ter kompleksov z visoko zgodovinsko arhitekturno vrednostjo mesta Rim za naložbeno vrstico „Rimska kulturna dediščina za naslednjo generacijo EU“; -izboljšanje, varnost, protipotresno utrjevanje, obnovo mest in zgradb zgodovinskega pomena ter arheološke poti za naložbeno linijo „jubilejnih poti“; -preoblikovanje lokacij na obrobnih območjih za naložbeno linijo „#LaCittàCondivisa“; -posegi v parke, zgodovinske vrtove, vile in nalivne vode za naložbeno vrstico #Mitingodiverde; -digitalizacija kulturnih storitev in razvoj aplikacij za turiste ali naložbene linije #Roma 4.0; -intervencije za povečanje kulturne ponudbe obrobnim območjem za socialno vključevanje v naložbeni vrstici #Amanotesa. - Naložba vključuje prekvalifikacije, ki se izvajajo na vsaj petih arheoloških /kulturnih najdiščih za naložbeno vrstico „Rimska kulturna dediščina za naslednjo generacijo EU“, vsaj 125 arheoloških/kulturnih najdišč za „jubilejne poti“; vsaj 50 arheoloških /kulturnih najdišč za #Lacittàcondivisa; vsaj 15 arheoloških/kulturnih najdišč za #Mitingodiverde, vsaj 5 arheoloških/kulturnih najdišč za Roma 4.0 Zadovoljivo doseganje cilja je odvisno tudi od dokončanja vseh projektov naložbene vrstice „#Amanotesa“ in od razpoložljivosti aplikacije „CaputMundi – Roma4U“ za javnost.

D.TEMATSKI SKLOP 2 KOMPONENTA 1: Krožno gospodarstvo, agroživilski sektor in zeleni prehod

Ta komponenta italijanskega načrta za okrevanje in odpornost zajema naložbe in reforme na področju ravnanja z odpadki, krožnega gospodarstva, podpore agroživilskim vrednostnim verigam in zelenega prehoda. Te reforme in naložbe dopolnjujejo reforme za povečanje konkurence na področju ravnanja z odpadki in lokalnih javnih storitev na področju reforme poslovnega okolja ter izboljšanje porabe vode v kmetijstvu. Ta komponenta je odziv na priporočila za posamezne države, da se naložbe osredotočijo na zeleni prehod, tudi v krožno gospodarstvo.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2020 in 2019, v zvezi s potrebo, da država „osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na […] ravnanje z odpadki in vodo“ (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2020), ter „usmerja ekonomsko politiko v zvezi z naložbami na [...] in kakovost infrastrukture, pri čemer se upoštevajo tudi regionalne razlike“ (priporočilo za posamezno državo 3, 2019).

D.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Krožno gospodarstvo

Reforma 1.1 – Nacionalna strategija za krožno gospodarstvo

Ta reforma zajema sprejetje širše nacionalne strategije za krožno gospodarstvo, ki zajema nov digitalni sistem sledljivosti odpadkov, davčne spodbude za dejavnosti recikliranja in uporabo sekundarnih surovin, revizijo okoljske obdavčitve, pravico do ponovne uporabe in popravila, reformo razširjene odgovornosti proizvajalca in sistema konzorcijev, podporo obstoječim regulativnim orodjem (kot je odprava zakonodaje o odpadkih in minimalnih okoljskih meril v okviru zelenih javnih naročil) ter podporo projektu industrijske simbioze. Reforma razširjene odgovornosti proizvajalca in sistema konzorcijev obravnava tudi potrebo po učinkovitejši uporabi okoljskega prispevka, da se zagotovi uporaba preglednih in nediskriminatornih meril. Pod predsedstvom ministrstva za ekološki prehod (MITE) se ustanovi poseben nadzorni organ za spremljanje delovanja in učinkovitosti sistemov konzorcijev. Ukrep se nanaša na vsa konzorcija (ne le na sistem pakiranja CONAI).

Reforma 1.3 – Tehnična podpora lokalnim organom

Ta reforma vključuje tehnično podporo vlade lokalnim organom pri izvajanju okoljskih predpisov EU in nacionalnih predpisov, razvoj načrtov in projektov v zvezi z ravnanjem z odpadki ter razpisne postopke. Podpora razpisnim postopkom zagotavlja, da se koncesije za ravnanje z odpadki dodeljujejo na pregleden in nediskriminatoren način, s čimer se povečajo konkurenčni postopki za doseganje boljših standardov za javne storitve. Ta reforma zato podpira izvajanje reform ravnanja z odpadki, predlaganih v sklopu reforme poslovnega okolja. Tehnična podpora zajema tudi zelena javna naročila.

Naložba 2.1 – Logistični načrt za kmetijsko-živilski sektor, sektor ribištva in ribogojstva, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice

Ta ukrep zajema odobritev podpore za materialne in nematerialne naložbe (kot so skladišča za kmetijske surovine, preoblikovanje in ohranjanje surovin, digitalizacijo logistike in infrastrukturne ukrepe na živilskih trgih), naložbe v prevoz hrane in logistiko za zmanjšanje okoljskih in gospodarskih stroškov ter inovacije proizvodnih procesov, precizno kmetovanje in sledljivost (kot je blokovna veriga). Merila za izbor so skladna z oceno potreb, ki jo je v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike pripravilo Ministrstvo za kmetijsko, prehrambeno in gozdarsko politiko. Cilj ukrepa je spodbuditi zmanjšanje emisij v fazah prevoza in logistike v agroživilskem sektorju z uporabo električnih vozil in prometnih sistemov ter spodbuditi digitalizacijo sektorja in uporabo energije iz obnovljivih virov.

Naložba 2.2 – Kmetijsko-solarni park

Ta ukrep zajema odobritev podpore za naložbe v proizvodne strukture kmetijskega, živinorejskega in kmetijsko-industrijskega sektorja, odstranitev in odstranitev obstoječe strehe ter izgradnjo nove izolirane strehe, vzpostavitev avtomatiziranih prezračevalnih in/ali hladilnih sistemov ter namestitev sončnih panelov, pametnega upravljanja tokov in akumulatorjev.

Naložbe 2.3 – Inovacije in mehanizacija v kmetijskem in živilskem sektorju

Ta ukrep vključuje odobritev podpore za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, katerih cilj je:

-kmetijske inovacije in mehanizacija, zlasti terenska mehanizacija;

-inovacije v procesih predelave, skladiščenja in pakiranja ekstra deviškega oljčnega olja.

Terenska mehanizacija je brezemisijska ali se uporablja izključno na biometanu v skladu z merili iz Direktive 2018/2001 (druga direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Proizvajalci biogoriv ter plinov in biogoriv iz biometana morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Izvajalec odkupi potrdila o izvoru, ki so sorazmerna s pričakovano porabo goriva.

Naložbe 3.3 – Kultura in ozaveščenost o okoljskih temah in izzivih

Ta naložba vključuje zasnovo in proizvodnjo digitalnih vsebin za ozaveščanje o okoljskih in podnebnih izzivih. Digitalne vsebine so sestavljene iz poddaj, šolskih poukov, videoposnetkov in člankov. Vzpostavi se spletna brezplačna platforma, katere cilj je postati najcelovitejša zbirka izobraževalnih in rekreacijskih gradiv o temah, povezanih z okoljem. Pričakuje se, da bodo pri proizvodnji digitalnih vsebin sodelovali ključni vplivniki. Primeri tem, ki jih pokrivajo različni kanali, so lahko: pravila prehoda, kombinacija energetskih virov in vloga obnovljivih virov energije, podnebne spremembe, trajnost ozračja in globalne temperature, skrita vloga oceanov, vodnih rezerv, individualnega in organizacijskega ekološkega odtisa, krožnega gospodarstva in novega kmetijstva.

D.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M2C1-1	Reforma 1.1 – Nacionalna strategija za krožno gospodarstvo	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka za sprejetje nacionalne strategije za krožno gospodarstvo	Določba v ministrski uredbi, ki določa začetek veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Ministrska odredba za sprejetje nacionalne strategije za krožno gospodarstvo vsebuje vsaj naslednje ukrepe: -nov digitalni sistem sledljivosti odpadkov, ki bo po eni strani podpiral razvoj sekundarnega trga surovin (z zagotavljanjem jasnega okvira za dobavo sekundarnih surovin) na drugi strani nadzornim organom pri preprečevanju nezakonitega ravnanja z odpadki in boju proti njemu. -davčne spodbude za podporo dejavnostim recikliranja in uporabi sekundarnih surovin; -revizijo sistema okoljske obdavčitve odpadkov, da bi recikliranje postalo bolj priročno kot odlaganje na odlagališčih in sežiganje na celotnem nacionalnem ozemlju; -pravica do ponovne uporabe in popravila; -reformo razširjene odgovornosti proizvajalca (razširjena odgovornost proizvajalca) in sistema konzorcijev, da bi podprli doseganje ciljev EU z ustanovitvijo posebnega nadzornega organa pod predsedstvom MITE, ki bi spremljal delovanje in učinkovitost sistemov konzorcijev; -podpora obstoječim regulativnim instrumentom: Odprava zakonodaje o odpadkih (nacionalna in regionalna), minimalna okoljska merila (CAM) v okviru zelenih javnih naročil. Razvoj/posodobitev EOW in CAM se nanaša posebej na gradnjo, tekstil, plastiko ter odpadno električno in elektronsko opremo (WEE). -podpora projektu industrijske simbioze z regulativnimi in finančnimi instrumenti.)
M2C1-2	Reforma 1.3 – Tehnična podpora lokalnim organom	mejnik	Odobritev sporazuma o pripravi akcijskega načrta za krepitev zmogljivosti v podporo lokalnim javnim organom	Objava odobrenega sporazuma na spletni strani ministrstva	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Odobri se sporazum o razvoju akcijskega načrta za krepitev zmogljivosti v podporo lokalnim javnim organom pri izvajanju minimalnih okoljskih meril, določenih z zakonom (zakonska uredba št. 50/2016 o javnem naročanju) v okviru zelenih javnih naročil (GPP), in začetka podpornega ukrepa. Tehnično podporo lokalnim organom (regijam, provincam in občinam) zagotavlja vlada (Ministrstvo za ekološki prehod, Ministrstvo za gospodarski razvoj in drugo ustrezno) prek notranjih podjetij. Tehnična podpora zajema: -tehnična pomoč za izvajanje okoljskih predpisov EU in nacionalnih predpisov; -podpora za razvoj načrtov in projektov v zvezi z ravnanjem z odpadki; -podpora razpisnim postopkom, tudi zato, da se zagotovi, da se koncesije za ravnanje z odpadki dodeljujejo na pregleden in nediskriminatoren način, s čimer se povečajo konkurenčni postopki za doseganje boljših standardov za javne storitve. Ministrstvo za ekološki prehod pripravi poseben akcijski načrt za krepitev zmogljivosti za podporo lokalnim javnim organom in poklicnim javnim kupcem pri uporabi minimalnih okoljskih meril (CAM), določenih z zakonom (zakonska uredba št. 50/2016 o javnem naročanju) v okviru zelenih javnih naročil.
M2C1-3	Naložba 2.1: Logistični načrt za kmetijsko-živilski sektor, sektor ribištva in ribogojstva, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice	mejnik	Objava končne razvrstitve v okviru logistične sheme spodbud	Objava na spletišču ministrstva ali drugem podpornem kanalu	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Končno razvrstitev se določi v uredbi o odobritvi. Logistična shema spodbud vključuje naslednje: a) merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice „Ni večjih poškodb“ (2021/C58/01) z uporabo seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. b) zaveza, da prispevek naložbe k podnebnim spremembam v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 znaša vsaj 32 % skupnih stroškov naložbe, podprte s skladom RRF. c) zaveza, da digitalni prispevek naložbe v skladu z metodologijo iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/241 znaša vsaj 27 % skupnih stroškov naložbe, ki jo podpira RRF. d) zavezo za poročanje o izvajanju ukrepa na polovici trajanja sheme in ob koncu sheme.
M2C1-4	Naložba 2.2: Kmetijsko-solarni park	cilj	Dodelitev sredstev upravičencem kot % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo	n. r.	odstotek	0	30	Q4	2022	Opredelitev upravičenih projektov, katerih skupna vrednost znaša vsaj 30 % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo. Naložba se izvede z dvema različnima postopkoma, ki že obstajata, in se refinancira. Ti postopki predvidevajo izplačevanje posojil podjetjem, ki izpolnjujejo zahteve in predložijo vlogo.
M2C1-5	Naložba 2.2: Kmetijsko-solarni park	cilj	Dodelitev sredstev upravičencem kot % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo	n. r.	odstotek	30	50	Q4	2023	Opredelijo se projekti upravičenca, katerih skupna vrednost znaša vsaj 50 % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo. Naložba se izvede z dvema različnima postopkoma, ki že obstajata, in se refinancira. Ti postopki predvidevajo izplačevanje posojil podjetjem, ki izpolnjujejo zahteve in predložijo vlogo.
M2C1-6	Naložba 2.2: Kmetijsko-solarni park	cilj	Dodelitev sredstev upravičencem kot % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo	n. r.	odstotek	50	100	Q4	2024	Opredelitev upravičenih projektov, katerih skupna vrednost znaša 100 % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo. Naložba se izvede z dvema različnima postopkoma, ki že obstajata, in se refinancira. Ti postopki predvidevajo izplačevanje posojil podjetjem, ki izpolnjujejo zahteve in predložijo vlogo.
M2C1-7	Naložba 2.3: Inovacije in mehanizacija v kmetijskem in živilskem sektorju	cilj	Podpora naložbam v inovacije v krožnem gospodarstvu in biogospodarstvu	n. r.	število	0	10 000	Q4	2024	Vsaj 10 000 podjetij je prejelo podporo za plačane naložbe v inovacije v krožnem gospodarstvu in biogospodarstvu. Podprte naložbe so: – Zamenjava terenskih vozil, ki bolj onesnažujejo okolje – Uvedba preciznega kmetovanja – Zamenjava zastarelih objektov za oljarne za oljke Da bi bila terenska vozila skladna z načelom, da se ne škoduje bistveno, so brezemisijska ali vozijo izključno na biometan, ki izpolnjuje merila iz Direktive 2018/2001 (druga direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Proizvajalci biogoriv ter plinov in biogoriv iz biometana morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Izvajalec odkupi potrdila o izvoru, ki so sorazmerna s pričakovano porabo goriva. .
M2C1-8	Naložba 2.3: Inovacije in mehanizacija v kmetijskem in živilskem sektorju	cilj	Podpora naložbam v inovacije v krožnem gospodarstvu in biogospodarstvu	n. r.	število	10 000	15 000	Q2	2026	Vsaj 15 000 podjetij je prejelo podporo za plačane naložbe v inovacije v krožnem gospodarstvu in biogospodarstvu. Podprte naložbe so: – Zamenjava terenskih vozil, ki bolj onesnažujejo okolje – Uvedba preciznega kmetovanja – Zamenjava zastarelih objektov za oljarne za oljke Da bi bila terenska vozila skladna z načelom, da se ne škoduje bistveno, so brezemisijska ali vozijo izključno na biometan, ki izpolnjuje merila iz Direktive 2018/2001 (druga direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Proizvajalci biogoriv ter plinov in biogoriv iz biometana morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Izvajalec odkupi potrdila o izvoru, ki so sorazmerna s pričakovano porabo goriva.
M2C1-9	Naložba 2.2: Kmetijsko-solarni park	cilj	Kmetijsko-voltaična proizvodnja električne energije	n. r.	kW	0	375 000	Q2	2026	Nameščenih najmanj 375 000 (kW) zmogljivosti za proizvodnjo sončne energije
M2C1-10	Naložba 2.1: Logistični načrt za kmetijsko-živilski sektor, sektor ribištva in ribogojstva, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice	cilj	Intervencije za izboljšanje logistike v kmetijsko-živilskem, ribiškem in ribogojskem, gozdarskem, cvetličarskem in rastlinskem sektorju	n. r.	število	0	48	Q2	2026	Vsaj 48 intervencij za izboljšanje logistike za agroživilski, ribiški in ribogojski sektor, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice.
M2C1-11	Naložba 3.3: Kultura in ozaveščenost o okoljskih temah in izzivih	mejnik	Vzpostavitev spletne platforme in sklepanje pogodb z avtorji	Obvestilo o podpisu pogodbe s proizvajalci vsebin	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Javna vzpostavitev spletne platforme in podpis končnih sporazumov s „proizvajalci vsebin“. Projekti so namenjeni razvoju vsaj 180 poddaj, videoposnetkov za posamezne šole in video vsebin, ki so pripravljene in so na voljo na spletni platformi o okoljskem prehodu.
M2C1-12	Naložba 3.3: Kultura in ozaveščenost o okoljskih temah in izzivih	cilj	Avdiovizualno gradivo o okoljskem prehodu	n. r.	število	0	180	Q2	2026	Na spletni platformi je bilo pripravljenih in v živo vsaj 180 poddaj, posebnih šolskih videoposnetkov in video vsebin.

D.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma 1.2 – Nacionalni program za ravnanje z odpadki

Ta reforma vključuje sprejetje obsežnega nacionalnega programa za ravnanje z odpadki, katerega cilj je najvišja raven priprave za ponovno uporabo, recikliranje in predelavo odpadkov, prilagoditev omrežja obratov, potrebnih za celostno ravnanje z odpadki, zmanjšanje končnega odlaganja kot končne in preostale možnosti, vzpostavitev sistemov spremljanja, preprečevanje odpiranja novih postopkov za ugotavljanje kršitev proti Italiji, odpravljanje slabega zbiranja odpadkov, odvračanje od odlaganja odpadkov na odlagališča in zagotavljanje dopolnjevanja z regionalnimi programi za ravnanje z odpadki, omogočanje doseganja ciljev evropske in nacionalne zakonodaje o odpadkih ter boj proti nezakonitemu odlaganju odpadkov in sežiganju na prostem.

Naložba 1.1 – Uresničevanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov

Ta naložba vključuje izboljšanje in mehanizacijo ločene mreže občin za zbiranje odpadkov, izgradnjo novih obratov za obdelavo/recikliranje organskih odpadkov, večsnovne, steklene in papirne embalaže ter inovativne obrate za obdelavo/recikliranje, ki se ukvarjajo z odlaganjem osebnih adsorbentov, blatom odpadnih voda, odpadki iz usnja in tekstilnimi odpadki.

Naložbe 1.2 – Krožno gospodarstvo: „vodilni“ projekti

Ta naložba vključuje podporo izboljšanju mreže za ločeno zbiranje, tudi z digitalizacijo postopkov in/ali logistike, ter obratov za obdelavo/recikliranje za naslednje sektorje:

-Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO), vključno z lopaticami vetrnih turbin in fotonapetostnimi paneli;

-Industrija papirja/papirnega papirja;

-Recikliranje plastičnih odpadkov (mehansko, kemično recikliranje, „vozlišča za plastiko“), vključno z morskimi plastičnimi odpadki (MPL). Na tem področju se spodbujajo projekti industrijske simbioze v obliki „krožne četrti“, da se zagotovi popolna ponovna uporaba stranskih proizvodov recikliranja plastike in da se proizvede blago z visoko dodano vrednostjo;

-Tekstil („tekstilna vozlišča“).

Poleg tega se globalni nadzorni sistem za boj proti nezakonitemu odmetavanju razvije z uporabo satelitov, brezpilotnih zrakoplovov in tehnologij umetne inteligence (za nadaljnji opis splošnega posredovanja glej naložbo 1.1 – Izvajanje naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja v komponenti 4 tematskega sklopa 2). Globalni sistem spremljanja, skupaj s predlaganimi ukrepi za sledljivost odpadkov, podpira lokalne nadzorne organe in sile reda pri preprečevanju, nadzoru in boju proti nezakonitemu odmetavanju in dejavnostim organiziranega kriminala pri ravnanju z odpadki.

Naložbe 3.1 – Zeleni otoki

Te naložbe zajemajo financiranje in izvajanje projektov na področju energije (kot so obnovljivi viri energije, energijska učinkovitost omrežja in energetska učinkovitost), vode (kot je razsoljevanje), prometa, kot so kolesarske poti, brezemisijski avtobusi in čolni) in odpadkov (kot je ločevanje odpadkov) na 19 nepovezanih majhnih otokih. Biometan izpolnjuje merila iz Direktive 2018/2001 (druga direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Proizvajalci biogoriv ter plinov in biogoriv iz biometana morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Izvajalec odkupi potrdila o izvoru, ki so sorazmerna s pričakovano porabo goriva. Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 21 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 22 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 23 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 24 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložbe 3.2 – Zelene skupnosti

Ta naložba vključuje podporo podeželskim in gorskim območjem, ki nameravajo na uravnotežen način izkoriščati njihove glavne vire (t. i. „zelene skupnosti“) z naložbami, zlasti na naslednjih področjih:

-integrirano in certificirano upravljanje kmetijsko-gozdarske dediščine („tudi z izmenjavo dobropisov, ki izhajajo iz zajemanja ogljikovega dioksida, upravljanja biotske raznovrstnosti in certificiranja dobavne verige lesa“);

-celostno in certificirano upravljanje vodnih virov;

-proizvodnjo energije iz lokalnih obnovljivih virov, kot so mikro hidroelektrarne, biomasa, bioplin, veter, soproizvodnja in biometan;

-razvoj trajnostnega turizma („zmožnost izboljšanja lokalnih proizvodov“);

-gradnjo in trajnostno upravljanje stavbnega fonda in infrastrukture sodobne gore;

-energijska učinkovitost in inteligentna integracija elektrarn in omrežij;

-trajnostni razvoj proizvodnih dejavnosti (proizvodnja brez odpadkov);

-vključevanje storitev mobilnosti;

-razvoj trajnostnega kmetijskega modela („ki je tudi energetsko neodvisen s proizvodnjo in uporabo energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, toplote in prometa“).

-Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 25 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 26 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 27 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 28 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

D.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M2C1-13	Reforma 1.2 – Nacionalni program za ravnanje z odpadki	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka o nacionalnem programu ravnanja z odpadki	Določba zakona o začetku veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Ministrska odredba o nacionalnem programu ravnanja z odpadki vključuje vsaj naslednje cilje: doseči najvišjo raven priprave za ponovno uporabo, recikliranje in predelavo odpadkov, pri čemer je treba doseči vsaj cilje iz člena 181 zakonske uredbe 152/06 in upoštevati sheme razširjene odgovornosti proizvajalca; a)prilagoditi omrežje obratov, potrebnih za celostno ravnanje z odpadki - z namenom razvoja krožnega gospodarstva - in zagotoviti potrebne zmogljivosti za doseganje ciljev iz točke (a) ter posledično čim bolj zmanjšati končno odlaganje kot končno in preostalo možnost v skladu z načelom bližine in ob upoštevanju ciljev preprečevanja, opredeljenih v okviru nacionalnega načrtovanja preprečevanja nastajanja odpadkov iz člena 180 zakonske uredbe 152/06; b)vzpostaviti ustrezno spremljanje izvajanja programa, da se omogoči stalno preverjanje skladnosti z njegovimi cilji in morebitna potreba po sprejetju korektivnih orodij za doseganje načrtovanih ukrepov; c)preprečiti začetek novih postopkov za ugotavljanje kršitev proti Italijanski republiki zaradi neizvajanja evropskih predpisov o načrtovanju ciklusov ravnanja z odpadki; d)odpraviti nizko zbiranje odpadkov in odvračati od odlaganja odpadkov na odlagališčih (glej tudi nacionalno strategijo za krožno gospodarstvo); e)regionalni obrat za ravnanje z odpadki dopolnjuje nacionalni program ravnanja z odpadki; f)premostiti vrzeli v ravnanju z odpadki in regionalne razlike v zvezi z zmogljivostmi obratov in standardi kakovosti, ki obstajajo med različnimi regijami in območji nacionalnega ozemlja, da bi se obnovile zamude; h) doseči sedanje in nove cilje, ki jih določata evropska in nacionalna zakonodaja; i) da bi se proti nezakonitemu odlaganju odpadkov in sežiganju na prostem (npr. na območju Terra dei Fuochi) borili z ukrepi, vključno z uvedbo novega sistema sledljivosti odpadkov, se bo z uporabo satelitov, brezpilotnih zrakoplovov in tehnologij umetne inteligence razvil podprt globalni sistem spremljanja za boj proti nezakonitemu odlaganju.
M2C1-14	Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov; Naložba 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka.	Sprejetje ministrskega odloka za odobritev izbirnih meril za projekte, ki jih predlagajo občine.	Publikacija v Gazzetta Ufficiale	n. r.	n. r.	Q3	2021	Veljati začne ministrska odredba o odobritvi meril za izbiro projektov, ki jih predlagajo občine. Ministrska odredba določa, da se projekti izberejo med naslednjimi merili: -Skladnost z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo ter evropskim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, -Pričakovano izboljšanje ciljev recikliranja -Skladnost z regionalnimi in nacionalnimi instrumenti načrtovanja, -Prispevek k reševanju kršitev v EU, sinergije z drugimi sektorskimi načrti (npr. PNIEC) in/ali drugimi elementi načrta, inovativne tehnologije, ki temeljijo na celovitih izkušnjah, -Tehnična kakovost predloga. -Skladnost in dopolnjevanje s programi kohezijske politike in podobnimi projekti, ki se financirajo iz drugih instrumentov EU in nacionalnih instrumentov Intervencije ne vključujejo naložb v odlagališča, odlagališča, obrate za mehansko biološko obdelavo/mehansko obdelavo ali sežigalnice v skladu z načelom DNSH.
M2C1-15	Reforma 1.2: Nacionalni program za ravnanje z odpadki; Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	cilj	Zmanjšanje števila nezakonitih odlagališč (T1)	n. r.	Število nezakonitih odlagališč	33	7	Q4	2023	Predlagani ukrepi podpirajo gradnjo novih obratov za obdelavo in recikliranje ter tehnično izboljšanje obstoječe. Poleg tega so ukrepi namenjeni izvajanju in digitalizaciji mreže za ločeno zbiranje, da bi podprli in vključili državljane v sprejemanje dobrih praks pri ravnanju z odpadki. S predlagano intervencijo se zmanjša število nezakonitih odlagališč, vključenih v postopek za ugotavljanje kršitev NIF 2003/2077, s 33 na 7 (tj. vsaj 80 %).
M2C1-15bis	Reforma 1.2: Nacionalni program za ravnanje z odpadki: Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	cilj	Zmanjšanje števila nezakonitih odlagališč (T2)	n. r.	Število nezakonitih odlagališč	34	14	Q4	2023	Predlagani ukrepi podpirajo gradnjo novih obratov za obdelavo in recikliranje ter tehnično izboljšanje obstoječe. Poleg tega so ukrepi namenjeni izvajanju in digitalizaciji mreže za ločeno zbiranje, da bi podprli in vključili državljane v sprejemanje dobrih praks pri ravnanju z odpadki. S predlagano intervencijo se bo število nezakonitih odlagališč, vključenih v postopek za ugotavljanje kršitev 2011/2215, zmanjšalo s 34 na 14 (tj. za najmanj 60 %).
M2C1-15ter	Reforma 1.2: Nacionalni program za ravnanje z odpadki: Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	cilj	Regionalne razlike pri ločenem zbiranju	n. r.	Odstotne točke	22,8	20	Q4	2023	Predlagani ukrepi podpirajo gradnjo novih obratov za obdelavo in recikliranje ter tehnično izboljšanje obstoječe. Poleg tega so ukrepi namenjeni izvajanju in digitalizaciji mreže za ločeno zbiranje, da bi podprli in vključili državljane v sprejemanje dobrih praks pri ravnanju z odpadki. Razlika med nacionalnim povprečjem in najslabšimi rezultati pri stopnjah ločenega zbiranja se zmanjša na 20 odstotnih točk.
M2C1-15 četrtletje	Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	mejnik	Začetek veljavnosti obveznosti ločenega zbiranja bioloških odpadkov	Določba zakona o začetku veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Obveznost ločenega zbiranja bioloških odpadkov začne veljati 31. decembra 2023 v skladu z akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo.
M2C1-16	Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	cilj	Nepravilna odlagališča	n. r.	Število nezakonitih odlagališč	7	4	Q4	2024	Predlagani ukrepi podpirajo gradnjo novih obratov za obdelavo in recikliranje ter tehnično izboljšanje obstoječe. Poleg tega so ukrepi namenjeni izvajanju in digitalizaciji mreže za ločeno zbiranje, da bi podprli in vključili državljane v sprejemanje dobrih praks pri ravnanju z odpadki. S predlagano intervencijo se zmanjša Nezakonita odlagališča, vključena v postopek za ugotavljanje kršitev 2003/2077 od 7 do 4 (tj. vsaj 90 %)
M2C1-16bis	Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	cilj	Nepravilna odlagališča	n. r.	Število nezakonitih odlagališč	14	9	Q4	2024	Predlagani ukrepi podpirajo gradnjo novih obratov za obdelavo in recikliranje ter tehnično izboljšanje obstoječe. Poleg tega so ukrepi namenjeni izvajanju in digitalizaciji mreže za ločeno zbiranje, da bi podprli in vključili državljane v sprejemanje dobrih praks pri ravnanju z odpadki. Predlagana intervencija bo zmanjšala število nezakonitih odlagališč, vključenih v postopek za ugotavljanje kršitev 2011/2215, s 14 na 9 (tj. vsaj 75 %).
M2C1-16ter	Reforma 1.2: Nacionalni program za ravnanje z odpadki Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	cilj	Regionalne razlike v stopnjah ločenega zbiranja	n. r.	Odstotne točke	27,6	20	Q4	2024	Predlagani ukrepi podpirajo gradnjo novih obratov za obdelavo in recikliranje ter tehnično izboljšanje obstoječe. Poleg tega so ukrepi namenjeni izvajanju in digitalizaciji mreže za ločeno zbiranje, da bi podprli in vključili državljane v sprejemanje dobrih praks pri ravnanju z odpadki. S predlagano intervencijo se za 20 odstotnih točk zmanjšajo razlike med povprečnimi tremi najuspešnejšimi regijami in tremi najmanj uspešnimi regijami pri stopnjah ločenega zbiranja.
M2C1-17	Naložba 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja komunalnih odpadkov v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo	n. r.	Stopnja recikliranja		55	Q4	2025	Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov doseže vsaj 55 % (kot je opredeljeno v členu 11(2)(C) Direktive 2008/98/ES o odpadkih, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/851).
M2C1-17bis	Naložbe 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja odpadne embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo	n. r.	Stopnja recikliranja	n. r.	65	Q4	2025	Stopnja recikliranja odpadne embalaže po teži znaša vsaj 65 % (kot je opredeljeno v členu 6(1)(g) I–VI Direktive 94/62/ES o odpadni embalaži (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/852)).
M2C1-17ter	Naložbe 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja lesene embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo	n. r.	Stopnja recikliranja	n. r.	25	Q4	2025	Stopnja recikliranja lesene embalaže po teži znaša vsaj 25 % (kot je opredeljeno v členu 6(1)(g) I–VI Direktive 94/62/ES o odpadni embalaži (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/852)) 25 %.
M2C1-17quater	Naložbe 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja embalaže iz železa in jekla v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo	n. r.	Stopnja recikliranja	n. r.	70	Q4	2025	Stopnja recikliranja embalaže iz železa in jekla po teži znaša vsaj 70 % (kot je opredeljeno v členu 6(1)(g) I–VI Direktive 94/62/ES o odpadni embalaži (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/852)).
M2C1-17 quinquies	Naložba 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja aluminijaste embalaže iz akcijskega načrta za krožno gospodarstvo	n. r.	Stopnja recikliranja	n. r.	50	Q4	2025	Stopnja recikliranja aluminijaste embalaže glede na maso znaša vsaj 50 % (kot je opredeljeno v členu 6(1)(g) I–VI Direktive 94/62/ES o odpadni embalaži (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/852)).
M2C1-17 sexies	Naložba 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja steklene embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo	n. r.	Stopnja recikliranja	n. r.	70	Q4	2025	Stopnja recikliranja steklene embalaže po teži znaša vsaj 70 % (kot je opredeljeno v členu 6(1)(g) I–VI Direktive 94/62/ES o odpadni embalaži (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/852)).
M2C1-17 septies	Naložba 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja papirja in kartona v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo	n. r.	Stopnja recikliranja	n. r.	75	Q4	2025	Stopnja recikliranja papirja in kartona po teži znaša vsaj 75 % (kot je opredeljeno v členu 6(1)(g) I–VI Direktive 94/62/ES o odpadni embalaži (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/852)).
M2C1-17 octies	Naložba 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja plastične embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo	n. r.	Stopnja recikliranja	n. r.	50	Q4	2025	Stopnja recikliranja plastične embalaže po teži znaša vsaj 50 % (kot je opredeljeno v členu 6(1)(g) I–VI Direktive 94/62/ES o odpadni embalaži (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/852)).
M2C1-17 nonies	Naložba 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	mejnik	Začetek veljavnosti ločenega zbiranja nevarnih frakcij odpadkov iz gospodinjstev in tekstila	n. r.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2025	Italija uporablja ločeno zbiranje nevarnih frakcij odpadkov iz gospodinjstev in tekstila v skladu z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo.
M2C1-17 decies	Reforma 1.1: Nacionalni program za krožno gospodarstvo; Naložba 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	mejnik	Začetek veljavnosti ločenega zbiranja nevarnih frakcij odpadkov iz gospodinjstev in tekstila	Določba zakona o začetku veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2025	Začetek veljavnosti ločenega zbiranja nevarnih frakcij odpadkov iz gospodinjstev in tekstila v skladu z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo.
M2C1-18	Naložba 3.1: Zeleni otoki	mejnik	Začetek veljavnosti registrskega odloka	Določba uredbe, ki določa začetek veljavnosti zakona	n. r.	n. r.	n. r.	Q3	2022	Z registrskim odlokom se odobri razvrstitev projektov v zvezi z rezultati javnega razpisa. Izbirni postopek: vključujejo naslednje: a) merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo b) zaveza, da prispevek naložbe k podnebnim spremembam v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 znaša vsaj 37 % skupnih stroškov naložbe, podprte s skladom RRF c) zavezo za poročanje o izvajanju ukrepa na polovici trajanja sheme in ob koncu sheme. Možna področja ukrepanja so: -integrirano in certificirano upravljanje kmetijsko-gozdarske dediščine („tudi z izmenjavo dobropisov, ki izhajajo iz zajemanja ogljikovega dioksida, upravljanja biotske raznovrstnosti in certificiranja dobavne verige lesa“); -celostno in certificirano upravljanje vodnih virov; -proizvodnjo energije iz lokalnih obnovljivih virov, kot so mikro hidroelektrarne, biomasa, bioplin, veter, soproizvodnja in biometan; -razvoj trajnostnega turizma („zmožnost izboljšanja lokalnih proizvodov“); -gradnjo in trajnostno upravljanje stavbnega fonda in infrastrukture sodobne gore; -energijska učinkovitost in inteligentna integracija elektrarn in omrežij; -trajnostni razvoj proizvodnih dejavnosti (proizvodnja brez odpadkov); -vključevanje storitev mobilnosti; -– razvoj trajnostnega kmetijskega modela („ki je tudi energetsko neodvisen s proizvodnjo in uporabo energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, toplote in prometa“). Biometan izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz členov 29-31 ter pravil o biogorivih iz poljščin in krme iz člena 26 Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov (REDII) ter povezanih izvedbenih in delegiranih aktov, da se omogoči skladnost ukrepa z načelom „neznatna teža“ in ustreznimi zahtevami iz opombe 8 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241.
M2C1-19	Naložba 3.1: Zeleni otoki	cilj	Izvajanje integriranih projektov na majhnih otokih	n. r.	Število majhnih otokov	0	19	Q2	2026	Vsaj 19 majhnih otokov, ki izvajajo zaključene integrirane projekte, ki vključujejo vsaj tri različne vrste intervencij. Na splošno prispevek naložbe k podnebnim spremembam v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 predstavlja vsaj 37 % skupnih stroškov naložbe, ki jo podpira sklad RRF. Upravičeni ukrepi za financiranje so: -intervencije za energijsko učinkovitost; -razvoj in/ali nadgradnja storitev in infrastrukture za kolektivno mobilnost; avtobusi in čolni na električni pogon; zavetišča za storitve javnega prevoza; souporaba avtomobilov, souporaba koles, souporaba skuterjev; -gradnja in/ali prilagoditev kolesarskih poti, gradnja zavetišč; -učinkovito ločeno zbiranje s krepitvijo sistemov zbiranja; -gradnja/posodobitev ekoloških otokov s povezanim središčem za ponovno uporabo; -sistemi razsoljevanja; -obrati za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, vključno s fotovoltaično energijo, energijo iz vetrnih elektrarn na morju in energijo morja, kot je energija valovanja ali plimovanja; -ukrepi za energijsko učinkovitost, namenjeni zmanjšanju povpraševanja po električni energiji; -posegi v elektroenergetsko omrežje in z njim povezano infrastrukturo: naprave za shranjevanje, povezovanje elektroenergetskega sistema z vodnim sistemom na otoku, pametna omrežja, inovativno upravljanje z energijo in sistemi spremljanja.
M2C1-20	Naložba 3.2: Zelene skupnosti	mejnik	Oddaja (vseh) javnih naročil za izbor zelenih skupnosti	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih naročil za izbor zelenih skupnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q3	2022	Uradno obvestilo o postopku dodeljevanja nepovratnih sredstev, ki bi moralo vključevati merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M2C1-21	Naložba 3.2: Zelene skupnosti	cilj	Izvajanje intervencij, predstavljenih v načrtih zelenih skupnosti	n. r.	Odstotek intervencij, ki so jih predložile zelene skupnosti	0	90	Q2	2026	Dokončanje izvajanja vsaj 90 % ukrepov, predvidenih v načrtih, ki so jih predložile zelene skupnosti (kot je opredeljeno v členu 72 Zakona št. 221/2015)

E. TEMATSKI SKLOP 2 KOMPONENTA 2: Energetski prehod in trajnostna mobilnost

Ta komponenta italijanskega načrta za okrevanje in odpornost zajema naložbe in reforme na področju energetskega prehoda. Vključuje reforme za olajšanje izdajanja dovoljenj za projekte obnovljivih virov energije. Komponenta vključuje naložbe v obnovljive vire energije na morju, vodikovo energijo, objekte za biometan in pametna omrežja. Te reforme in naložbe dopolnjujejo reforme za povečanje konkurence na trgu električne energije na področju reforme „poslovnega okolja“.

Ta komponenta zajema tudi naložbe in reforme na področju trajnostne mobilnosti. Vključuje reforme za olajšanje izdajanja dovoljenj za projekte trajnostne mobilnosti. Komponenta vključuje naložbe za izgradnjo kolesarskih poti in infrastrukture za hitri prehod podzemno železnico/tramvaj/avtobus ter za nabavo brezemisijskih avtobusov, tirnih vozil, gasilskih in letaliških vozil. Te reforme in naložbe dopolnjujejo reforme za odpravo reguliranih cen za električno polnjenje in povečanje konkurence pri koncesijah za polnilna mesta, regionalnih železnicah in lokalnem javnem prevozu v sklopu reforme poslovnega okolja.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2020 in 2019, da naj država „osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na […] čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije [...] trajnostnega javnega prevoza“ (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2020), ter „usmerja ekonomsko politiko v zvezi z naložbami na [...] in kakovost infrastrukture, pri čemer se upoštevajo tudi regionalne razlike“ (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2019).

Ta komponenta podpira smernice, izdane Italiji za izvajanje njenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (SWD(2020) 911 final), v katerih je bila Italija pozvana, naj spodbuja, prenovi in ponovno usposobi obstoječe obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, zlasti obstoječe vetrne elektrarne, ter razišče inovativno energijo na morju v Sredozemlju.

E.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 – Poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obnovljive elektrarne na kopnem in morju ter nov pravni okvir za ohranjanje proizvodnje iz obnovljivih virov ter podaljšanje časa in upravičenosti sedanjih programov podpore

Ta reforma obsega:

-Začetek veljavnosti regulativnega okvira za obrate obnovljivih virov energije ter obnovitev in prenovo obstoječih obratov;

-Začetek veljavnosti regulativnega okvira, ki določa merila za opredelitev območij, primernih in neprimernih za postavitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov s skupno močjo nad 50 GW, v skladu z italijanskim nacionalnim energetsko-podnebnim načrtom in cilji zelenega dogovora; regulativni okvir je dogovorjen med regijami in drugimi zadevnimi državnimi upravami.

-Dokončanje podpornega mehanizma za obnovljive vire energije tudi za dodatne nezrele tehnologije ali tehnologije z visokimi operativnimi stroški in podaljšanje obdobja izvajanja dražb za t. i. mehanizem OVE1 (tudi zaradi upočasnitve zaradi izrednih zdravstvenih razmer), pri čemer je treba ohraniti načela konkurenčnega dostopa;

-Začetek veljavnosti določb spodbuja naložbe v sisteme shranjevanja v odloku o prenosu Direktive (EU) 2019/944 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo.

Reforma 2 – Nova zakonodaja za spodbujanje proizvodnje in porabe plina iz obnovljivih virov

Ta reforma vključuje okrepitev podpore za čisti biometan s sprejetjem zakonodaje za povečanje obsega projektov na področju biometana, upravičenih do podpore, in podaljšanje obdobja za razpoložljivost nepovratnih sredstev. Biometan izpolnjuje merila iz Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (REDII), da se omogoči skladnost ukrepa z načelom „brez znatnega orožja“ in ustreznimi zahtevami iz opombe 8 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241.

Reforma 3 – Upravna poenostavitev in zmanjšanje regulativnih ovir za uporabo vodika

Ta reforma vključuje začetek veljavnosti zakonodajnega okvira za spodbujanje vodika kot obnovljivega vira energije. Ta zakonodajni okvir vsebuje:

-Tehnični varnostni predpisi za proizvodnjo, prevoz (tehnična in regulativna merila za uvajanje vodika v omrežje zemeljskega plina), skladiščenje in uporabo vodika;

-Hitri postopek odobritve s postopkom „vse na enem mestu“ za pridobitev dovoljenja za gradnjo in obratovanje manjšega obrata za proizvodnjo vodika (za elektrolizatorje z močjo manj kot 1–5 MW; prag za shranjevanje se določi v zgoraj navedenih tehničnih varnostnih predpisih za vodik).

-Ureditev udeležbe obratov za proizvodnjo vodika v omrežnih storitvah. Regulativni organ za energetiko (ARERA) je zadolžen, da po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi izda poseben regulativni ukrep.

-Sistem potrdil o izvoru za vodik iz obnovljivih virov, da bi potrošnikom dali cenovne signale.

-Postopke in/ali merila za opredelitev izbranih območij za oskrbo z gorivom vzdolž avtocest za optimizacijo lokacije polnilnih postaj za vzpostavitev koridorjev H2 za tovornjake, začenši s severnimi italijanskimi regijami do doline reke Po in logističnih vozlišč ter glavnih avtocest vzdolž polotoka.

-Usklajevanje 10-letnega razvojnega načrta nacionalnega operaterja prenosnega omrežja z načrti drugih evropskih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij, katerega cilj je razvoj skupnih standardov za prenos vodika prek obstoječih plinovodov ali namenskih plinovodov.

Reforma 4 – Ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti vodika

Ta reforma vključuje sprejetje davčnih ukrepov za spodbujanje proizvodnje in/ali uporabe vodika v skladu s pravili EU o obdavčitvi ter prenos druge direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih energije), ali električne energije iz omrežja.

Reforma 5 – Pametnejši postopki za ocenjevanje projektov v sektorju sistemov lokalnega javnega prevoza s fiksnimi napravami in v sektorju hitrega množičnega prevoza

Ta reforma vključuje sprejetje zakonodaje, ki jasno določa odgovornosti za odobritev projektov lokalnega javnega prevoza, in poenostavitev postopka plačila.

Naložbe 1.3 – Spodbujanje inovativnih sistemov (vključno z off-shore)

Ta naložba vključuje izgradnjo najmanj 100 MW plavajočih vetrnih elektrarn in plavajočih fotovoltaičnih elektrarn skupaj s sistemi za shranjevanje energije ter enako število 100 MW elektrarn, integriranih s kombinacijo več tehnologij 29 , skupaj s potrebno infrastrukturo za priključitev na omrežje in morebitno elektrifikacijo lokalnih območij in infrastruktur (kot so pristaniški doki).

Naložba 1.4 – Razvoj biometana v skladu z merili za spodbujanje krožnega gospodarstva

To naložbo sestavljajo:

-Podpora za gradnjo novih obratov za proizvodnjo biometana

-Ponovna preusmeritev in izboljšanje učinkovitosti obstoječih obratov za pridobivanje bioplina v proizvodnjo biometana za promet, industrijo in ogrevanje. Biometan izpolnjuje merila iz Direktive 2018/2001 (druga direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov), da se omogoči skladnost ukrepa z načelom, da se ne škoduje bistveno, in ustreznimi zahtevami iz opombe 8 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241.

-Nadomestitev zastarelih in nizko učinkovitih mehanskih vozil z vozili, ki vozijo izključno z biometanom, skladnim z merili iz Direktive 2018/2001 (druga direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Proizvajalci biogoriv ter plinov in biogoriv iz biometana morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Izvajalec odkupi potrdila o izvoru, ki so sorazmerna s pričakovano porabo goriva.

-Razpršene ekološke prakse v fazi proizvodnje bioplina (lokacije z minimalno obdelavo tal, inovativni nizkoemisijski sistemi za distribucijo digestata).

Naložba 2.1 – Krepitev pametnih omrežij

Ta naložba vključuje preoblikovanje distribucijskih omrežij in njihovo upravljanje s posegi v električno omrežje in njegove komponente programske opreme, da se omogočijo novi energetski scenariji, v katerih lahko sodelujejo tudi odjemalci in proizvajalci-odjemalci.

Naložba 2.2 – Intervencije za povečanje odpornosti električnega omrežja

Te naložbe zajemajo ukrepe za izboljšanje odpornosti elektroenergetskega omrežja na ekstremne vremenske pojave (velika/padajoča drevesa, led, vročinski valovi, poplave in hidrogeološko tveganje), zlasti na distribucijskem omrežju, ter za zmanjšanje verjetnosti dolgotrajnih prekinitev oskrbe z električno energijo in negativnih socialnih in gospodarskih posledic za prizadeta območja.

Naložba 3.3 – Preskušanje vodika za cestni promet

Ta naložba vključuje vzpostavitev najmanj 40 postaj za oskrbo z gorivom na vodikov pogon na avtocestnih, logističnih skladiščih in pristaniščih v skladu z zahtevami Direktive 2014/94 o infrastrukturi za alternativna goriva.

Naložba 3.4 – Preskušanje vodika za železniško mobilnost

Ta naložba vključuje izgradnjo najmanj desetih oskrbovalnih mest za železnice na podlagi vodika ob šestih železniških progah. Črpalne postaje za vodikov vlak se izvajajo v bližini lokalnih mest za proizvodnjo zelenega vodika in/ali črpalnih postaj za vodik na avtocesti. Projekt vključuje podporo dejavnosti za raziskave in razvoj za vodik v železniškem prometu, začenši z visokotlačnim elektrolizatorjem (TRL 5-7), visoko zmogljivim sistemom za shranjevanje, ki uporablja tudi kovinski hidrid ali tekočine (TRL 3-5).

Naložba 3.5 – Raziskave in razvoj vodika

Ta naložba vključuje podporo raziskovalnim in razvojnim dejavnostim na področju vodika v:

-Proizvodnja zelenega in čistega vodika

-Inovativne tehnologije za shranjevanje, transport in pretvorbo vodika v derivate in e-goriva

-Gorivne celice za stacionarno uporabo in uporabo za mobilnost

-Integrirani sistemi pametnega upravljanja za povečanje odpornosti in zanesljivosti inteligentnih infrastruktur, ki temeljijo na vodiku

Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih energije), ali dejavnosti, povezane z električno energijo iz omrežja, ali dejavnosti na področju vodika, ki izpolnjujejo zahtevo glede prihranka emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva v višini 73,4 % za vodik [pri čemer so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu nižje od 3tCO2e/tH2] in 70 % za sintetična goriva na osnovi vodika v primerjavi s kompenzatorjem za fosilna goriva 94 g CO2e/MJ po analogiji s pristopom iz člena 25(2) Direktive (EU) 2018/2001.

Naložba 4.1 – Naložbe v mehko mobilnost (nacionalni načrt kolesarske poti)

Ta naložba vključuje gradnjo vsaj 365 km dodatnih kolesarskih stez na mestnih in metropolitanskih območjih ter vsaj dodatnih 1235 km na drugih območjih Italije. Mestne in metropolitanske kolesarske poti se razvijejo v 40 mestih, ki gostijo večje univerze, da se povežejo z železniškimi vozlišči ali vozlišči podzemne železnice. Naložbe v nacionalne kolesarske poti naj bi vključevale tudi projekte na podeželskih območjih.

Naložba 4.2 – Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza (metro, cestni avtomobil, BRT)

Ta naložba vključuje gradnjo 11 km voznih pasov podzemne železnice, 85 km tramvajskih prog, 120 km trolejbusnih prog in 15 km prog za vzpenjače.

Ukrepi, vključeni v ta ukrep, izhajajo iz dveh različnih razpisov za prijavo interesa (makroskupine):

a)razpis „Avviso 1“ (končni mandat leta 2020) – uresničitev sedmih ukrepov, ki vključujejo mesta Rim, Genova, Firence, Palermo, Bologna in Rimini;

b)razpis „Avviso 2“ (končni mandat januarja 2021) – uresničitev 21 ukrepov, ki vključujejo mesta Rim, Firence, Neapelj, Milano, Palermo, Bari, Bologna, Catania, Pozzuoli, Padova, Perugia, Taranto, Trst.

Naložba 4.3 – Infrastruktura za zaračunavanje pristojbin

Ta naložba vključuje podporo razvoju:

-7 500 hitrih javnih polnilnih postaj na prostih poteh;

-13 755 hitrih javnih polnilnih postaj v mestnih središčih;

-100 eksperimentalnih polnilnic, povezanih s skladiščenjem.

Te naložbe dopolnjujejo reforme cen električnega polnjenja in koncesije, navedene v elementu reforme poslovnega okolja.

Naložba 4.4.1 – Obnova avtobusnega voznega parka regionalnega javnega prevoza s čistimi gorivi

Ta naložba vključuje javno naročilo vsaj 3 000 brezemisijskih avtobusov. Te naložbe bodo prispevale k izboljšanju kakovosti zraka v Italiji in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Avtobusi so opremljeni z digitalnimi elementi.

Naložba 4.4.2 – Obnova železniškega voznega parka regionalnega javnega prevoza z vlaki za čista goriva in univerzalnimi storitvami

Ta naložba vključuje javno naročilo vsaj 150 vlakov brez emisij za nadomestitev starih dizelskih in električnih vlakov.

Naložba 4.4.3 – Obnovljena flota za poveljstvo nacionalne gasilske službe

Ta naložba vključuje nakup 200 letaliških vozil in 3600 gasilskih vozil za nadomestitev celotnega voznega parka nacionalne gasilske brigade in realizacijo 875 polnilnih postaj. Vozila so brezemisijska ali vozijo izključno z biometanom, skladnim s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov iz členov 29–31 ter pravili o biogorivih iz poljščin in krme iz člena 26 Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (druga direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov) ter povezanih izvedbenih in delegiranih aktov. Izvajalci odkupijo potrdilo o izvoru, ki je sorazmerno s pričakovano porabo goriva.

Naložba 5.1 – Razvoj vodilnega položaja na področju obnovljivih virov energije in baterij na mednarodnem, industrijskem in raziskovalnem področju

Ta naložba vključuje podporo razvoju vrednostne verige obnovljivih virov energije in baterij z dvema projektoma. Prvi se osredotoča na tehnološka znanja in spretnosti za začetek delovanja proizvodnih obratov na teh območjih. Drugi pa o industrijskih obratih za proizvodnjo fleksibilnih panelov. Upravljanje ukrepa je zaupano Invitalia S.p.A. (nacionalna agencija za privabljanje naložb in razvoj podjetij) pod nadzorom Ministrstva za gospodarski razvoj.

Naložba 5.3 – Razvoj mednarodnega, industrijskega in vodilnega položaja na področju raziskav in razvoja na področju električnih avtobusov

Ta naložba vključuje podporo približno 45 projektom, ki lahko spodbudijo digitalno in zeleno preobrazbo avtobusne industrije za proizvodnjo električnih in povezanih avtobusov. Ta naložba naj bi prav tako podprla naložbe v prenovo voznega parka električnih avtobusov (brez kritja hibridnih avtobusov).

Naložba 5.4 – Podpora zagonskim podjetjem in tveganemu kapitalu, dejavnim v ekološkem prehodu

Te naložbe zajemajo podporo razvoju zagonskih podjetij v zelenem prehodu z ustanovitvijo „sklada za zeleni prehod“ (GTF) v vrednosti 250 000 000 EUR z naložbeno strategijo, ki bo osredotočena na obnovljive vire energije, krožno gospodarstvo, mobilnost, energijsko učinkovitost, ravnanje z odpadki in shranjevanje energije. GTF bi s 5-letnim naložbenim obdobjem in poznejšim 5-letnim obdobjem upravljanja portfeljev vlagal v ustrezne sklade tveganega kapitala, zagonska podjetja in programe inkubacije/pospeševanja, poleg vodilnih upraviteljev tveganega kapitala in sistemskih akterjev. Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 30 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 31 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 32 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 33 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

E.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)				Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven		Četrtletje	Leto
M2C2-1	Naložbe 1.3 Spodbujanje inovativnih sistemov (vključno z off-shore)	mejnik	Dodelitev projekta za razvoj infrastrukture na morju	Obvestilo o dodelitvi za razvoj infrastrukture na morju	n. r.	n. r.		n. r.	Q3	2023	V projektu za razvoj infrastrukture za proizvodnjo električne energije na morju se določi inštalirana zmogljivost vsaj 200 MW iz obnovljivih virov energije.
M2C2-2	Naložb 1.3 – Spodbujanje inovativnih sistemov (vključno z off-shore)	cilj	Razvoj infrastrukture na morju	n. r.	število	0		200	Q2	2026	Vzpostavitev infrastrukture za proizvodnjo električne energije na morju, ki je enakovredna inštalirani zmogljivosti vsaj 200 MW iz obnovljivih virov energije, ali okvirna proizvodnja vsaj 480 GWh na leto.
M2C2-3	Naložbe 1.4 Razvoj biometana v skladu z merili za spodbujanje krožnega gospodarstva	cilj	Zamenjava kmetijskih traktorjev	n. r.	število	0		300	Q2	2026	Zamenjava vsaj 300 voznega parka kmetijskih traktorjev z mehanskimi traktorji, ki jih poganja izključno biometan in so opremljeni tudi z orodji za precizno kmetovanje. Biometan izpolnjuje merila iz Direktive 2018/2001 (druga direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov), da bi bil skladen z načelom, da se ne škoduje bistveno. Proizvajalci biogoriv ter plinov in biogoriv iz biometana morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Izvajalec odkupi potrdila o izvoru, ki so sorazmerna s pričakovano porabo goriva.
M2C2-4	Naložbe 1.4 Razvoj biometana v skladu z merili za spodbujanje krožnega gospodarstva	cilj	Dodatna proizvodnja biometana	n. r.	1 000 000 000	0		0,6	Q4	2023	Razviti proizvodnjo biometana iz pretvorbe obstoječih naprav in iz novih obratov na vsaj 0,6 milijarde m³ ob koncu leta 2023; Biometan izpolnjuje merila iz Direktive 2018/2001 (druga direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov), da se omogoči skladnost ukrepa z načelom, da se ne škoduje bistveno, in ustreznimi zahtevami iz opombe 8 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241. Proizvajalci biogoriv ter plinov in biogoriv iz biometana morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001.
M2C2-5	Naložbe 1.4 Razvoj biometana v skladu z merili za spodbujanje krožnega gospodarstva	cilj	Dodatna proizvodnja biometana	n. r.	1 000 000 000	0,6		2,3	Q2	2026	Razviti proizvodnjo biometana iz pretvorbe obstoječih naprav in iz novih obratov na najmanj 2,3 milijarde m³ na koncu junija 2026; Biometan izpolnjuje merila iz Direktive 2018/2001 (direktiva RRED II), da se omogoči skladnost ukrepa z načelom „neznatna teža“ in ustreznimi zahtevami iz opombe 8 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241. Proizvajalci biogoriv ter plinov in biogoriv iz biometana morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001.
M2C2-6	Reforma 1 Poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obnovljive elektrarne na kopnem in morju ter nov pravni okvir za ohranjanje proizvodnje iz obnovljivih virov ter podaljšanje časa in upravičenosti sedanjih programov podpore	mejnik	Začetek veljavnosti pravnega okvira za poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za izgradnjo struktur za energijo iz obnovljivih virov na kopnem in morju	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti zakona	n. r.	n. r.		n. r.	Q1	2024	Pravni okvir vključuje naslednje cilje: ●oblikovanje poenostavljenega in dostopnega regulativnega okvira za obrate za obnovljive vire energije ter obnovitev in prenova obstoječih elektrarn v skladu z določbami uredbe o poenostavitvi; ●sprejetje pravila, ki se deli z regijami in drugimi zadevnimi državnimi upravami, da se opredelijo merila za opredelitev območij, ki so primerna in neprimerna za postavitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov s skupno energijo, ki je vsaj enaka tisti, ki jo je določil PNIEC, za doseganje ciljev razvoja obnovljivih virov energije; ●dokončanje mehanizma podpore za obnovljive vire energije tudi za dodatne tehnologije, ki niso dozorele, ali tehnologije z visokimi operativnimi stroški in podaljšanje obdobja izvajanja dražb za t. i. mehanizem RES1; reforma za spodbujanje naložb v sisteme shranjevanja, ki se odraža v zakonodajnem odloku o prenosu Direktive (EU) 2019/944 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo.
M2C2-7	Reforma 2 Nova zakonodaja za spodbujanje proizvodnje in porabe plina iz obnovljivih virov	mejnik	Začetek veljavnosti zakonske uredbe o spodbujanju uporabe obnovljivega plina za uporabo biometana v prometnem, industrijskem in stanovanjskem sektorju ter izvedbene uredbe, ki določa pogoje in merila v zvezi z njegovo uporabo ter nov sistem spodbud.	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti zakona	n. r.	n. r.		n. r.	Q4	2021	Zakonska uredba vključuje zlasti: 1–zakonodajna sprememba za poenostavljen postopek odobritve in spremembo sedanjega mehanizma nepovratnih sredstev, da bi (i) razširili obseg upravičenosti in (ii) podaljšali obdobje razpoložljivosti nepovratnih sredstev ter (iii) predvideli vnos v tarifni mehanizem in potrdilo o izvoru za plin iz obnovljivih virov 2 – prenos druge direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov z zakonodajnim odlokom 3 – Splošno usklajevanje bi izvajalo Ministero della Transizione Ecologica (MiTE) s podporo drugih uprav s svetovalnimi funkcijami: Ministrstvo za kmetijstvo (MIPAAF), Ministrstvo za gospodarstvo in finance (MEF) in Gestore Servizi Energetici.
M2C2-8	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	mejnik	Oddaja (vseh) javnih naročil za povečanje zmogljivosti omrežja	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih naročil za	n. r.	n. r.		n. r.	Q4	2022	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih naročil za povečanje zmogljivosti omrežja za distribucijo energije iz obnovljivih virov in elektrifikacijo porabe energije
M2C2-9	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	cilj	Pametna omrežja – povečanje zmogljivosti omrežja za distribucijo obnovljivih virov energije	n. r.	število	0		1 000	Q4	2024	Povečanje zmogljivosti omrežja za distribucijo obnovljivih virov energije za vsaj 1 000 MW;
M2C2-10	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	cilj	Pametna omrežja – povečanje zmogljivosti omrežja za distribucijo obnovljivih virov energije	n. r.	število	1 000		4 000	Q2	2026	Povečanje zmogljivosti omrežja za distribucijo obnovljivih virov energije za najmanj 4 000 MW;
M2C2-11	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	cilj	Pametna omrežja – elektrifikacija porabe energije	n. r.	število	0		1 500 000	Q2	2026	Elektrifikacija porabe energije, ki doseže vsaj 1 500 000 prebivalcev
M2C2-12	Naložba 2.2 Intervencije za povečanje odpornosti električnega omrežja	mejnik	Dodelitev projektov za povečanje odpornosti elektroenergetskega omrežja	Obvestilo o dodelitvi projektov	n. r.	n. r.		n. r.	Q4	2022	Dodelitev projektov za povečanje odpornosti električnega omrežja za najmanj 4 000 km, da se zmanjša pogostost in trajanje izpadov energije zaradi skrajnih vremenskih razmer.
M2C2-13	Naložba 2.2 Intervencije za povečanje odpornosti električnega omrežja	cilj	Povečanje odpornosti elektroenergetskega omrežja	n. r.	število	0		4 000	Q2	2026	Povečanje odpornosti električnega omrežja za najmanj 4 000 km, da se zmanjša pogostost in trajanje izpadov energije zaradi skrajnih vremenskih razmer.
M2C2-14	Naložba 3.3 Preskušanje vodika za cestni promet	mejnik	Oddaja (vseh) javnih naročil za gradnjo polnilnih postaj na podlagi vodika	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih naročil za gradnjo vsaj 40 polnilnih postaj na vodik [...]	n. r.	n. r.		n. r.	Q1	2023	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih naročil za izgradnjo vsaj 40 polnilnih postaj na vodik v skladu z Direktivo 2014/94/EU o infrastrukturi za alternativna goriva
M2C2-15	Naložba 3.3 Preskušanje vodika za cestni promet	cilj	Razvoj polnilnic na podlagi vodika	n. r.	število	0		40	Q2	2026	Razviti vsaj 40 polnilnih postaj na podlagi vodika za lahka in težka vozila v skladu z Direktivo 2014/94/EU;
M2C2-16	Naložba 3.4 Preskušanje vodika za železniško mobilnost	mejnik	Dodelitev sredstev za preskušanje vodika za železniško mobilnost	Obvestilo o dodelitvi sredstev	n. r.	n. r.		n. r.	Q1	2023	Dodelitev sredstev v skladu s postopki in merili, določenimi za izgradnjo devetih železniških polnilnih postaj na podlagi vodika vzdolž šestih železniških prog
M2C2-17	Naložba 3.4 Preskušanje vodika za železniško mobilnost	cilj	Število črpalnih postaj za vodik	n. r.	število	0		10	Q2	2026	Zgraditi deset črpalnih postaj za železniške proge na podlagi vodika ob šestih železniških progah, ki se določijo z javnimi postopki, ki jih določita Ministrstvo za trajnostno mobilnost (MIMS) in Ministrstvo za ekološki prehod (MITE).
M2C2-18	Naložba 3.5 Raziskave in razvoj vodika	mejnik	Dodelitev vseh javnih naročil na področju raziskav in razvoja za raziskovalne projekte na področju vodika	Obvestilo o oddaji naročil za raziskave in razvoj na področju vodika	n. r.	n. r.		n. r.	Q2	2022	Obvestilo o dodelitvi pogodb na področju raziskav in razvoja, katerih namen je izboljšati poznavanje izvajanja vektorja vodika v fazah proizvodnje, shranjevanja in distribucije. Pogodbe razvijejo vsaj štiri razsežnosti raziskav: a) proizvodnja zelenega in čistega vodika b) inovativne tehnologije za shranjevanje vodika, transport in njegovo pretvorbo v derivate in e-goriva c) gorivne celice za stacionarne naprave in aplikacije za mobilnost d) integrirani sistemi pametnega upravljanja za povečanje odpornosti in zanesljivosti inteligentnih infrastruktur, ki temeljijo na vodiku Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih energije), ali dejavnosti, povezane z električno energijo iz omrežja, ali dejavnosti na področju vodika, ki izpolnjujejo zahtevo glede prihranka emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva v višini 73,4 % za vodik [pri čemer so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu nižje od 3tCO2e/tH2] in 70 % za sintetična goriva na osnovi vodika v primerjavi s kompenzatorjem za fosilna goriva 94 g CO2e/MJ po analogiji s pristopom iz člena 25(2) in Priloge V Direktive (EU) 2018/2001.
M2C2-19	Naložba 3.5 Raziskave in razvoj vodika	cilj	Število projektov za raziskave in razvoj na področju vodika	n. r.	število	0		4	Q2	2026	Vsaj 4 projekti na področju raziskav in razvoja, ki so bili izvedeni (po eden za vsako razsežnost raziskav in razvoja v nadaljevanju) in opremljeni s potrdilom o preskusu ali objavo Razviti je treba štiri vrste dejavnosti R & razvoj, ki se nanašajo na: a) proizvodnjo zelenega in čistega vodika b) inovativne tehnologije za shranjevanje vodika, transport in njegovo pretvorbo v derivate in e-goriva c) gorivne celice za stacionarne aplikacije in aplikacije za mobilnost d) integrirani pametni sistemi upravljanja za povečanje odpornosti in zanesljivosti inteligentnih infrastruktur, ki temeljijo na vodiku Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih energije), ali dejavnosti, povezane z električno energijo iz omrežja, ali dejavnosti na področju vodika, ki izpolnjujejo zahtevo glede prihranka emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva v višini 73,4 % za vodik [pri čemer so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu nižje od 3tCO2e/tH2] in 70 % za sintetična goriva na osnovi vodika v primerjavi s kompenzatorjem za fosilna goriva 94 g CO2e/MJ po analogiji s pristopom iz člena 25(2) in Priloge V Direktive (EU) 2018/2001.
M2C2-20	Reforma 3 Upravna poenostavitev in zmanjšanje regulativnih ovir za uporabo vodika	mejnik	Začetek veljavnosti potrebnih zakonodajnih ukrepov	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti zakona	n. r.	n. r.		n. r.	Q1	2023	Potrebni zakonodajni ukrepi določajo (i) varnostne določbe v zvezi s proizvodnjo, prevozom in skladiščenjem vodika, (ii) poenostavitev postopkov za izgradnjo majhnih struktur za proizvodnjo zelenega vodika in (iii) ukrepe v zvezi s pogoji za izgradnjo polnilnih postaj na podlagi vodika. Ta ukrep podpira le vodikove dejavnosti, ki izpolnjujejo zahtevo glede prihranka emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva v višini 73,4 % za vodik [kar pomeni 3 tCO2eq/tH2].
M2C2-21	Reforma 4 Ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti vodika	mejnik	Začetek veljavnosti davčnih spodbud	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti zakona	SE NE UPORABLJA	SE NE UPORABLJA		n. r.	Q2	2022	Zakon določa davčne spodbude za podporo proizvodnji zelenega vodika in za spodbujanje porabe zelenega vodika v prometnem sektorju. Ta ukrep podpira le vodikove dejavnosti, ki izpolnjujejo zahtevo glede prihranka emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva v višini 73,4 % za vodik [kar pomeni 3 tCO2eq/tH2].
M2C2-22	Naložbe 4.1 Naložbe v mehko mobilnost (nacionalni načrt kolesarske poti)	Cilj:	Dodatni kolesarski pasovi T1	n. r.	število	0		200	Q4	2023	Zgraditi vsaj 200 km dodatnih kolesarskih stez na mestnih in metropolitanskih območjih (tj. občinah z več kot 50 000 prebivalci).
M2C2-23	Naložbe 4.1 Naložbe v mehko mobilnost (nacionalni načrt kolesarske poti)	cilj	Dodatni kolesarski pasovi T2	n. r.	število	200		1 800	Q2	2026	Zgraditi vsaj 365 km dodatnih kolesarskih stez na mestnih in metropolitanskih območjih ter vsaj dodatnih 1 235 km na drugih območjih Italije.
M2C2-24	Naložba 4.1 – Naložbe v mehko mobilnost (nacionalni načrt kolesarske poti) – naložba 4.2 Razvoj hitrih množičnih prometnih sistemov (metro, cestni avtomobil, BRT)	mejnik	Oddaja javnega naročila za izgradnjo kolesarskih stez, metrojev, trolejbusnih prog in vzpenjač na metropolitanskih območjih	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za gradnjo kolesarskih stez, metrojev, trolejbusnih prog in vzpenjač na metropolitanskih območjih	n. r.	n. r.		n. r.	Q4	2023	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za gradnjo kolesarskih stez, podzemne železnice, trolejbusnih prog in vzpenjač na metropolitanskih območjih
M2C2-25	Naložba 4.2 Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza (metro, cestni avtomobil, BRT)	cilj	Število km infrastrukture javnega prevoza T1	n. r.	število	0		25	Q3	2024	Zgraditi vsaj 25 km infrastrukture javnega prevoza. Navedeni projekti se izvajajo na naslednjih metropolitanskih območjih (Perugia, Pozzuoli, Trst).
M2C2-26	Naložba 4.2 Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza (metro, cestni avtomobil, hitri avtobusni prevoz)	cilj	Število km infrastrukture javnega prevoza T2	n. r.	število	25		231	Q2	2026	Zgraditi najmanj 206 km infrastrukture javnega prevoza Okvirna razčlenitev po načinih prevoza je naslednja: – 11 km voznih pasov podzemne železnice; – 85 km tramvajskih pasov; – 120 km za trolejbusne proge in – 15 km prog za vzpenjače Ti projekti se izvajajo na naslednjih metropolitanskih območjih (Rim, Genova, Firence, Palermo, Bologna, Rimini, Neapelj, Milano, Palermo, Bari, Catania, Pozzuoli, Padova, Perugia, Taranto, Trst)
M2C2-27	Naložba 4.3 Vgradnja polnilne infrastrukture	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za postavitev polnilne infrastrukture M1	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za postavitev polnilne infrastrukture	n. r.	n. r.		n. r.	Q2	2023	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za izgradnjo 2 500 postaj za hitro polnjenje električnih vozil po prostih poteh in vsaj 4 000 v mestnih območjih (vse občine) Projekt lahko vključuje tudi pilotne polnilne postaje, namenjene shranjevanju energije.
M2C2-28	Naložba 4.3 Vgradnja polnilne infrastrukture	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za postavitev polnilne infrastrukture M2	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za postavitev polnilne infrastrukture	n. r.	n. r.		n. r.	Q4	2024	Oddaja javnih naročil za izgradnjo 5 000 hitrih polnilnih postaj na prostem in vsaj 9 755 v mestnih območjih (vse občine). Projekt lahko vključuje tudi pilotne polnilne postaje, namenjene shranjevanju energije.
M2C2-29	Naložba 4.3 Vgradnja polnilne infrastrukture	cilj	Število postaj za hitro polnjenje ob prostih poteh	n. r.	število	0		2 500	Q2	2024	Začetek obratovanja vsaj 2 500 hitrih polnilnih postaj za električna vozila po prostih poteh z močjo najmanj 175 kW
M2C2-29bis	Naložba 4.3 Vgradnja polnilne infrastrukture	cilj	Število postaj za hitro polnjenje na mestnih območjih	n. r.	število	0		4 000	Q2	2024	Začetek obratovanja vsaj 4 000 postaj za hitro polnjenje električnih vozil z močjo najmanj 90 kW na urbanih območjih (v vseh občinah) Projekt lahko vključuje tudi pilotne polnilne postaje, namenjene shranjevanju energije.
M2C2-30	Naložba 4,3: Namestitev polnilne infrastrukture	cilj	Število postaj za hitro polnjenje ob prostih poteh		število	2 500		7 500	Q4	2025	Začetek obratovanja vsaj 7 500 hitrih polnilnih postaj za električna vozila po prostih poteh s frekvenco 175 kW Projekt lahko vključuje tudi pilotne polnilne postaje, namenjene shranjevanju energije.
M2C2-30bis	Naložba 4,3: Namestitev polnilne infrastrukture	cilj	Število postaj za hitro polnjenje na mestnih območjih		število	4 000		13 000	Q4	2025	Začetek obratovanja vsaj 13 000 hitrih polnilnih postaj za električna vozila na mestnih območjih z močjo najmanj 90 kW Projekt lahko vključuje tudi pilotne polnilne postaje, namenjene shranjevanju energije.
M2C2-31	Naložba 4.4.3: Obnova flote za poveljstvo državne gasilske službe	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za prenovljeno floto državnega gasilskega poveljstva	Obvestilo o dodelitvi vseh pogodb za prenovljeno floto državnega gasilskega poveljstva	n. r.	n. r.		SE NE UPORABLJA	Q2	2024	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za nakup nacionalnih gasilskih vozil
M2C2-32	Naložba 4.4.1: Obnova regionalnega javnega avtobusnega voznega parka z vozili na čista goriva	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za obnovo voznega parka regionalnih avtobusnih prevozov z vozili na čisto gorivo	Obvestilo o dodelitvi vseh pogodb za obnovo voznega parka regionalnih avtobusnih prevozov z vozili na čisto gorivo	n. r.	n. r.		n. r.	Q4	2023	Obvestilo o oddaji javnih naročil za nakup čistih avtobusov
M2C2-33	Naložba 4.4.2: Obnova železniškega voznega parka za regionalni javni prevoz z vlaki za čista goriva in univerzalna storitev	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za železniški vozni park regionalnega javnega prevoza z vlaki za čista goriva in univerzalnimi storitvami	Obvestilo o oddaji vseh pogodb za železniški vozni park regionalnega javnega prevoza z vlaki za čista goriva in univerzalnimi storitvami	n. r.	n. r.		n. r.	Q2	2023	Priglasitev oddaje vseh javnih naročil za nakup čistih vlakov
M2C2-34	Naložba 4.4.1: Obnova regionalnega javnega avtobusnega voznega parka z vozili na čisto gorivo –	cilj	Število brezemisijskih avtobusov T1	n. r.	število	0		800	Q4	2024	Kupiti vsaj 800 brezemisijskih avtobusov za obnovo zadevnega voznega parka.
M2C2-34bis	Naložba 4.4.2: Obnova železniškega voznega parka za regionalni javni prevoz z vlaki za čista goriva in univerzalna storitev	cilj	Število vlakov brez emisij T1	n. r.	število	0		25	Q4	2024	Začetek uporabe vsaj 25 vlakov brez emisij za obnovo zadevnega voznega parka
M2C2-35	Naložba 4.4.1: Obnova regionalnega javnega avtobusnega voznega parka z vozili na čisto gorivo –	cilj	Število brezemisijskih avtobusov T2	n. r.	število	800		3 000	Q2	2026	Začetek uporabe vsaj 3 000 brezemisijskih avtobusov za obnovo zadevnega voznega parka
M2C2-35bis	Naložba 4.4.2: Obnova železniškega voznega parka za regionalni javni prevoz z vlaki za čista goriva in univerzalna storitev	cilj	Število vlakov brez emisij T2	n. r.	število	25		150	Q2	2026	Začetek obratovanja najmanj 150 vlakov brez emisij za obnovo zadevnega voznega parka
M2C2-36	Naložba 4.4.3: Obnova flote za poveljstvo državne gasilske službe	cilj	Število čistih vozil za obnovo voznega parka za poveljstvo državne gasilske službe	n. r.	število	0		3 800	Q2	2026	Začetek uporabe vsaj 3 800 čistih vozil za obnovo voznega parka za poveljstvo državne gasilske službe 3 500 vozil ima lahko 100-odstotno ekološko označevanje, saj so 100 % električna vozila, polnilne postaje pa morajo napajati fotonapetostni paneli. 300 težkih vozil, 200 za letališča in 100 za reševanje v mestih, vozi samo z biometanom in izpolnjuje zahteve iz direktive o obnovljivih virih energije iz Direktive 2018/2001 (direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Proizvajalci biogoriv ter plinov in biogoriv iz biometana morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Izvajalec odkupi potrdila o izvoru, ki so sorazmerna s pričakovano porabo goriva.
M2C2-37	Reforma 5: Pametnejši postopki za ocenjevanje projektov v sektorju sistemov lokalnega javnega prevoza s fiksnimi napravami in v sektorju hitrega množičnega prevoza	mejnik	Začetek veljavnosti zakonskega odloka	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti uredbe-zakona	n. r.	n. r.		n. r.	Q4	2021	Uredba-zakon bo poenostavila merila za ocenjevanje projektov v zvezi z lokalnim javnim prevozom ter pospešila postopek zasnove in odobritve.
M2C2-38	Naložba 5,1: Obnovljivi viri energije in baterije	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka	Določba zakona o začetku veljavnosti ministrskega odloka	n. r.	n. r.		n. r.	Q2	2022	Ministrska odredba določa znesek razpoložljivih sredstev, zahteve upravičencev glede dostopa, pogoje za upravičenost programov in projektov, upravičene stroške ter obliko in intenzivnost pomoči za razvoj visoko učinkovitih fotonapetostnih panelov in za razvoj baterij.
M2C2-39	Naložba 5.1.1: Fotovoltaična tehnologija	cilj	Zmogljivost proizvodnje energije proizvedenih fotonapetostnih panelov	n. r.	MW	200		2 000	Q4	2025	Do 31. decembra 2025 povečati zmogljivost proizvodnje energije proizvedenih fotonapetostnih panelov s sedanjih 200 MW/leto na vsaj 2 GW/leto [gigatovarna] zaradi visoko učinkovitih fotovoltaičnih panelov;
M2C2-40	Naložba 5.1.3: Industrija baterij	cilj	Zmogljivost proizvodnje energije za proizvedene baterije	n. r.	GWh	0		11	Q4	2024	Proizvodnja baterij s ciljno zmogljivostjo 11 GWh
M2C2-41	Naložba 5,3: Električni avtobusi	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka, ki določa znesek razpoložljivih sredstev za dosego namena intervencije (dobavna veriga avtobusov)	Določba v ministrski uredbi, ki določa začetek veljavnosti	n. r.	n. r.		n. r.	Q4	2021	V ministrski uredbi se določi znesek razpoložljivih sredstev za izvedbo približno 45 projektov industrijske preobrazbe prek „razvojnih pogodb“.
M2C2-42	Naložba 5,4: Podpora zagonskim podjetjem in tveganemu kapitalu, dejavnim v ekološkem prehodu	mejnik	Podpis finančnega sporazuma	Uradno obvestilo o podpisu finančnega sporazuma	n. r.	n. r.		n. r.	Q2	2022	Finančni sporazum določa posredne naložbe v financiranje upraviteljev skladov tveganega kapitala z naložbami in podjetji/zagonskimi podjetji v skladu s cilji zelenega prehoda, za razširitev kapitala, ki je na voljo raziskovalcem in zagonskim podjetjem, za okrepitev delovanja aktivnih skladov tveganega kapitala ter za razvoj novih in inovativnih podjetij v partnerstvu s podjetji. Finančni sporazum vključuje: -naložbena politika, -merila za upravičenost, skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M2C2-43	Naložba 5,4: Podpora zagonskim podjetjem in tveganemu kapitalu, dejavnim v ekološkem prehodu	cilj	Tvegani kapital, zbran v podporo ekološkemu prehodu	n. r.	v EUR	0		250 000 000	Q2	2026	Vsaj 250 000 000 zasebnih naložb v sektorju zelenih tehnologij, ki jih aktivira sklad. Prispevek naložbe k podnebnim spremembam v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 predstavlja 100 % skupnih stroškov naložbe, ki jo podpira RRF. Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 34 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 35 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 36 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 37 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

E.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 1.1 – Razvoj kmetijsko-voltaičnih sistemov

Ta naložba zajema nepovratna sredstva in posojila, ki podpirajo naložbe za izgradnjo kmetijsko-voltaičnih sistemov in namestitev merilnih instrumentov za spremljanje osnovne kmetijske dejavnosti, da se ocenijo mikroklima, varčevanje z vodo, obnovitev rodovitnosti tal, odpornost na podnebne spremembe in kmetijska produktivnost za različne vrste poljščin.

Naložba 1.2 – Spodbujanje obnovljivih virov energije za energetske skupnosti in skupaj delujoči samoporabniki energije iz obnovljivih virov

Ta naložba vključuje podporo postavitvi 2 000 MW novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije za konfiguracije skupne samoporabe in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, zlasti v občinah s prebivalstvom z manj kot 5 000 prebivalci. Podpora temelji na brezobrestnih posojilih do 100 % upravičenih stroškov za izgradnjo obnovljivih virov energije in proizvodnih obratov, povezanih s sistemi za shranjevanje energije.

Naložba 3.1 – Proizvodnja vodika na degradiranih območjih (vodikove doline)

Ta naložba vključuje podporo lokalni proizvodnji in uporabi zelenega vodika v industriji, MSP in lokalnem prometu, s čimer se ustvarjajo nove doline vodika, ki se nahajajo predvsem na jugu Italije, z lokalno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in lokalno rabo. Cilj projekta je ponovna uporaba opuščenih industrijskih območij za preskušanje enot za proizvodnjo vodika iz lokalnih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki se nahajajo v istem industrijskem prostoru in obratih ali na sosednjih območjih. Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih energije), ali električne energije iz omrežja.

Naložba 3.2 – Uporaba vodika v industriji, ki jo je težko uporabiti

Ta naložba vključuje podporo raziskavam, razvoju in vzorčenju za industrijske procese za razvoj pobud za uporabo vodika v industrijskih sektorjih, ki uporabljajo metan kot vir energije za toplotno energijo (cement, papirnice, keramična industrija, steklarska industrija itd.). V okviru te naložbe se objavi poseben javni razpis v podporo raziskavam in vzorčenju jeklarstva, razvoju in vzorčenju jekla za proces proizvodnje jekla z vse večjo uporabo vodika. V okviru tega projekta se ne financira zemeljski plin. Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih energije), ali električne energije iz omrežja.

Naložba 5.2 – Razvoj vodilnega položaja na področju vodika na mednarodni in industrijski ravni ter na področju raziskav in razvoja

Ta naložba vključuje podporo projektom za razvoj vrednostne verige vodika v Italiji, ki je primerna tudi za sodelovanje v morebitnih pomembnih projektih skupnega evropskega interesa za vodik.

E.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M2C2-44	Naložba 1.1 Razvoj kmetijsko-voltaičnih sistemov	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za namestitev fotovoltaičnih sončnih panelov v kmetijsko-voltaičnih sistemih	Priglasitev oddaje vseh javnih naročil za namestitev fotovoltaičnih sončnih panelov v kmetijsko-voltaičnih sistemih	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2024	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za namestitev fotovoltaičnih sončnih panelov in merilnih instrumentov v kmetijsko-voltaičnih sistemih Inštalirana moč eksperimentalnih agrovoltaičnih sistemov naj bi spodbujala razvoj inovativnih rešitev za zemeljske obrate, v katerih lahko hkrati obstaja več zemljišč, kar ustvarja konkurenčne koristi. Začetek obratovanja naprav se evidentira v nacionalnem sistemu Gaudì (register proizvodnih obratov), ki zagotavlja prepričljive dokaze o doseganju ciljev.
M2C2-45	Naložba 1.1 Razvoj kmetijsko-voltaičnih sistemov	cilj	Namestitev fotovoltaičnih sončnih panelov v kmetijsko-voltaičnih sistemih	n. r.	MW	0	1 040	Q2	2026	Namestitev fotonapetostnih sončnih panelov v kmetijsko-voltaične sisteme z zmogljivostjo 1 040 MW za okvirno proizvodnjo vsaj 1 300 GWh na leto.
M2C2-46	Naložba 1.2 Spodbujanje obnovljivih virov energije za energetske skupnosti in skupaj delujoči samoporabniki energije iz obnovljivih virov	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za dodelitev posojil za izvajanje ukrepov za energetske skupnosti	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za izvajanje ukrepov za energetske skupnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2025	Podpis pogodb za dodelitev posojil za izvajanje ukrepov za energetske skupnosti
M2C2-47	Naložba 1.2 Spodbujanje obnovljivih virov energije za energetske skupnosti in skupaj delujoči samoporabniki energije iz obnovljivih virov	cilj	Proizvodnja energije iz obnovljivih virov v energetskih skupnostih in skupaj delujoči samooskrbovalci z energijo iz obnovljivih virov	n. r.	število	0	2 000	Q2	2026	Podpora energetskim skupnostim v občinah z manj kot 5 000 prebivalci, da obrat zagotovijo vsaj 2 000 MW iz obnovljivih virov za okvirno proizvodnjo 2 500 GWh na leto; Ta ukrep ne podpira dejavnosti na področju vodika, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov nad 3tCO2eq/tH2.
M2C2-48	Naložba 3.1 Proizvodnja vodika na degradiranih območjih (vodikove doline)	mejnik	Oddaja javnega naročila za projekte proizvodnje vodika v zapuščenih industrijskih območjih	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za proizvodnjo vodika v zapuščenih industrijskih območjih	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2023	Dodelitev projektov za proizvodnjo vodika v zapuščenih industrijskih območjih. Financiranje se nameni proizvodnji zelenega vodika z manj kot 3 tCO2eq/tH2, da se doseže najboljši rezultat v smislu razogljičenja. Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih energije), ali električne energije iz omrežja.
M2C2-49	Naložba 3.1 Proizvodnja vodika na degradiranih območjih (vodikove doline)	cilj	Zaključek projekta o proizvodnji vodika na industrijskih območjih	n. r.	število	0	10	Q2	2026	Dokončati vsaj 10 projektov za proizvodnjo vodika na opuščenih industrijskih območjih s povprečno zmogljivostjo najmanj 1–5 MW vsakega Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih energije), ali električne energije iz omrežja.
M2C2-50	Naložba 3.2 Uporaba vodika v industriji, ki jo je težko uporabiti	mejnik	Sporazum o spodbujanju prehoda z metana na zeleni vodik	Podpis sporazuma	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2023	Podpis sporazuma z izbranimi lastniki projektov za spodbujanje prehoda z metana na zeleni vodik. Projekti so delno namenjeni razvoju in preskušanju industrijskega prototipa z vodikom. Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih energije), ali električne energije iz omrežja.
M2C2-51	Naložba 3.2 Uporaba vodika v industriji, ki jo je težko uporabiti	cilj	Uvajanje vodika v industrijski proces	n. r.	število	0	1	Q2	2026	Uvedba vodika v vsaj 1 industrijskih obratih za razogljičenje sektorjev, ki jih je težko ublažiti. Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih energije), ali električne energije iz omrežja. Vsaj 400 000 000 EUR podpira industrijski razvoj, ki 90 % uporabe metana in fosilnih goriv v industrijskem procesu nadomešča z vodikom, ki temelji na elektrolizi z uporabo obnovljivih virov energije, kot je opredeljeno v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih energije), ali električno energijo iz omrežja.
M2C2-52	Naložba 5.2 Vodik	mejnik	Proizvodnja elektrolizatorjev	Obvestilo o objavi vseh javnih naročil	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Oddaja naročila za gradnjo industrijskega obrata za proizvodnjo elektrolizatorjev. –
M2C2-53	Naložba 5.2 Vodik	cilj	Oddaja vseh javnih naročil za dokončanje industrijskega obrata za proizvodnjo elektrolizatorjev	n. r.	število	0	1	Q2	2026	Zgraditi industrijski obrat za proizvodnjo elektrolizatorjev za zmogljivost 1 GW na leto.

F. TEMATSKI SKLOP 2 KOMPONENTA 3 – Energijska učinkovitost in prekvalifikacija stavb

Energijska učinkovitost je temelj te komponente, ki je razdeljena na tri glavne stebre.

·Prvi steber je uvedba začasne spodbude za energijo in protipotresno prenovo zasebnih nepremičnin z davčnim odbitkom stroškov, ki nastanejo pri intervencijah. Upravičeni ukrepi so tisti, ki povečujejo energetsko učinkovitost stanovanja za vsaj dve kategoriji energetske izkaznice, pri čemer se poraba energije v povprečju poveča za več kot 30 %.

·Drugi steber te komponente je izboljšanje učinkovitosti in varnosti javnih šol in sodnih citadel.

·Tretji steber je namenjen spodbujanju gradnje in širitve učinkovitih omrežij daljinskega ogrevanja v mestnih območjih.

Poleg tega obstajajo številne reforme za poenostavitev in pospešitev izvajanja projektov za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb.

Pričakuje se, da bo ta komponenta močno prispevala k doseganju podnebnih in energetskih ciljev Italije za leto 2030, saj je civilni sektor odgovoren za skoraj polovico celotne porabe energije v Italiji. Večina stavb je bila zgrajena pred sprejetjem meril za varčevanje z energijo in začetkom veljavnosti ustrezne zakonodaje, zato so potrebe po energijski učinkovitosti in prilagajanju potresnim tveganjem velike.

Ta komponenta obravnava del priporočila 3 za posamezno državo za leto 2020, v katerem je Svet Italiji priporočil, naj sprejme ukrepe za „naložbe v zeleni in digitalni prehod, zlasti v [...] upravljanje voda in okrepljeno digitalno infrastrukturo, da se zagotovi zagotavljanje osnovnih storitev“. Obravnava tudi dele priporočil 3 za posamezne države za leto 2019 ("Ekonomska politika v zvezi z naložbami v zvezi s kakovostjo infrastrukture, povezana z naložbami, ob upoštevanju regionalnih razlik. [...] in izboljša učinkovitost javne uprave [...] s pospeševanjem digitalizacije ter povečanjem učinkovitosti in kakovosti lokalnih javnih storitev").

F.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 2.1: Krepitev Ekobonusa in Sismabonusa za energijsko učinkovitost in varnost stavb.

Z ukrepom Superbonus se financirata energetska in potresna prenova stanovanjskih stavb, vključno s socialnimi stanovanji, kot je določeno v členu 119 t. i. „Decreto Rilancio“, sprejete za odpravljanje negativnih gospodarskih in socialnih učinkov pandemije. Cilj je dvojen: 1) znatno prispevati k doseganju ciljev glede prihranka energije in zmanjšanja emisij, določenih v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Italije (PNIEC) za leto 2030, in 2) zagotoviti proticiklično podporo gradbenemu sektorju in zasebnemu povpraševanju za izravnavo učinkov gospodarske recesije.

Podpora se zagotavlja v obliki davčne olajšave za obdobje petih let. Določeno je, da se lahko upravičenci namesto neposredne uporabe odbitka namesto neposrednega odbitka odločijo za uporabo finančnih instrumentov (t. i. „kreditni prenos“ in „popust na račun“) za reševanje problema visokih začetnih stroškov naložbe. Ti alternativni instrumenti določajo, da se davčna olajšava, ki jo obračuna upravičenec, izvede za enak znesek v:

1. prispevek v obliki popusta na predplačilno ceno dobavitelja (tj. gradbenih podjetij, načrtovalcev ali splošneje splošnega izvajalca), ki ga odbijejo neposredno na računu in povrnejo v obliki davčnega dobropisa, s katerim se znižajo stroški začetne naložbe;

2. davčni dobropis, ki se prenese na finančno institucijo, ki vnaprej vplača potrebni kapital.

Ta mehanizem izravna morebiten odvračilni dejavnik, da se ne izvede prenova zaradi visokih začetnih naložbenih stroškov. Izbira glavnega izvajalca ali finančne institucije bo prepuščena upravičencu.

Večstanovanjske stavbe, enodružinske stavbe, nedeljene stanovanjske zadruge, neprofitne organizacije in prostovoljna združenja, amaterska športna združenja in klubi ter socialna stanovanja so lahko upravičeni do te davčne spodbude. Da bi bila prenova upravičena, mora biti opredeljena kot „globoka prenova“ (tj. srednja prenova v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2019/786), kar pomeni izboljšanje vsaj dveh energijskih razredov (kar v povprečju ustreza 40-odstotnemu prihranku primarne energije).

Obseg upravičenih intervencij, ki jih zajema ta ukrep, je širok, vključno na primer z intervencijami pri vožnji, intervencijami pri vleki, toplotno izolacijo neprozornih površin in posegi v klimatske sisteme (kondenzacijski kotli; toplotne črpalke; priključitev na učinkovita omrežja za daljinsko ogrevanje pod posebnimi pogoji; sončna toplotna energija; kotli na biomaso pod posebnimi pogoji), fotonapetostni sistemi s pripadajočimi sistemi shranjevanja ali infrastruktura za polnjenje električnih vozil. Ukrepi za zmanjšanje potresnega tveganja za stavbe so prav tako del tega instrumenta in naj bi po pričakovanjih predstavljali približno 14 % dodeljenih proračunskih sredstev. V dveh ministrskih odlokih z dne 6. avgusta 2020 so bile že opredeljene tehnične zahteve intervencij in postopki za potrditev skladnosti s posebnimi najvišjimi zahtevami in stroški.

Superbonus deluje že od 1. julija 2020 in velja do 30. junija 2022 (za socialna stanovanja do 31. decembra 2022). Dostop do nadomestila se lahko zahteva za nadaljnjih šest mesecev v primeru del na večstanovanjskih stavbah ali socialnih stanovanjih, če je bilo vsaj 60 % del opravljenih pred zgoraj navedenimi datumi. Da bi imeli bolj zapleteni posegi, se načrtuje podaljšanje uporabe ukrepa za večstanovanjske stavbe do 31. decembra 2022, za socialna stanovanja pa do 30. junija 2023, ne glede na dokončanje vsaj 60 % del.

Reforma 1.1 – Poenostavitev in pospešitev postopkov za intervencije za energijsko učinkovitost

Cilj te reforme je poenostaviti in pospešiti postopke za izvajanje ukrepov v zvezi z energijsko učinkovitostjo. Sestavljajo ga štirje glavni ukrepi:

·Vzpostavitev nacionalnega portala za energijsko učinkovitost stavb: Portal podpira državljane in upravljavce pri upravljanju projektov energijske učinkovitosti in je enostaven vir za dostop do informacij za nosilce odločanja. Vsebuje informacije o energetski učinkovitosti nacionalnega stavbnega fonda, ki naj bi podjetjem in državljanom pomagale pri odločitvah za izboljšanje energetske učinkovitosti njihovih nepremičnin. Vzpostavi se točka „vse na enem mestu“, ki državljanom in podjetjem zagotavlja pomoč in vse koristne informacije v zvezi z energetskim kartiranjem stavb, skladnostjo s sektorskimi predpisi, ocenjevanjem možnosti za učinkovitost in izbiro prednostnih nalog za ukrepanje, vključno s postopnim preoblikovanjem načrtov, izbiro najprimernejših promocijskih orodij za ta namen in usposabljanjem strokovnih znanj in spretnosti.

·Krepitev dejavnosti iz načrta obveščanja in usposabljanja za civilni sektor – načrt za informiranje in usposabljanje upošteva potrebo po razvoju posebnih pobud za zapolnitev informacijske vrzeli končnih uporabnikov v stanovanjskem sektorju ter ustreznih dejavnosti usposabljanja o spodbudah in najučinkovitejših ukrepih za podjetja, ki ponujajo energetske storitve, izvajajo intervencije, in za upravljavce večstanovanjskih stavb. Načrt se pripravi ob upoštevanju potreb, ki izhajajo iz ukrepa Superbonusa, da se čim bolj poveča njegova učinkovitost in postavijo temelji za trajno kulturo učinkovitosti v gradbeništvu.

·Posodobitev in okrepitev nacionalnega sklada za energijsko učinkovitost: Z revizijo uredb o ustanovitvi in upravljanju nacionalnega sklada za energijsko učinkovitost (člen 15 zakonske uredbe 102/2014 in medresorske uredbe z dne 22. decembra 2017) začnejo veljati spremembe za spodbujanje povečanja in večje uporabe razpoložljivih sredstev.

·Pospešitev faze izvajanja projektov, ki se financirajo iz osrednjega programa za javno obnovo, EPAC: Izvede se regulativni pregled, namenjen spodbujanju učinkovitejšega upravljanja virov, ki so posebej dodeljeni programu za prekvalificiranje stavb centralne javne uprave (PREPAC).

F.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M2C3-1	Naložba 2.1 – Krepitev Ekobonusa in Sismabonusa za energijsko učinkovitost in varnost stavb	mejnik	Začetek veljavnosti podaljšanja Superbonusa	Določba v pravnem(-ih) aktu(-ih) o začetku veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Pravni akt(-i) podaljšanje ugodnosti za Ekobonus in Sismabonus do 31. decembra 2022 za večstanovanjske stavbe in 30. junija 2023 za socialna stanovanja (IACP)
M2C3-2	Naložba 2.1 – Krepitev Ekobonusa in Sismabonusa za energijsko učinkovitost in varnost stavb	cilj	Prenova stavb Superbonus in Sismabonus T1	n. r.	število	0	13 400 000	Q2	2023	Celotna zgradba obnova za, (i) najmanj 12 000 000 kvadratnih metrov ki privedejo do prihrankov primarne energije najmanj 40 % in povečanje vsaj dveh kategorije energije potrdilo o učinkovitosti, (ii) prenovite najmanj 1 400 000 kvadratni metri za protipotresne namene
M2C3-3	Naložba 2.1 – Krepitev Ekobonusa in Sismabonusa za energijsko učinkovitost in varnost stavb	cilj	Prenova stavb Superbonus in Sismabonus T2	n. r.	število	0	35 800 000	Q4	2025	Popolna prenova stavb za (i) vsaj 32 000 000 kvadratov števci, ki povzročajo primarno energijo vsaj 40-odstotni prihranek se poveča na najmanj dve kategoriji energije potrdilo o učinkovitosti, (ii) prenoviti najmanj 3 800 000 kvadratnih metrov za protipotresne namene
M2C3-4	Reforma 1.1: Poenostavitev in pospešitev postopkov za ukrepe za energijsko učinkovitost	mejnik	Poenostavitev in pospešitev postopkov za ukrepe za energijsko učinkovitost	Določba v pravnem(-ih) aktu(-ih) o začetku veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Pravni akti poenostavljajo in pospešujejo postopki za intervencije za energijsko učinkovitost s strani ·Vzpostavitev nacionalnega portala za energetsko učinkovitost stavb ·Krepitev dejavnosti v okviru načrta obveščanja in usposabljanja, namenjenega civilnemu sektorju ·Posodobitev in okrepitev nacionalnega sklada za energetsko učinkovitost ·Pospešitev faze izvajanja projektov, ki se financirajo iz programa PREPAC

F.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 1.1: Izgradnja novih šol z zamenjavo stavb

Ta ukrep se osredotoča na postopno zamenjavo dela stavbnega fonda javnih šol, da se vzpostavijo sodobne in trajnostne strukture.

Cilji ukrepov so zmanjšanje porabe energije, večja potresna varnost stavb in razvoj zelenih površin.

Načrt naj bi bil usmerjen na 195 šolskih stavb s skupno 410 tisoč m².

Naložba 1.2 – Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev nepremičninskega premoženja pravosodja

Ta ukrep je namenjen prenovi in prekvalifikaciji neustreznih struktur pravosodja.

Ukrep se osredotoča na ohranjanje obstoječega premoženja, kar omogoča zaščito, vrednotenje in obnovo zgodovinske dediščine, ki je pogosto značilna za urade uprave v italijanskem pravosodnem sistemu. Poleg energijske učinkovitosti je cilj programa tudi zagotavljanje gospodarske, okoljske in socialne trajnosti ukrepov z uporabo trajnostnih materialov in uporabo samoproizvedene električne energije iz obnovljivih virov. Intervencije tudi prilagodijo strukture, da se zmanjša potresna ranljivost stavb.

Okvirni seznam občin, v katerih se izvajajo intervencije, je naslednji: Bari, Bergamo, Bologna, Cagliari, Firence, Genova, Latina, Messina, Milano, Monza, Neapelj, Palermo, Perugia, Reggio Calabria, Rim, Rim, Trani, Torino, Velletri in Benetke.

Intervencija ne vključuje kotlov zemeljskega plina.

Naložba 3.1: Spodbujanje učinkovitega daljinskega ogrevanja

Daljinsko ogrevanje ima pomembno vlogo pri doseganju okoljskih ciljev sektorja ogrevanja in hlajenja, zlasti na velikih mestnih območjih, kjer je problem še bolj pereč.

Ukrep razvija učinkovito daljinsko ogrevanje na podlagi distribucije toplote, proizvedene iz obnovljivih virov, odpadne toplote ali toplote, proizvedene v visoko zmogljivih obratih. Z ukrepom se financirajo projekti, ki bodo izbrani na podlagi javnega razpisa, objavljenega leta 2022, v zvezi z gradnjo novih omrežij ali razširitvijo obstoječih omrežij za daljinsko ogrevanje. Naslednji razpis se lahko objavi leta 2023. Prednost imajo projekti, ki zagotavljajo največje prihranke pri neobnovljivi primarni energiji.

Pričakuje se, da bodo vsako leto dosežene energetsko-okoljske koristi, ki znašajo 20 kiloton ekvivalenta primarne fosilne energije na leto in 40 kiloton CO2 preprečenih emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti izgradnja učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja ne sme uporabljati fosilnih goriv kot vira toplote, temveč je odvisna izključno od toplote, proizvedene iz obnovljivih virov, odpadne toplote ali soproizvodnje v visoko zmogljivih obratih. Povezana infrastruktura za daljinsko ogrevanje je v skladu z Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1) in naj bi zagotovila zmanjšanje za 0,04 Mt CO2/leto.

F.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M2C3-5	Naložba 1.1: Izgradnja novih šol z zamenjavo stavb	mejnik	Dodelitev vseh javnih naročil za gradnjo novih šol z zamenjavo stavb za nadgradnjo energije v šolskih stavbah na podlagi javnega razpisa	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil na podlagi javnega razpisa	n. r.	n. r.	n. r.	Q3	2023	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za nove zamenjava šol, upravičenih do financiranje, ki ga formalizirajo lokalni organi kar ustreza skupni površini najmanj 400 000 kvadratni metri
M2C3-6	Naložba 1.1: Izgradnja novih šol z zamenjavo stavb	cilj	Z zamenjavo stavb je zgrajenih vsaj 400000 SQMT novih šol.	n. r.	število	0	400 000	Q1	2026	Dokončanje gradnje vsaj 400 000 kvadratnih metrov novih šol z zamenjavo stavb, zaradi česar je poraba primarne energije vsaj 20 % manjša od zahteve za stavbe s skoraj nično porabo energije
M2C3-7	Naložba 1.2 – Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev nepremičninskega premoženja pravosodja	mejnik	Ministrstvo za pravosodje na podlagi javnega razpisa podpiše oddajo vseh javnih naročil za gradnjo novih stavb, obnovo in krepitev nepremičnin na področju pravosodja.	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil na podlagi javnega razpisa	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev nepremičnin upravljanje sodstva
M2C3-8	Naložba 1.2 – Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev nepremičninskega premoženja pravosodja	cilj	Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev nepremičnin na področju pravosodja	n. r.	število	0	289 000	Q1	2026	Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev nepremičnin premoženje sodnega varstva najmanj 289 000 kvadratnih metrov
M2C3-9	Naložba 3.1: Spodbujanje učinkovitega daljinskega ogrevanja	mejnik	Pogodbe za izboljšanje ogrevalnih omrežij dodeljuje Ministrstvo za ekološki prehod po javnem razpisnem postopku	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil na podlagi javnega razpisa	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Oddaja vseh javnih naročil za izgradnja novih omrežij za daljinsko ogrevanje ali razširitev obstoječih omrežij za daljinsko ogrevanje, ki bi morala vključevati zahtevo po zmanjšanju porabe energije. Oddaja javnih naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M2C3-10	Naložba 3.1: Spodbujanje učinkovitega daljinskega ogrevanja	cilj	Izgradnja ali razširitev omrežij za daljinsko ogrevanje	n. r.	število	0	20	Q1	2026	Dokončanje izgradnje novih omrežij za ogrevanje okrožja ali razširitev obstoječih za zmanjšanje porabe energije za vsaj 20 KTOE na leto. Naložba izpolnjuje pogoje iz opombe (9) Priloge VI k Uredbi 241/2021/EU o instrumentu za okrevanje in odpornost.

G. TEMATSKI SKLOP 2 KOMPONENTA 4 — Teritorialno načrtovanje in vodni viri

Cilj te komponente italijanskega načrta za okrevanje in odpornost je odpraviti številne dolgotrajne pomanjkljivosti v zvezi z upravljanjem vodnih virov in hidrogeoloških tveganj v Italiji ter sprejeti številne ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti. To je treba doseči s pomembno in uravnoteženo kombinacijo reform in naložb v teh različnih razsežnostih.

Kar zadeva reforme, del predlaga sklop ukrepov, katerih glavni cilj je izboljšati učinkovitost upravljanja vodnih virov z zmanjšanjem razdrobljenosti sektorja, vzpostavitvijo ustrezne cenovne politike in določitvijo številnih spodbud za reševanje obstoječih težav, povezanih z ravnanjem z odpadno vodo. Reforme v tej komponenti vključujejo tudi sklop ukrepov za poenostavitev zasnove in izvajanja projektov, povezanih z vodno infrastrukturo ter upravljanjem in zmanjševanjem hidroloških tveganj.

Naložbe, povezane s to komponento, prispevajo k blažitvi in boljšemu obvladovanju hidrogeološkega tveganja v Italiji, tako z vidika preprečevanja kot prilagajanja, njihov cilj pa je povečati odpornost infrastrukture, povezane z vodo. Poleg tega je njihov cilj znatno izboljšati gospodarjenje z vodnimi viri z boljšim ravnanjem z odpadno vodo in znatnim zmanjšanjem iztekanja vode, tudi v kmetijskem sektorju. Naložbe krepijo digitalizacijo teh sektorjev ter poskrbijo, da bodo energijsko učinkovitejši in bolje prilagojeni podnebnim spremembam. Ta komponenta vključuje tudi sklop ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zelenih površin v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Ta komponenta obravnava del priporočila 3 za posamezno državo za leto 2020, v katerem je Svet Evropske unije Italiji priporočil, naj sprejme ukrepe za“ naložbe v zeleni in digitalni prehod, zlasti v [...] upravljanje voda in okrepljeno digitalno infrastrukturo za zagotavljanje osnovnih storitev „. Obravnava tudi dele priporočila 3 za posamezno državo za leto 2019 („Ekonomska politika v zvezi z naložbami v zvezi s kakovostjo infrastrukture, povezana z naložbami, ob upoštevanju regionalnih razlik. [...] in izboljša učinkovitost javne uprave [...] s pospeševanjem digitalizacije ter povečanjem učinkovitosti in kakovosti lokalnih javnih storitev“).

G.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 2.1 – Poenostavitev in pospešitev postopkov za izvajanje ukrepov proti hidrogeološki nestabilnosti

Cilj te reforme je odpraviti obstoječe pomanjkljivosti pri upravljanju hidrogeoloških tveganj, ki jih je izpostavilo italijansko računsko sodišče. Vključuje poenostavitev in pospešitev postopkov za izvajanje projektov na tem področju, vključno z določitvijo najdaljših rokov za vsako fazo; prednostno razvrščanje posredovanj v skladu z nacionalno oceno tveganja in členom 6 Sklepa št. 1313/2013 o oceni zmogljivosti EU in obvladovanja tveganja ter načelu, da se ne škoduje bistveno; oblikovanje načrta za povečanje upravne zmogljivosti subjektov, odgovornih za izvajanje teh projektov, in okrepitev usklajevanja med različnimi zadevnimi ravnmi upravljanja, vključno z racionalizacijo pretoka informacij.

Reforma 2 – reforma pravnega okvira za boljše upravljanje in trajnostno rabo vode

Cilj te reforme je obravnavati dolgotrajne težave vodnega sektorja v Italiji, ki se odražajo v številnih tekočih postopkih za ugotavljanje kršitev zaradi neskladnosti z Direktivo Sveta 91/271/EGS, v čezmerni razdrobljenosti sektorja ter v odsotnosti ustreznih spodbud in cenovnih politik. Predvideni ukrepi naj bi znatno zmanjšali razdrobljenost sektorja z zmanjšanjem števila upravljavcev in spodbujanjem ekonomije obsega, določitvijo spodbud za zmanjšanje uhajanja vode in prekomerne porabe vode v kmetijskem sektorju ter oblikovanjem ustreznih cenovnih politik za bolj trajnostno porabo vode.

Z deželami Kampanija, Kalabrija, Molise in Sicilija se podpiše sklop memorandumov o soglasju, da se zmanjša razdrobljenost števila izvajalcev storitev oskrbe z vodo. Memorandum o soglasju določa cilje v zvezi z ustanavljanjem organov lokalnih oblasti, zmanjšanjem števila operaterjev in doseganjem ekonomije obsega, da se v dveh letih po podpisu memoranduma o soglasju določi en sam subjekt za vsaj 40 000 prebivalcev.

Reforma 4.2 „Ukrepi za zagotovitev popolnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve za rabo vode“

Namen te reforme je obravnavati velike težave pri upravljanju vodnih virov in povečati učinkovitost sistema.

Pričakuje se, da bo sistem zmanjšal obstoječo razdrobljenost števila upravljavcev, kar v nekaterih delih države močno ovira učinkovito rabo vodnih virov. Reforma naj bi tudi določila prave spodbude za boljšo rabo vodnih virov v kmetijskem sektorju, uvedla sistem kazni za nezakonito pridobivanje vode in uvedla sistem cen, ki bolje odraža in je bolj v skladu z načelom „onesnaževalec plača“, hkrati pa preprečuje širitev obstoječih namakalnih sistemov. Ukrepi se sprejmejo v sodelovanju z regijami, kjer je upravljanje vodnih virov trenutno bolj problematično.

Naložba 3.2 – Digitalizacija nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij

Ta ukrep določa standardizirane in digitalizirane postopke za posodobitev, učinkovitost in učinkovito delovanje zavarovanih območij v različnih razsežnostih, kot so ohranjanje narave, upravna poenostavitev postopkov in storitev za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij. Po intervenciji naj bi se spremljanje naravnih virov izboljšalo, da bi se sprejeli morebitni potrebni preventivni in korektivni ukrepi za zaščito biotske raznovrstnosti. Prav tako naj bi prispeval k boljšim storitvam in ozaveščanju obiskovalcev nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij o biotski raznovrstnosti za bolj trajnostni turizem in odgovorno porabo naravnih virov.

G.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M2C4-1	Reforma 2,1: Poenostavitev in pospešitev postopkov za izvajanje ukrepov proti hidrogeološki nestabilnosti	mejnik	Začetek veljavnosti poenostavitve pravnega okvira za boljše obvladovanje hidroloških tveganj	Določba v ustreznem(-ih) pravnem(-ih) aktu(-ih) o začetku veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Novi pravni okvir (najmanj) Dati prednost preventivnim ukrepom v skladu z nacionalno oceno tveganja in členom 6 Sklepa št. 1313/2013 o oceni zmogljivosti EU in obvladovanja tveganj ter načelu da se ne škoduje bistveno; -Pospešiti postopke za zasnovo projektov in določiti splošna načela za poenostavitev postopkov izvajanja in financiranja projektov ter projektov v zvezi s hidrološkim tveganjem; -Uskladiti in racionalizirati pretok informacij za zmanjšanje odvečnosti pri poročanju med različnimi državnimi informacijskimi sistemi ter razviti sistem kazalnikov za boljše prepoznavanje hidroloških tveganj v skladu s priporočili italijanskega računskega sodišča; -Okrepiti usklajevanje intervencij med različnimi ravnmi upravljanja v skladu s priporočili italijanskega računskega sodišča; -Vzpostavitev skupnih zbirk podatkov o incidentih („dissesto“) v skladu s priporočili italijanskega računskega sodišča; -Določitev najdaljših rokov za vsako fazo. -Določi načrt za okrepitev zmogljivosti zadevnih subjektov.
M2C4-2	Reforma 4.2 „Ukrepi za zagotovitev popolnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve za rabo vode“	mejnik	Začetek veljavnosti reforme za zagotovitev popolnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve za rabo vode	Določba v ustreznem(-ih) pravnem(-ih) aktu(-ih) o začetku veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q3	2022	Splošni zakon/uredbe o storitvah za rabo vode za njihovo trajnostno rabo in spodbujanje naložb v vodno infrastrukturo, ki vsaj: -Zmanjšati razdrobljenost subjektov s pravili in mehanizmi združevanja, da bi spodbudili sedanje avtonomne upravljavce, da se vključijo v edinstveni operater za celotno območje Ambito Territoriale Ottimale; -Zagotoviti spodbude za trajnostno rabo vode v kmetijstvu, zlasti v podporo uporabi skupnega sistema za spremljanje rabe vode (SIGRIAN) za skupne in samooskrbne namakalne namene; -Vzpostaviti sistem reguliranih cen, ki ustrezno upošteva rabo virov in onesnaževanje okolja v skladu z načelom „onesnaževalec plača“;
M2C4-3	Reforma 4.2 „Ukrepi za zagotovitev popolnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve za rabo vode“	mejnik	Reforma pravnega okvira za boljše upravljanje in trajnostno rabo vode	Začetek veljavnosti memorandumov o soglasju	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Ministrstvo za ekološki prehod z deželami Kampanija, Kalabrija, Molise in Sicilija podpiše memorandume o podpori za zmanjšanje razdrobljenosti števila izvajalcev storitev oskrbe z vodo. V memorandumu o soglasju bi morali biti določeni cilji v zvezi z ustanavljanjem organov lokalne uprave, zmanjšanjem števila izvajalcev in doseganjem ekonomije obsega, da bi se ustanovili en sam subjekt za vsaj 40 000 prebivalcev.
M2C4-4	Reforma 4.2 „Ukrepi za zagotovitev popolnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve za rabo vode“	mejnik	Začetek veljavnosti novega pravnega okvira za namakalne namene	Določba v ustreznem zakonodajnem aktu, ki navaja začetek veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Revidirani pravni okvir mora biti vsaj: Vzpostavitev sistema kazni za nezakonito pridobivanje vode Zahteva oceno učinka, kot je določeno v členu 4(7) okvirne direktive o vodah, da se oceni (po možnosti kumulativni) vpliv na vsa potencialno prizadeta vodna telesa. – Zagotoviti, da se širjenje obstoječega namakalnega sistema (vključno s povečano uporabo vode, tj. ne le s fizičnim širjenjem), celo z učinkovitejšimi metodami, prepreči, kadar zadevna vodna telesa (površinske ali podzemne vode) so ali se (v okviru zaostrovanja podnebnih sprememb) pričakuje, da bodo v slabem ali potencialno dobrem stanju.
M2C4-5	Naložba 3.2: Digitalizacija nacionalnih parkov	mejnik	Začetek veljavnosti upravne poenostavitve in razvoja digitalnih storitev za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij	Določba ministrske uredbe o začetku veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2022	Z ministrsko odredbo je določen razvoj digitalnih storitev za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij.
M2C4-6	Naložba 3.2: Digitalizacija nacionalnih parkov	cilj	Upravna poenostavitev in razvoj digitalnih storitev za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij	n. r.	odstotek	0	70	Q4	2023	Vsaj 70 % nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij je razvilo digitalne storitve za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij (vsaj dva izmed naslednjih: povezava s portalom Naturitalia.IT; 5G/Wi-Fi ali aplikacija za trajnostno mobilnost)

G.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma 3.1 Sprejetje nacionalnih programov za nadzor nad onesnaževanjem zraka

Cilj reforme je uskladiti nacionalno in regionalno zakonodajo ter uvesti s tem povezane ukrepe za zmanjšanje emisij onesnaževal zraka (v skladu s cilji iz Direktive 2016/2284 o nacionalnih zgornjih mejah emisij in spremembi podnebnih plinov).

Naložba 1.1: Izvajanje naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja

Naložba razvije sistem spremljanja za ugotavljanje in napovedovanje tveganj, ki so posledica podnebnih sprememb in neustreznega prostorskega načrtovanja z uporabo naprednih tehnologij. Te tehnologije omogočajo daljinski nadzor nad velikimi teritorialnimi pasovi, s čimer se določi podlaga za razvoj načrtov za preprečevanje tveganj, vključno s krepitvijo obstoječe infrastrukture, in odkrivanje nezakonitega odlaganja odpadkov. Glavni instrumenti, ki se razvijejo za doseganje teh ciljev, so zbiranje prostorskih podatkov z uporabo satelitskih sistemov za opazovanje, droni, daljinski senzorji in integracija informacijskih sistemov; telekomunikacijska omrežja z najnaprednejšimi varnostnimi zahtevami; vzpostavitev centralnih in regionalnih nadzornih sob za dostop do informacij, zbranih na terenu; ter sisteme in storitve kibernetske varnosti za zaščito pred kibernetskimi napadi. Intervencije se izvajajo predvsem v osmih južnih regijah.

Naložba 2.1: Ukrepi za zmanjšanje poplavne in hidrogeološke ogroženosti

Za italijansko ozemlje je značilna visoka stopnja hidrogeološke nestabilnosti, ki so jo še poslabšale posledice podnebnih sprememb. To tveganje negativno vpliva ne le na kakovost življenja, temveč tudi na gospodarsko dejavnost območij, ki so najbolj izpostavljena temu tveganju.

Izvede se širok in celovit sklop posegov, ki združujejo strukturne ukrepe, kot sta zaščita zemeljskih plazov ali zmanjšanje tveganja poplav na metropolitanskih območjih, z drugimi ukrepi, osredotočenimi na prekvalifikacijo, spremljanje in preprečevanje nastajajočih tveganj.

Cilj je zmanjšanje števila ljudi, ki so trenutno ogroženi, za 1 500 000.

Naložba 2.2. Ukrepi za odpornost, krepitev ozemlja in energijsko učinkovitost občin

Cilj tega ukrepa je predvsem obravnavati geološko-hidravlično tveganje na mestnih in metropolitanskih območjih. Ta tveganja so povezana s poplavami, erozijo ali nestabilnostjo stavb, kar povzroča veliko poslabšanje, med drugim v stavbnem fondu, v omrežjih za podzemne storitve in v cestnem omrežju.

Ukrep vključuje raznolik sklop posegov na urbanih in metropolitanskih območjih, katerih cilj je zmanjšati ranljivost hidrogeoloških tveganj. Jedro načrtovanih ukrepov je izboljšanje varnosti stavb pred potresnimi in hidrogeološkimi tveganji ter vključuje tudi ukrepe v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam in energijsko učinkovitostjo, kot sta zmanjšanje porabe energije v stavbah ali povečanje učinkovitosti sistemov javne razsvetljave.

Intervencije so sestavljene iz majhnih ali srednje velikih javnih del, odvisno od zadevnega finančnega zneska in vrste ukrepov, ki jih je treba izvesti. Prvi se nanašajo predvsem na varnost šol, javnih zgradb in občinske dediščine, odstranjevanje arhitekturnih ovir ter nadgrajevanje okolja in krajine. Pri majhnih javnih delih so posegi v energijsko učinkovitost horizontalen cilj. Kar zadeva srednje javne gradnje, so intervencije usmerjene predvsem v naložbe v zmanjševanje hidrogeološkega tveganja in zagotavljanje varnosti cest, mostov in viaduktov, čeprav se izvajajo tudi ukrepi na območjih, opisanih za majhna dela.

Naložba 3.1: Varstvo in izboljšanje mestnih in primestnih gozdov

Cilj tega ukrepa je zaščititi zelene površine in povečati njihovo število, da bi ohranili in okrepili biotsko raznovrstnost ter izboljšali kakovost življenja prebivalcev teh območij. Ukrepi se osredotočajo na 14 metropolitanskih mest Italije, ki so najbolj izpostavljena okoljskim problemom, kot so onesnaženost zraka, izguba biotske raznovrstnosti ali učinki podnebnih sprememb. Na teh površinah se zasadi najmanj 6 600 000 dreves (na 6 600 hektarjih).

Ukrepi sledijo sprejetju načrta za pogozdovanje v mestih s cilji ohranjanja in krepitve biotske raznovrstnosti v skladu z evropsko strategijo za biotsko raznovrstnost, zmanjšanja onesnaženosti zraka na metropolitanskih območjih, zmanjšanja števila postopkov za ugotavljanje kršitev v zvezi s kakovostjo zraka.

Naložba 3.3 – Ponovna naturifikacija območja Po

Za območje reke so značilni prekomerno onesnaževanje vode, poraba tal in izkopavanje v rečnem dnu od leta 1970. Vse te težave so negativno vplivale na nekatere njene naravne habitate in povečale hidrogeološko tveganje.

Namen tega ukrepa je ponovno aktivirati naravne procese in spodbuditi obnovo biotske raznovrstnosti. S tem bi zagotovili obnovo reke ter učinkovitejšo in bolj trajnostno rabo vodnih virov.

Naložba 3.4: Sanacija območij brez lastništva

Industrijsko onesnaževanje je ustvarilo veliko t. i. „območij brez lastništva“, ki pomenijo veliko tveganje za zdravje, kar resno vpliva na kakovost življenja zadevnih prebivalcev.

Namen tega ukrepa je obnoviti ta zemljišča, da se zmanjša vpliv na okolje in spodbudi krožno gospodarstvo. Projekt uporablja najboljše razpoložljive inovativne raziskovalne tehnologije, da se opredelijo dejanske potrebe po sanaciji in omogoči razvoj teh območij, vključno s stanovanji.

Ta ukrep najprej zajema sprejetje akcijskega načrta za oživitev območij brez lastništva, da se zmanjša izkoriščanje zemljišč in spodbudi oživljanje mest. V načrtu so opredeljena območja brez lastništva v vseh 21 regijah in avtonomnih pokrajinah ter opredeljeni posebni posegi, ki jih je treba izvesti.

Naložba 3.5: Obnova in varstvo morskega dna in morskih habitatov

Ta ukrep vključuje obsežne ukrepe za obnovo in varstvo morskega dna in morskih habitatov, katerih cilj je obrniti stalno propadanje teh ekosistemov.

Posebni ukrepi, ki jih je treba izvesti, vključujejo razvoj ustreznega kartiranja habitatov morskega dna in spremljanje stanja okolja. Za zagotovitev ustreznega načrtovanja in izvajanja obsežnih ukrepov za obnovo in varstvo se okrepi nacionalni sistem raziskav in opazovanja morskih in obalnih ekosistemov. Poleg tega se okrepijo platforme za opazovanje morja, da se povečajo tehnično-znanstvene zmogljivosti za spremljanje morskega okolja in zlasti da se oceni učinkovitost ukrepov za zaščito in upravljanje v okviru scenarija podnebnih sprememb. Take naložbe nato omogočijo sistematično in celovito kartiranje občutljivih habitatov v italijanskih morskih vodah, da se izvedeta obnova okolja in določitev zavarovanih območij v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost iz leta 2013 in okvirno direktivo o morski strategiji.

Reforma 4.1 Poenostavitev zakonodaje in krepitev upravljanja za izvajanje naložb v infrastrukturo za oskrbo z vodo

Sedanji regulativni okvir in obstoječa razdrobljenost upravljanja negativno vplivata na sposobnost načrtovanja in izvajanja naložb v infrastrukturo za oskrbo z vodo.

Cilj te reforme je poenostaviti in povečati učinkovitost pravnega okvira ter po potrebi zagotoviti pomoč izvajalskim organom, ki nimajo zadostnih zmogljivosti za izvedbo in dokončanje teh naložb v prvotno določenih rokih.

Glavni načrtovani ukrepi za doseganje teh ciljev so predvsem (i) vzpostavitev osrednjega javnega finančnega instrumenta za naložbe v vodni sektor, ki združuje vire, ki so trenutno precej razpršeni; (ii) poenostavitev postopkov za poročanje o financiranih naložbah in njihovo spremljanje, (iii) nadaljnje vključevanje regulatorja v načrtovanje naložb, ki jih je treba izvesti, in morebitne spremembe načrta.

Ministrstvo za infrastrukturo in promet predstavi predlog reforme, ki se nanaša na sektor oskrbe z vodo.

Naložba 4.1 Primarna vodna infrastruktura za zanesljivost oskrbe z vodo

Cilj tega ukrepa je zagotoviti zanesljivo oskrbo z vodo na pomembnih mestnih območjih in velikih namakanih območjih, povečati varnost in odpornost omrežja ter izboljšati prometno zmogljivost vode. Ukrepi zajemajo celotno nacionalno ozemlje, s posebnim poudarkom na večjih obratih na jugu države.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami glede načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Zlasti se za vsako podnaložbo zagotovi popolna skladnost z zahtevami prava EU, vključno z okvirno direktivo o vodah, pred začetkom gradbenih del, med njim in po njem. Poleg tega je ukrep predmet presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter ustreznih presoj v okviru Direktive 2000/60/ES in Direktive 92/43/EGS, vključno z izvajanjem zahtevanih blažilnih ukrepov. Vpliv jezu bi se presojal glede na scenarij, v katerem bi zadevna reka ostala v naravnem stanju, namesto da bi se upoštevala drugačna možna alternativna uporaba območja.

Naložba 4,2. Zmanjšanje izgub v vodovodnih distribucijskih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij

Razdrobljeno in neučinkovito upravljanje vodnih virov je povzročilo znatno uhajanje vode, s povprečnimi izgubami nad 40 % in več kot 50 % na jugu države. Cilj tega projekta je znatno zmanjšati izgube pitne vode s posodobitvijo in posodobitvijo vodovodnih omrežij z naprednimi nadzornimi sistemi, ki omogočajo spremljanje glavnih vozlišč in najobčutljivejših točk omrežja.

Naložba 4.3. Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri

Cilj tega ukrepa je povečati učinkovitost namakalnih sistemov z razvojem inovativne in digitalizirane infrastrukture za bolj trajnosten kmetijski sektor ter bolje prilagojene podnebnim spremembam.

Naložba vključuje predvsem preusmeritev namakalnih sistemov v učinkovitejše sisteme; prilagoditev distribucijskih omrežij, da se zmanjšajo izgube; namestitev tehnologij za učinkovito rabo vodnih virov, kot so merilci in daljinsko upravljanje. Za vsak poseg v distribucijska omrežja morajo biti vodni števci, ki omogočajo merjenje porabe vode, vzpostavljeni ali pa morajo biti vzpostavljeni kot del podprte naložbe. Poleg tega se izvajajo sistemi spremljanja načrtov za čiščenje odpadne vode, ki imajo potencial za ponovno uporabo namakanja. Ukrep neposredno ne določa intervencij v zvezi s ponovno uporabo predelane vode, njegov cilj pa je podpreti kartiranje in opredelitev tistih komunalnih čistilnih naprav, ki so primerne za proizvodnjo očiščene odpadne vode za kmetijske namene ali ki lahko to postanejo z ustreznimi naložbami. Pri tej identifikaciji se upoštevajo značilnosti čistilnih naprav, pa tudi bližina namakalnih rastlin s prečiščeno odpadno vodo in zahtevane kakovostne značilnosti.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami glede uporabe načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Zlasti se za vsako podnaložbo zagotovi popolna skladnost z zahtevami prava EU, vključno z okvirno direktivo o vodah, pred začetkom gradbenih del, med njim in po njem. Poleg tega je ukrep predmet presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter ustreznih presoj v okviru Direktive 2000/60/ES in Direktive 92/43/EGS, vključno z izvajanjem zahtevanih blažilnih ukrepov.

Naložba 4.4. Kanalizacija in čiščenje

Vodni sistemi imajo velike pomanjkljivosti v zvezi s kanalizacijo in čistilnimi sistemi, kar se kaže v velikem številu postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi neskladnosti številnih aglomeracij v državi s pravom Unije.

Cilj tega ukrepa je izvesti naložbe za učinkovitejše čiščenje odpadne vode, ki se odvaja v morske in celinske vode, in, kjer je to mogoče, preoblikovati čistilne naprave v „zelene tovarne“ za ponovno uporabo prečiščene odpadne vode za namakanje in za industrijske namene. Te naložbe naj bi prispevale k zmanjšanju števila aglomeracij s šibkimi kanalizacijskimi sistemi in sistemi čiščenja.

G.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M2C4-7	Reforma 3,1: Sprejetje nacionalnih programov za nadzor nad onesnaževanjem zraka	mejnik	Začetek veljavnosti nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka	Določba v DPCM, ki navaja začetek veljavnosti	n. r.	SE NE UPORABLJA	n. r.	Q4	2021	Odlok predsednika sveta ministrov (DPCM) določa nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka, ki uvaja ustrezne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka v skladu z Direktivo EU 2016/2284 in zakonodajno uredbo z dne 30. maja 2018, št. 81, s katero se prenaša navedena direktiva.
M2C4-8	Naložba 1.1. Izvajanje naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja	mejnik	Operativni načrt za napreden in integriran sistem spremljanja in napovedovanja za opredelitev hidroloških tveganj	Določba v ministrski uredbi, ki določa začetek veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q3	2021	Z ministrsko odredbo se odobri operativni načrt za izvajanje naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja, da se ugotovijo hidrološka tveganja. To mora biti najmanj, Predvideti aplikacije za daljinsko zaznavanje in senzorje podatkovnega polja; Razvoj komunikacijskega sistema, ki omogoča usklajevanje in interoperabilnost med različnimi operaterji v kontrolnih sobah; Vzpostavitev centralnih in regionalnih kontrolnih sob Razvoj sistemov in storitev kibernetske varnosti
M2C4-9	Naložba 1.1. Izvajanje naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja	cilj	Uvedba naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja za opredelitev hidroloških tveganj	n. r.	odstotek	0	90	Q3	2024	90 % površine južnih regij se krije z naprednim in integriranim sistemom spremljanja in napovedovanja, da se ugotovijo hidrološka tveganja.
M2C4-10	Naložba 2.1.a. Ukrepi za zmanjšanje poplavne in hidrogeološke ogroženosti	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za intervencije v zvezi z obvladovanjem tveganja in zmanjševanjem hidrogeoloških tveganj	Uradno obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za intervencije v zvezi z obvladovanjem tveganja in zmanjšanjem hidrogeoloških tveganj.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Uradno obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za intervencije v zvezi z obvladovanjem tveganja in zmanjšanjem hidrogeoloških tveganj. Ti ukrepi morajo biti vsaj: -Zagotoviti zaščito pozidanih območij in hidrografskih bazenov, izpostavljenih hidrogeološkemu tveganju; -Predvideti ukrepe za sanacijo okolja in ublažitev posledic podnebnih sprememb; -Zagotoviti višjo raven nadzora in obvladovanja poplavne ogroženosti -Dati prednost rešitvam, ki temeljijo na naravi, v pogodbah
M2C4-11	Naložba 2.1.a. Ukrepi za zmanjšanje poplavne in hidrogeološke ogroženosti	cilj	Obvladovanje poplavne in hidrogeološke ogroženosti	n. r.	število	1 750 000	250 000	Q1	2026	Zmanjšanje števila ljudi, ki so izpostavljeni neposrednim poplavam in hidrološkim tveganjem, za vsaj 1 500 000 prebivalcev;
M2C4-12	Naložba 2.1.b. Ukrepi za zmanjšanje poplavne in hidrogeološke ogroženosti	mejnik	Začetek veljavnosti revidiranega pravnega okvira za ukrepe proti poplavam in hidrogeološkim tveganjem	Določbe uredb, ki določajo začetek veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Odloka o odobritvi prvega načrta intervencije in naložb na zadevnem območju (komisar/regija/avtonomna pokrajina) za zmanjšanje tveganja poplav in hidrogeološkega tveganja sta namenjena ponovni vzpostavitvi prvotnih pogojev in zagotavljanju odpornosti ozemelj na naravne nesreče.
M2C4-13	Naložba 2.1b – Ukrepi za zmanjšanje tveganja poplav in hidrogeoloških tveganj	cilj	Zaključek intervencij vrste E	n. r.	odstotek	0	100	Q4	2025	Zaključek vseh ukrepov vrste E za obnovo poškodovanih javnih struktur
M2C4-14	Naložba 2.2: Ukrepi za odpornost, krepitev ozemlja in energijsko učinkovitost občin	cilj	Dokončanje manjših del za odpornost, izboljšanje ozemlja in energijsko učinkovitost občin T1	n. r.	število	0	7 500	Q4	2023	Dokončati vsaj 7 500 posegov v majhna javna dela. Vsaj 30 % naložb v majhna javna dela, dokončana v občinah, je namenjenih energijski učinkovitosti javne razsvetljave, javnih stavb in/ali namestitvi sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
M2C4-15	Naložba 2.2: Ukrepi za odpornost, krepitev ozemlja in energijsko učinkovitost občin	cilj	Dokončanje manjših del za odpornost, izboljšanje ozemlja in energijsko učinkovitost občin T2	n. r.	število	7 500	30 000	Q1	2026	Dokončati vsaj 30 000 posegov za majhna javna dela. Vsaj 30 % naložb v majhna javna dela, izvedenih v občinah, je namenjenih energijski učinkovitosti javne razsvetljave, javnih stavb in/ali namestitvi sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
M2C4-16	Naložba 2.2: Ukrepi za odpornost, krepitev ozemlja in energijsko učinkovitost občin	cilj	Dokončanje srednje velikih del za odpornost, izboljšanje ozemlja in energijsko učinkovitost občin T1	n. r.	število	0	1 000	Q4	2023	Dokončati vsaj 1 000 posegov za srednje velika dela. Vsaj 40 % naložb v srednje javne gradnje, izvedenih v občinah, je namenjenih varnosti ozemlja pred hidrogeološkimi tveganji.
M2C4-17	Naložba 2.2: Ukrepi za odpornost, krepitev ozemlja in energijsko učinkovitost občin	cilj	Dokončanje srednje velikih del za odpornost, izboljšanje ozemlja in energijsko učinkovitost občin T2	n. r.	število	1 000	5 000	Q1	2026	Dokončati vsaj 5 000 posegov za srednje velika dela. Vsaj 40 % naložb v srednje javne gradnje, izvedenih v občinah, je namenjenih varnosti ozemlja pred hidrogeološkim tveganjem.
M2C4-18	Naložba 3.1: Varstvo in izboljšanje mestnih in primestnih gozdov	mejnik	Začetek veljavnosti revidiranih pravnih sprememb za varstvo in vrednotenje mestnih in primestnih zelenih območij	Določba v ustreznih zakonodajnih aktih o sprejetju urbanističnega načrta za pogozdovanje	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Načrt urbanega pogozdovanja je v skladu s cilji zakona z dne 12. decembra 2019 141 (v nadaljnjem besedilu: podnebni zakon) in po fazi načrtovanja, ki jo bodo izvedla velemestna mesta. V načrtu bi morali biti določeni vsaj naslednji cilji: -Ohraniti in okrepiti razpršeno biotsko raznovrstnost v skladu z evropsko strategijo za biotsko raznovrstnost, -Prispevati k zmanjšanju onesnaženosti zraka na metropolitanskih območjih, -Zmanjšanje postopkov za ugotavljanje kršitev v zvezi s kakovostjo zraka; -Obnova kulturne krajine in izboljšanje zavarovanih območij v neposredni bližini metropolitanskih območij; Omejiti porabo tal in obnoviti uporabna tla.
M2C4-19	Naložba 3.1: Varstvo in izboljšanje mestnih in primestnih gozdov	cilj	Saditi drevesa za varstvo in vrednotenje mestnih in primestnih zelenih površin T1	n. r.	število	0	1 650 000	Q4	2022	Zasaditev najmanj 1 650 000 dreves za ponovno pogozdovanje mestnih in primestnih območij v skladu s členom 4 zakona z dne 12. decembra 2019, 141 (tako imenovani podnebni zakon)
M2C4-20	Naložba 3.1: Varstvo in izboljšanje mestnih in primestnih gozdov	cilj	Saditi drevesa za varstvo in vrednotenje mestnih in primestnih zelenih površin T2	n. r.	število	1 650 000	6 600 000	Q4	2024	Zasaditi vsaj 6 600 000 dreves za ponovno pogozdovanje mestnih in primestnih območij v skladu s členom 4 zakona z dne 12. decembra 2019, 141 (tako imenovani podnebni zakon).
M2C4-21	Naložba 3.3 Ponovna naturifikacija območja Po	mejnik	Revizija pravnega okvira za intervencije za ponovno naturifikacijo območja Po	Določba v ustreznem zakonodajnem aktu, ki navaja začetek veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2023	Začetek veljavnosti ustrezne zakonodaje za obnovitev ekološkega koridorja, ki ga predstavlja rečna struga, vključno z naravnim ponovnim pogozdovanjem ter posegi za obnovo in ponovno vzpostavitev rokavov in mrtvih rokavov.
M2C4-22	Naložba 3.3 Ponovna naturifikacija območja Po	cilj	Zmanjšanje umetne rečne struge za ponovno naturifikacijo območja Po T1	n. r.	število	0	13	Q2	2024	Zmanjšati umetnost rečne struge za najmanj 13 km
M2C4-23	Naložba 3.3 Ponovna naturifikacija območja Po	cilj	Zmanjšanje umetne rečne struge za ponovno naturifikacijo območja Po T2	n. r.	število	13	37	Q1	2026	Umetno zmanjšati rečno strugo za najmanj 37 km.
M2C4-24	Naložba 3.4. Sanacija „prsti na območjih brez lastništva“	mejnik	Pravni okvir za sanacijo območij brez lastništva	Določba v ustreznem zakonodajnem aktu, ki navaja sprejetje akcijskega načrta	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Akcijski načrt za oživitev območij neznanih območij bo zmanjšal izkoriščanje zemljišč in okrepil obnovo mest. Pismo vključuje najmanj: -Opredelitev območij brez lastništva v vseh 21 regijah in/ali avtonomnih pokrajinah -Posebne intervencije, ki jih je treba izvesti na vsakem območju brez lastništva, da se zmanjša raba zemljišč in okrepi obnova mest;
M2C4-25	Naložba 3.4. Sanacija „prsti na območjih brez lastništva“	cilj	Oživljanje območij brez lastništva	n. r.	odstotek	0	70	Q1	2026	Oživiti vsaj 70 % površine „območij brez lastništva“, da se zmanjša izkoriščanje zemljišč in okrepi obnova mest.
M2C4-26	Naložba 3.5. Obnova in varstvo morskega dna in morskih habitatov	cilj	Obnova in varstvo morskega dna in morskih habitatov	n. r.	število	0	22	Q2	2025	Dokončati vsaj 22 obsežnih posegov za obnovo in zaščito morskega dna in morskih habitatov ter sistemov za opazovanje obale.
M2C4-27	Reforma 4.1: Poenostavitev zakonodaje in krepitev upravljanja za izvajanje naložb v infrastrukturo za oskrbo z vodo	mejnik	Začetek veljavnosti poenostavitve zakonodaje za intervencije v primarni vodni infrastrukturi za zanesljivo oskrbo z vodo	Določba(-e) v ustreznem(-ih) zakonodajnem(-ih) aktu(-ih), ki navaja(-jo) začetek veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2022	Revidirana zakonodaja krepi upravljanje in poenostavlja izvajanje naložb v infrastrukturo za oskrbo z vodo. Novi pravni okvir bi moral biti vsaj: -Nacionalni načrt za intervencije v vodnem sektorju naj postane osrednji instrument financiranja naložb v vodni sektor. -Pridobiti mnenje in aktivno vključiti regulatorja („Autorità di Regolazione per Energia Reti e Ambiente“) v vse spremembe ali posodobitve načrta. -Zagotoviti podporne in spremljevalne ukrepe za izvajalske organe, ki ne morejo izvesti naložb v zvezi s primarnim javnim naročanjem v predvidenem časovnem okviru. -Poenostaviti postopke za poročanje in spremljanje naložb, financiranih v vodnem sektorju.
M2C4-28	Naložba 4.1. Naložbe v osnovno vodno infrastrukturo za zanesljivo oskrbo z vodo	mejnik	Oddaja (vseh) javnih naročil za naložbe v osnovno vodno infrastrukturo in za zanesljivo oskrbo z vodo	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih naročil za naložbe v osnovno vodno infrastrukturo in za zanesljivost oskrbe z vodo	število	0	2 000 000 000	Q3	2023	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil v skupni vrednosti 2 000 000 000 EUR za naložbe v primarno vodno infrastrukturo in zanesljivost oskrbe z vodo. Področje uporabe pogodb je naslednje: -Zanesljivost oskrbe z vodo na pomembnih mestnih območjih; -Strukturna dela za povečanje varnosti in odpornosti omrežja, vključno s prilagajanjem na podnebne spremembe (razen jezov); -Povečanje transportne zmogljivosti vode. Z merili za izbor se zagotovi, da naložba v celoti prispeva k ciljem na področju podnebnih sprememb s 40-odstotnim podnebnim koeficientom v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
M2C4-29	Naložba 4.1. Naložbe v osnovno vodno infrastrukturo za zanesljivo oskrbo z vodo	cilj	Naložbe v osnovno vodno infrastrukturo za zanesljivo oskrbo z vodo	n. r.	število	0	25	Q1	2026	Povečanje zanesljivosti oskrbe z vodo in odpornosti vodne infrastrukture v vsaj 25 kompleksnih vodnih sistemih
M2C4-30	Naložba 4.2. Zmanjšanje izgub v vodovodnih distribucijskih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij	mejnik	Dodelitev vseh javnih naročil za posege v vodovodna omrežja, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za naložbe v osnovno vodno infrastrukturo in za zanesljivost oskrbe z vodo	n. r.	n. r.	n. r.	Q3	2023	Obvestilo o oddaji vseh naročil v skupni vrednosti 900 000 000 EUR za intervencije za posodobitev in učinkovitost vodovodnih omrežij. Področje uporabe pogodb je naslednje: -Ukrepi za zmanjšanje izgub v omrežjih za pitno vodo; -Povečanje odpornosti vodnih sistemov na podnebne spremembe; -Okrepitev digitalizacije omrežij za optimalno upravljanje vodnih virov, zmanjšanje odpadkov in omejitev neučinkovitosti
M2C4-31	Naložba 4.2. Zmanjšanje izgub v vodovodnih distribucijskih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij	cilj	Intervencije v vodovodnih distribucijskih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij T1	n. r.	število	0	9 000	Q4	2024	Zgraditi vsaj 9 000 dodatnih kilometrov okrožnega vodnega omrežja
M2C4-32	Naložba 4.2. Zmanjšanje izgub v vodovodnih distribucijskih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij	cilj	Intervencije v vodovodnih distribucijskih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij T2	n. r.	število	9 000	25 000	Q1	2026	Zgraditi vsaj 25 000 dodatnih kilometrov okrožnega vodnega omrežja
M2C4-33	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil v skupni vrednosti 880 000 000 EUR za intervencije v zvezi z omrežji in namakalnimi sistemi ter s tem povezano digitalizacijo in sistemom spremljanja.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil v skupni vrednosti 880 000 000 EUR za intervencije v zvezi z omrežji in namakalnimi sistemi ter s tem povezano digitalizacijo in sistemom spremljanja. Področje uporabe pogodb je naslednje: Spodbujajo merjenje in spremljanje uporabe na skupnih omrežjih (z namestitvijo števcev in sistemov daljinskega upravljanja) in za samooskrbo (s sistemom spremljanja zasebnih dovoljenj) kot predpogoj za dokončno uvedbo politike določanja cen vode na podlagi količine vode za učinkovito rabo vodnih virov v kmetijstvu; Zmanjšanje nezakonitih odvzemov vode na podeželskih območjih. Naložbe v namakanje bi morale biti namenjene varni ponovni uporabi predelane vode, kadar je to izvedljivo, in/ali povečanju učinkovitosti namakanja, tudi če je zadevno vodno telo v dobrem stanju. Če je stanje manj kot dobro, morajo biti prihranki takšni, da je mogoče doseči dobro stanje v primeru nadgradnje obstoječega namakanja. Zagotoviti je treba, da se tudi z učinkovitejšimi metodami prepreči širitev obstoječih namakalnih sistemov (vključno z večjo uporabo vode, tj. ne le s fizično širitvijo), če so zadevna vodna telesa (v okviru krepitve podnebnih sprememb) v slabšem stanju kot dobro. Pričakuje se, da ta ukrep ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami glede načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Zlasti se za vsako podnaložbo zagotovi popolna skladnost z zahtevami prava EU, vključno z okvirno direktivo o vodah, pred začetkom gradbenih del, med njim in po njem. Poleg tega je ukrep predmet presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter ustreznih presoj v okviru Direktive 2000/60/ES in Direktive 92/43/EGS, vključno z izvajanjem zahtevanih blažilnih ukrepov. Pri objavi osnutka presoje vplivov na okolje za javno posvetovanje bi bilo treba zlasti utemeljiti namen naložbe v primerjavi z alternativami, tako v smislu cilja (obseg namakanih zemljišč v primerjavi s trajnostno obnovo podeželja) kot sredstev (zmanjšanje povpraševanja po vodi in rešitev, ki temeljijo na naravi).
M2C4-34	Naložbe 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri	cilj	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri T1	n. r.	odstotek	0	29	Q4	2024	Povečanje deleža odtočnih virov, opremljenih z merilniki, na vsaj 29 %
M2C4-34bis	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri	cilj	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri T1	n. r.	odstotek	29	40	Q1	2026	Povečanje deleža odtočnih virov, opremljenih z merilniki, na vsaj 40 %
M2C4-35	Naložbe 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri	cilj	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri T1	n. r.	odstotek	0	15	Q1	2024	Vsaj 15 % namakalnih površin je deležno učinkovite uporabe namakalnih virov.
M2C4-35bis	Naložbe 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri	cilj	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri T2	n. r.	odstotek	15	29	Q1	2026	Vsaj 29 % deleža namakalnih površin, ki so deležne učinkovite uporabe namakalnih virov
M2C4-36	Naložba 4.4 Naložbe v kanalizacijo in čiščenje	cilj	Oddaja vseh javnih naročil za kanalizacijo in čiščenje	priglasitev vseh javnih naročil za kanalizacijo in čiščenje	n. r.	0	600	Q4	2023	Obvestilo o oddaji naročila v skupnem znesku 600 000 000 EUR za posege v kanalizacijo in čiščenje odpadne vode. Intervencije: -Izpolnjevati ustrezne zahteve iz opombe 11 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241; -Izboljšanje učinkovitosti čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v morske in celinske vode, tudi s tehnološkimi inovacijami; -Preoblikovanje nekaterih čistilnih naprav v „zelene tovarne“, ki ponovno uporabljajo prečiščeno odpadno vodo za namakanje in industrijske namene;
M2C4-37	Naložba 4.4 Naložbe v kanalizacijo in čiščenje	cilj	Posegi v kanalizacijo in čiščenje odpadne vode T1	n. r.	število	2 572 911	2 002 911	Q2	2024	Zmanjšanje števila prebivalcev v aglomeracijah, ki niso v skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS zaradi neustreznega zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode, za najmanj 570 000
M2C4-38	Naložba 4.4 Naložbe v kanalizacijo in čiščenje	cilj	Posegi v kanalizacijo in čiščenje odpadne vode T2	n. r.	število	2 002 911	0	Q1	2026	Zmanjšanje števila prebivalcev v aglomeracijah, ki niso v skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS zaradi neustreznega zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode, za vsaj 2 570 000

H. TEMATSKI SKLOP 3 KOMPONENTA 1: Trajnostna prometna infrastruktura

H.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

n. r.

H.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

n. r.

H.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložbe v to komponento podpirajo razvoj železniške infrastrukture (hitrost, tovorni promet, regionalne železnice, evropski sistem za upravljanje železniškega prometa). Spremljajo jih reforme za pospešitev naložb v železniško infrastrukturo in izboljšanje kakovosti cestne infrastrukture. Element reforme poslovnega okolja vsebuje ukrep, ki ustvarja dodatne spodbude za regije, da objavijo svoje regionalne pogodbe o izvajanju javne službe na področju železniškega prometa. Ta komponenta vsebuje ukrepe za razvoj uporabe vodika v železniškem prometu.

Ta komponenta podpira obravnavanje priporočila 3 za posamezno državo za leto 2019, v katerem je Italijo pozvala, naj „Ekonomsko politiko v zvezi z naložbami v zvezi s [...] kakovostjo infrastrukture ob upoštevanju regionalnih razlik“ in priporočilo 3 za leto 2020 o „zrelih projektih javnih naložb v obremenitev“ ter „priskupi naložbe v zeleni in digitalni prehod, zlasti v čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, raziskave in inovacije, trajnostni javni prevoz, ravnanje z odpadki in vodo ter okrepljeno digitalno infrastrukturo, da se zagotovi opravljanje bistvenih storitev“.

Reforma 1.1 – Pospeševanje postopka odobritve pogodbe med Ministrstvom za infrastrukturo in promet (MIT) in upravljavcem železniške infrastrukture Rete Ferroviaria Italiana

Ta reforma vključuje odpravo zahteve, da parlamentarne komisije podajo mnenje o seznamu naložb Contratti di Programma (CdP) upravljavca železniške infrastrukture Rete Ferroviaria Italiana. Parlamentarne komisije izrazijo mnenje o strateškem programu naložb.

Reforma 1.2 – Pospeševanje postopka odobritve projektov

Ta reforma vključuje sprejetje zakonodaje, ki omogoča predvidevanje kraja del v času „projekta ekonomske tehnične izvedljivosti“ (PFTE), namesto da bi čakali na dokončno fazo zasnove projekta. Dodatna dovoljenja, ki jih ni mogoče pridobiti na PFTE, bi bila pridobljena v poznejših fazah projektiranja, ne da bi se sklicevalo na „Conferenza dei Servizi“ kot izjemo od zakona št. 241/1990. Te spremembe skrajšajo čas odobritve projektov z 11 na 6 mesecev.

Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti na jugu za potnike in tovor

Ta naložba vključuje izgradnjo 274 km hitre železniške infrastrukture za potnike in tovor na progah Napoli-Bari, Salerno-Reggio in Palermo-Catania.

Pri ocenjevanju in odobritvi vsakega zadevnega projekta ali/naložb se upoštevajo vsa pravila in postopki iz členov 6(3) in 6(4) Direktive 92/43/EGS ter nacionalne smernice za oceno učinka, objavljene v Uradnem listu Italijanske republike št. 303 z dne 28. decembra 2019.

Naložba 1.2 – Proge za visoke hitrosti na severu, ki povezujejo preostalo Evropo

Ta naložba vključuje izgradnjo 180 km visokohitrostne železniške infrastrukture za potnike in tovor na progah Brescia-Verona-Vicenza-Padova, Liguria-Alpi in Verona-Brennero. Pri ocenjevanju in odobritvi vsakega zadevnega projekta/naložb se upoštevajo vsa pravila in postopki iz členov 6(3) in 6(4) Direktive 92/43/EGS ter nacionalne smernice za oceno učinka, objavljene v Uradnem listu Italijanske republike št. 303 z dne 28. decembra 2019.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01) ter mejnikov in ciljnih vrednosti, ki jih mora izpolniti Italija .

Za odsek Rho-Parabiago bo pogoj za pozitivno presojo vplivov na okolje, ki je v celoti in vsebinsko izpolnjevala pravna merila, pri čemer se v celoti vključijo vsi rezultati in pogoji iz presoje vplivov na okolje, če je to potrebno za doseganje skladnosti s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Presoja vplivov na okolje se objavi in zaključi v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter ustreznimi presojami v okviru Direktive 2000/60/ES in Direktive 92/43/EGS, vključno z izvajanjem zahtevanih blažilnih ukrepov. Vsi ukrepi, ki so v okviru presoje vplivov na okolje opredeljeni kot potrebni za zagotovitev skladnosti s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01), se vključijo v projekt in upoštevajo v fazah gradnje, delovanja in razgradnje infrastrukture.

Naložba 1.3 – Diagonalne povezave

Ta naložba vključuje izgradnjo 87 km železnice za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Roma-Pescara, Orte-Falconara e Taranto-Metaponto-Potenza-Battipaglia. Pri ocenjevanju in odobritvi vsakega zadevnega projekta/naložb se upoštevajo vsa pravila in postopki iz členov 6(3) in 6(4) Direktive 92/43/EGS ter nacionalne smernice za oceno učinka, objavljene v Uradnem listu Italijanske republike št. 303 z dne 28. decembra 2019.

Naložba 1.4 – Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)

Ta naložba vključuje opremljanje 3400 km železniških prog z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) v skladu z evropskim načrtom za uvedbo ERTMS.

Naložba 1.5 – Krepitev metropolitanskih vozlišč in ključnih nacionalnih povezav

Ta naložba vključuje nadgradnjo 1 280 km železniških odsekov, zgrajenih na vozliščih 12 metropolitanskih mest, in ključnih nacionalnih povezav (Ligurija-Alpe, transverzalna povezava, Bologna-Benet-Trst/Udine, osrednja in severno tirenska povezava, jadransko-jonska povezava, južnotirenska povezava, sicilijsko omrežje, sardinsko omrežje). Pri ocenjevanju in odobritvi vsakega zadevnega projekta ali naložbe se upoštevajo vsa pravila in postopki iz členov 6(3) in 6(4) Direktive 92/43/EGS ter nacionalne smernice za oceno učinka, objavljene v Uradnem listu Italijanske republike št. 303 z dne 28. decembra 2019.

Naložba 1.6 – Krepitev regionalnih prog – Posodobitev regionalnih železnic (zahteva za upravljanje RFI)

Ta naložba vključuje nadgradnjo 680 km regionalnih prog, katerih lastništvo je bilo preneseno na Rete Ferroviaria Italiana (RFI) ali pa se bo na slednjo postopoma preneslo. Pri ocenjevanju in odobritvi vsakega zadevnega projekta ali naložbe se upoštevajo vsa pravila in postopki iz členov 6(3) in 6(4) Direktive 92/43/EGS ter nacionalne smernice za oceno učinka, objavljene v Uradnem listu Italijanske republike št. 303 z dne 28. decembra 2019.

Ukrepi so načrtovani v naslednjih vrsticah:

-Piemont: nadgradnja in posodobitev Torino Cerese-Canavesana: izboljšanje rednosti prometnih tokov;

-Furlanija-Julijska krajina; Železnica FUC: infrastrukturna in tehnološka dela na liniji Udine-Cividale: izboljšanje rednosti prometnih tokov;

-Umbrija: Umbrijska centralna železnica (FCU): infrastrukturne in tehnološke intervencije;

-Kampanja (EAV): krepitev in posodobitev linije Cancello-Benevento: izboljšanje varnostnih standardov za obratovanje železnic;

-Apulija: Proga Bari-Bitritto: posodobitev infrastrukture: skladnost s tehničnimi/regulativnimi standardi nacionalne železniške infrastrukture; Ferrovie del Sud Est (FSE): infrastrukturna nadgradnja proge Bari-Taranto: intervencija omogoča prilagoditev standardom učinkovitosti RFI in tehničnim specifikacijam za interoperabilnost; ZA FSE: Dokončanje opreme SCMT/ERTMS na omrežju: izboljšanje učinkovitosti prometa, optimizacija zmogljivosti, izboljšanje varnostnih standardov; ZA FSE: Vzpostavitev intermodalnih vozlišč in posodobitev 20 postaj: namen ukrepa je izboljšati dostopnost postaj in ustvariti območja za izmenjavo železniških avtobusov, železniških vozil in železniških koles;

-Kalabrija: Proga Rosarno-S. Ferdinando: posodobitev opreme prog Rosarno in San Ferdinando za povezavo z Gioio Tauro.

Naložba 1.7 – Izpopolnitev, elektrifikacija in odpornost železnic jug

Pogodbe o tej naložbi med drugim zajemajo letališko povezavo Olbia, pristaniško povezavo v Augusti, podvojitev proge Decimomannu-Villamassargia, progo Bari Lamasinata, nadgradnjo povezave Potenza-Foggia, intermodalno povezavo Brindisi in elektrifikacijo proge Barletta-Canosa. Pri ocenjevanju in odobritvi vsakega zadevnega projekta ali naložbe se upoštevajo vsa pravila in postopki iz členov 6(3) in 6(4) Direktive 92/43/EGS ter nacionalne smernice za oceno učinka, objavljene v Uradnem listu Italijanske republike št. 303 z dne 28. decembra 2019.

Naložba 1.8 – Nadgradnja železniških postaj (upravljanje Rete Ferroviaria Italiana (RFI); na jugu)

Ta naložba vključuje posodobitev 38 železniških postaj in njihovo dostopnost v skladu z Direktivo 1300/2014 in predpisi EU o varnosti na železnici. Pri ocenjevanju in odobritvi vsakega zadevnega projekta ali naložbe se upoštevajo vsa pravila in postopki iz členov 6(3) in 6(4) Direktive 92/43/EGS ter nacionalne smernice za oceno učinka, objavljene v Uradnem listu Italijanske republike št. 303 z dne 28. decembra 2019.

Reforma 2.1 – Sprejetje „Smernic za klasifikacijo in obvladovanje tveganj, ocenjevanje varnosti in spremljanje obstoječih mostov“

Ta reforma zajema sprejetje smernic za klasifikacijo in obvladovanje tveganj, oceno varnosti in spremljanje obstoječih mostov. Sprejetje „smernic“, ki bodo omogočale uporabo skupnih standardov in metodologij za celotno nacionalno cestno omrežje.

Reforma 2.2 – Prenos premoženja mostov in viaduktov z nižjih na višje uvrščenih cest

Ta reforma vključuje prenos lastništva mostov, viaduktov in nadvozov s cest nižjega tipa na ceste višjega tipa (avtoceste in glavne primestne ceste), kar omogoča povečanje splošne varnosti cestnega omrežja, saj mostove, viadukte in nadvoze vzdržujejo ANAS in/ali koncesionarji avtoceste, ki imajo boljše zmogljivosti za načrtovanje in vzdrževanje kot posamezne občine ali pokrajine.

H.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M3C1-1	Reforma 1.1 – Pospeševanje postopka odobritve pogodbe med MIT in RFI	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe o postopku odobritve Contratti di Programma (CdP)	Določba zakona o začetku veljavnosti zakonodajne spremembe o postopku odobritve Contratti di Programma	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Z zakonodajno spremembo se skrajša čas za postopek odobritve Contratti di Programma (CdP) upravljavca železniške infrastrukture Rete Ferroviaria Italiana .
M3C1-2	Reforma 1.2 – Pospeševanje postopka odobritve projektov	mejnik	Začetek veljavnosti regulativne spremembe, ki skrajša čas odobritve projektov z 11 na šest mesecev	Določba v zakonu, ki določa začetek veljavnosti regulativne spremembe, s katero se čas izdaje dovoljenja skrajša z 11 na šest mesecev.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Regulativna sprememba skrajša čas odobritve projektov z 11 na šest mesecev.
M3C1-3	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti na jugu za potnike in tovor	mejnik	Oddaja javnih naročil za gradnjo železnic za visoke hitrosti na progah Napoli-Bari in Palermo-Catania	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za gradnjo železnic za visoke hitrosti na progah Napoli-Bari in Palermo-Catania	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za gradnjo železnic za visoke hitrosti na progah Napoli-Bari in Palermo-Catania ob popolnem spoštovanju pravil o javnih naročilih Pogodba(-e) se nanaša(-jo) na naslednje dele teh prog: Linija Napoli-Bari: Orsara-Bovino Linija Palermo-Catania: Catenanuova - Dittaino in Dittaino-Enna
M3C1-4	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti na jugu za potnike in tovor	mejnik	Oddaja naročila za gradnjo železniške proge za visoke hitrosti na progah Salerno Reggio Calabria	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za gradnjo železnic za visoke hitrosti na progi Salerno Reggio Calabria.	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2024	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za gradnjo železnic za visoke hitrosti na progi Salerno Reggio Calabria. Pogodba se nanaša na naslednje dele te vrstice: Battipaglia-Romagnano
M3C1-5	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti na jugu za potnike in tovor	cilj	Železnice za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Napoli-Bari in Palermo-Catania	n. r.	število	0	69	Q2	2024	Zgrajenih 69 km železniških prog za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Napoli-Bari in Palermo-Catania, pripravljenih za odobritev in obratovanje. 69 km se zgradi na naslednjih odsekih: Bicocca-Catenanuova (proga Palermo-Catania), 37 km Cancello-Frasso (proga Napoli-Bari), 16 km Napoli-Cancello (proga Napoli-Bari), 16 km
M3C1-6	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti na jugu za potnike in tovor	cilj	Železnice za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Napoli-Bari, Salerno-Reggio Calabria, Palermo-Catania	n. r.	število	69	274	Q2	2026	Zgrajenih 274 km hitrih železniških prog za potnike in tovor na progah Napoli-Bari, Salerno-Reggio Calabria in Palermo-Catania, pripravljene za odobritev in obratovanje. Okvirna razčlenitev je naslednja: Orsara-Bovino (proga Napoli-Bari), 93 km Battipaglia-Romagnano (proga Salrno-Reggio Calabria), 33 km Catenanuova — Dittaino e Dittaino-Enna (proga Palermo-Catania), 148 km
M3C1-7	Naložba 1.2 – Proge za visoke hitrosti na severu, ki povezujejo preostalo Evropo	mejnik	Oddaja naročila za gradnjo hitrih železniških prog Verona-Brennero, Liguria-Alpi in Verona-Brennero	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za gradnjo železnic za visoke hitrosti na progi Verona-Brennero.	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2024	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za gradnjo železnic za visoke hitrosti na progi Verona-Brennero. Pogodba se nanaša na naslednje dele teh vrstic: Verona-Brennero: Circonvallazione di Trento (obvoznica Trento), Liguria Alpi: Odsek Genoa Node in tretji odsek prehoda Giovi Brescia-Verona Verona-Bivio-Vincenza Rho-Parabiago Pavia-Milano-Rogoredo
M3C1-8	Naložba 1.2 – Proge za visoke hitrosti na severu, ki povezujejo preostalo Evropo	cilj	Železnice za visoke hitrosti za potnike in tovor na progi Liguria-Alpi	n. r.	število	0	53	Q4	2025	Zgrajenih 53 km hitrih železniških prog za potnike in tovor na progi Liguria-Alpi, pripravljenih za odobritev in obratovanje. 53 km se zgradi na naslednjih odsekih: Odsek Genoa Node in tretji odsek prehoda Giovi
M3C1-9	Naložba 1.2 – Proge za visoke hitrosti na severu, ki povezujejo preostali del Evrope	cilj	Železnice za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Brescia-Verona-Vicenza-Padova; Liguria-Alpi in Verona-Brennero	n. r.	število	53	180	Q2	2026	180 km hitrih železniških prog za potnike in tovor na progah Brescia-Verona-Vicenza-Padova; Ligurija-Alpi in Verona-Brennero sta bili zgrajeni, pripravljeni za odobritev in obratovanje. 180 km se zgradi na naslednjih odsekih: Brescia-Verona, 48 km Verona-Bivio-Vincenza, 44 km Genova Node in Third Giovi Crossing 53 km Rho-Parabiago 9 km Pavia-Milano-Rogoredo 11 km Obvoznica Trento 15 km
M3C1-10	Naložba 1.3 – Diagonalne povezave	mejnik	Oddaja javnih naročil za izgradnjo povezav na progah Roma-Pescara in Orte-Falconara	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za gradnjo železnic za visoke hitrosti na progah Roma-Pescara in Orte-Falconara	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2024	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za izgradnjo povezav na progah Roma-Pescara in Orte-Falconara. Pogodba(-e) se nanaša(-jo) na naslednje dele teh prog: Roma-Pescara Orte Falconara Taranto - Metaponto-Potenza-Battipaglia
M3C1-11	Naložba 1.3 – Diagonalne povezave	cilj	Železnica za visoke hitrosti za potnike in tovor na progi Roma-Pescara, Orte-Falconara e Taranto-Metaponto-Potenza-Battipaglia	n. r.	število	0	87	Q2	2026	Zgrajenih je bilo 87 km železniških prog za visoke hitrosti za potnike in železnice na progah Roma-Pescara, Orte-Falconara in Taranto-Metaponto-Potenza-Battipaglia. Razčlenitev 87 km je naslednja: Roma-Pescara, 32 km Orte-Falconara, 20 km Taranto - Metaponto - Potenza - Battipaglia, 35 km
M3C1-12	Naložba 1.4 – Uvedba evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	mejnik	Oddaja naročil za Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)
M3C1-13	Naložba 1.4 – Uvedba evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	cilj	1 400 km železniških prog, opremljenih z Evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa	n. r.	število	0	1 400	Q4	2024	1 400 km železniških prog, opremljenih z Evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa v skladu z evropskim načrtom za uvedbo, pripravljenih za odobritev in operativno fazo .
M3C1-14	Naložba 1.4 – Uvedba evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	cilj	3400 km železniških prog, opremljenih z Evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa	n. r.	število	1 400	3 400	Q2	2026	3400 km železniških prog, opremljenih z Evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa v skladu z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa v skladu z evropskim načrtom za uvedbo, ki je pripravljen za odobritev in operativno fazo
M3C1-15	Naložba 1.5 – Krepitev metropolitanskih vozlišč in ključnih nacionalnih povezav	cilj	700 km nadgrajenih odsekov proge, zgrajenih na voznih vozliščih in ključnih nacionalnih povezavah	n. r.	število	0	700	Q4	2024	700 km nadgrajenih odsekov proge, zgrajenih na voznih vozliščih in ključnih nacionalnih povezavah, pripravljenih za odobritev in obratovanje.
M3C1-16	Naložba 1.5 – Krepitev metropolitanskih vozlišč in ključnih nacionalnih povezav	cilj	1280 km nadgrajenih odsekov proge, zgrajenih na voznih vozliščih in ključnih nacionalnih povezavah	n. r.	število	700	1 280	Q2	2026	1 280 km nadgrajenih odsekov proge, zgrajenih na voznih vozliščih in ključnih nacionalnih povezavah, pripravljenih za odobritev in obratovanje
M3C1-17	Naložba 1.7 – Izpopolnitev, elektrifikacija in odpornost železnic na jugu	mejnik	Oddaja naročil za nadgradnjo, elektrifikacijo in odpornost železnic na jugu	Obvestilo o dodelitvi (vseh) javnih naročil za nadgradnjo, elektrifikacijo in odpornost železnic na jugu	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Obvestilo o dodelitvi (vseh) javnih naročil za nadgradnjo, elektrifikacijo in odpornost južnih železnic. Pogodba(-e) se nanaša(-jo) na naslednje dele teh prog: Dežela Molise -Rim-Venafro-Campobasso-Termoli; Dežela Apulija -Bari - Lamasinata; -Barletta - Canosa; -Pescara - Foggia -Potenza - Foggia -Povezave Brindisi -Povezave Taranto Dežela Kalabrija -Ionian Sibari-Catanzaro Lido-Reggio Calabria/Lamezia Terme Regija Bazilikata -Ferrandina-Matera Dežela Kampanja -Salerno Arechi - Aeroporto Pontecagnano Dežela Sicilija -Vozlišče Catanie -Palermo - Agrigento - Porto Empedocle -Povezava do pristanišča v Augusti Regija Sardegna -Železniška povezava z letališčem Obia -Podvojitev proge Decimomannu-Villamassargia
M3C1-18	Naložba 1.6 – Krepitev regionalnih prog – Posodobitev regionalnih železnic (zahteva za upravljanje RFI)	cilj	Nadgrajene regionalne proge, pripravljene za odobritev in obratovanje	n. r.	število	0	680	Q2	2026	680 km nadgrajenih regionalnih prog, pripravljenih za odobritev in obratovanje
M3C1-19	Naložba 1.8 – Posodobitev železniških postaj (upravljanje RFI; na jugu)	cilj	Nadgrajene in dostopne železniške postaje	n. r.	število	0	10	Q4	2024	Deset železniških postaj je posodobljenih in dostopnih v skladu z Direktivo 1300/2014 in predpisi EU o varnosti na železnici.
M3C1-20	Naložba 1.8 – Posodobitev železniških postaj (upravljanje RFI; na jugu)	cilj	Nadgrajene in dostopne železniške postaje	n. r.	število	10	38	Q2	2026	38 železniških postaj je posodobljenih in dostopnih v skladu z Direktivo 1300/2014 in predpisi EU o varnosti na železnici.
M3C1-21	Reforma 2.1 – Izvajanje nedavnega „uredbe o poenostavitvi“ (preoblikovane v zakon št. 120 z dne 11. septembra 2020) z izdajo odloka o sprejetju „Smernic za klasifikacijo in upravljanje tveganj, oceno varnosti in spremljanje obstoječih mostov“	mejnik	Začetek veljavnosti „Smernic za klasifikacijo in obvladovanje tveganj, oceno varnosti in spremljanje obstoječih mostov“	Določba v odloku o začetku veljavnosti odloka o „Smernicah za klasifikacijo in upravljanje tveganj, oceno varnosti in spremljanje obstoječih mostov“	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	„Smernice“ določajo skupne standarde in metodologije za celotno nacionalno cestno omrežje za klasifikacijo in obvladovanje tveganj, oceno varnosti in spremljanje obstoječih mostov.
M3C1-22	Reforma 2.2 – Prenos premoženja mostov in viaduktov z nižjih na višje uvrščenih cest	mejnik	Prenos lastništva mostov, viaduktov in nadvozov s cest nižje stopnje na ceste višjega razreda (avtoceste in glavne nacionalne ceste)	Določba v ustreznem pravnem aktu, ki se nanaša na začetek veljavnosti prenosa lastništva mostov, viaduktov in nadvozov z nizko uvrščenih cest na višje (avtoceste in glavne nacionalne ceste)	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Prenos lastninske pravice na umetniških delih mora biti opravljen v šestih mesecih od začetka veljavnosti zakona 120/20. Pričakuje se, da bo dopolnjen v skladu s pravili Codice della Strada (zakonska uredba 285/1992) in njenimi predpisi (predsedniški odlok št. 495/92), ki določajo določbe o prenosu lastništva med subjekti, ki so lastniki cest.

I. TEMATSKI SKLOP 3 KOMPONENTA 2 – Intermodalnost in integrirana logistika

Cilj te komponente italijanskega načrta za okrevanje in odpornost je povečati učinkovitost in konkurenčnost italijanskih pristanišč, energijsko učinkovitost in boljšo vključenost v logistično verigo. Namenjen je tudi digitalizaciji sistema upravljanja zračnega prometa.

V ta namen po eni strani vključuje pomembne reforme za poenostavitev postopkov, posodobitev načrtovanja pristanišč in povečanje konkurenčnosti koncesij v italijanskih pristaniščih. Druge naložbe, namenjene zagotavljanju intermodalnosti s splošnimi smernicami evropskega komuniciranja, ki razvijajo povezave z oceansko in medsredozemsko trgovino, povečujejo dinamičnost in konkurenčnost italijanskega pristaniškega sistema, tudi z namenom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Pričakuje se, da bodo naložbe, povezane s to komponento, znatno povečale obseg potniškega in tovornega prometa v italijanskih pristaniščih, kar bo pozitivno vplivalo na spodbujevalne gospodarske dejavnosti na zadevnih območjih in na nacionalno gospodarstvo kot celoto.

Po drugi strani pa se ta komponenta nanaša na digitalizacijo logističnih sistemov, vključno z letališkimi sistemi. Pričakuje se, da bodo ti sektorji bolj konkurenčni, in sicer z uporabo inovativnih tehnoloških rešitev za povečanje učinkovitosti sistema in zmanjšanje njihovega vpliva na okolje.

Ta komponenta obravnava priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019, ki Italijo poziva, naj „Ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na […] kakovost infrastrukture“, in priporočilo št. 3 iz leta 2020, v katerem je država pozvana, naj „osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, raziskave in inovacije, trajnostni javni prevoz, ravnanje z odpadki in upravljanje voda ter okrepljeno digitalno infrastrukturo, da se zagotovijo osnovne storitve“.

I.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1.1 – Poenostavitev postopkov za proces strateškega načrtovanja

Ta ukrep predvideva posodobitev načrtovanja pristanišč, da se zagotovi strateška vizija italijanskega pristaniškega sistema. Reforma ureja najmanj (i) razvojne cilje pristaniških organov; (ii) opredeljena in začrtana območja, namenjena izključno funkcijam pristanišč in zadnjih pristanišč, (iii) infrastrukturnih povezav v zadnjem delu poti s pristanišči, (iv) merila, ki se upoštevajo pri določanju vsebine načrtovanja, in (v) nedvoumno opredelitev smernic, pravil in postopkov za pripravo pristaniških regulativnih načrtov.

Reforma 1.2 – Konkurenčna dodelitev koncesij v italijanskih pristaniščih

Cilj tega ukrepa je opredeliti pogoje v zvezi s trajanjem koncesije, nadzornimi in kontrolnimi pooblastili organov, ki podeljujejo koncesije, postopki obnovitve, prenosom objektov na novega koncesionarja ob koncu koncesije in opredelitvijo minimalnih omejitev pristojbin, ki se zaračunavajo koncesionarjem.

Reforma 1.3 – Poenostavitev dovoljenj za postopke odobritve hladnega železa v italijanskih pristaniščih

Pričakuje se, da bo ta ukrep poenostavil in zmanjšal postopek izdaje dovoljenj v zvezi z gradnjo elektrarn nacionalnega prenosnega omrežja električne energije za napajanje distribucijskih sistemov za oskrbo ladij z električno energijo ( hladno likanje ).

Ministrstvo za infrastrukturo in promet pripravi predlog za racionalizacijo postopka izdaje dovoljenj. Predlaga se zlasti, da območni uradi, ki poročajo ministrstvu za gospodarski razvoj, ocenijo projekte za hladno likanje, ki bi lahko v krajšem času preučili projekte in jih posledično odobrili. Poleg tega se v smislu regulativnega ukrepa predvidi enoten postopek odobritve za projekte z napetostjo nad 132 kV in preostalimi, da se izkoristijo sinergije med postopkom.

Reforma 2.1: Izvajanje enotnega carinskega okna („Sportello Unico Doganale“)

Cilj je vzpostaviti namenski portal za enotno kontrolno službo, ki bo omogočal interoperabilnost z nacionalnimi zbirkami podatkov in usklajevanje nadzornih dejavnosti carinskih organov.

Naložba 2.2: Digitalizacija upravljanja zračnega prometa

Cilj te naložbe je digitalna nadgradnja sektorja, ki bo zajemala razvoj novih orodij za digitalizacijo letalskih informacij ter izvajanje platform in storitev brezpilotnih zrakoplovov.

Projekti zajemajo razvoj in povezljivost sistema za upravljanje prometa brez posadke, digitalizacijo letalskih informacij, vzpostavitev infrastrukture v oblaku, virtualizacijo operativne infrastrukture in opredelitev novega modela vzdrževanja.

I.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M3C2-1	Reforma 1.1 – Poenostavitev postopkov za proces strateškega načrtovanja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb v zvezi s poenostavitvijo postopkov za postopek strateškega načrtovanja	Določba v pravnih aktih o začetku veljavnosti zakonodajnih sprememb v zvezi s poenostavitvijo postopkov za strateško načrtovanje	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Revidirani zakonodajni okvir določa, da: Vsi pristaniški organi sprejmejo svoje dokumente za sistemsko strateško načrtovanje in svoje regulativne načrte pristanišč, pri čemer v celoti upoštevajo reformo italijanskih pristaniških sistemov iz leta 2016, kot je bila odobrena z zakonsko uredbo št. 169 z dne 4. avgusta 2016. Sistem DPSS ureja vsaj naslednje elemente: – Razvoj ciljev pristaniških organov; – Opredeljena in začrtana območja, namenjena izključno funkcijam pristanišč in zadnjih pristanišč, – Infrastrukturne povezave med cestnim in železniškim omrežjem ter pristanišči v zadnjem delu poti, – Merila, ki so bila upoštevana pri določanju vsebine načrtovanja, – Nedvoumno opredeli smernice, pravila in postopke za pripravo regulativnih načrtov pristanišč.
M3C2-2	Reforma 1.2 – Konkurenčna dodelitev koncesij v italijanskih pristaniščih	mejnik	Začetek veljavnosti uredbe o pristaniških koncesijah	Določba uredbe o začetku veljavnosti uredbe o pristaniških koncesijah	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Nova uredba določa okvirne pogoje za podelitev koncesij v pristaniščih. Uredba določa vsaj: – Pogoje v zvezi s trajanjem koncesije; – Nadzorna in kontrolna pooblastila organov, ki dodeljujejo pomoč; – Načine obnove; – Prenos obratov na novega koncesionarja ob koncu koncesije; – Omejitve najnižjih pristojbin, ki jih morajo plačati pridobitelji licenc.
M3C2-3	Reforma 2.1 – Izvajanje enotnega carinskega okna („Sportello Unico Doganale“)	mejnik	Začetek veljavnosti Uredbe o enotni carinski službi (Sportello Unico Doganale)	Določba odloka o začetku veljavnosti odloka o enotni carinski službi (Sportello Unico Doganale)	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	V uredbi so opredeljene metode in specifikacije enotne carinske službe v skladu z Uredbo (EU) št. 1239/2019 o izvajanju enotnega evropskega okenca za pomorski sektor in Uredbo (EU) 2020/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o elektronskih informacijah o prevozu blaga (eFTI).
M3C2-4	Reforma 1.3 – Poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obrate za hladno likanje	mejnik	Začetek veljavnosti poenostavitve postopkov za izdajo dovoljenj za obrate za hladno likanje	Pravna določba o začetku veljavnosti poenostavitve postopkov za izdajo dovoljenj za obrate za oskrbo z električno energijo z obrežja	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Racionalizirati postopek izdaje dovoljenj, da se čas izdaje dovoljenja skrajša na največ 12 mesecev za izgradnjo infrastrukture za prenos energije, namenjene oskrbi ladij s kopnega v fazi priveza (v primeru posegov, ki niso predmet okoljske presoje);
M3C2-5	Naložbe 2.1 – Digitalizacija logistične verige	cilj	Digitalizacija logistične verige	n. r.	odstotek	0	70	Q2	2024	Vsaj 70 % sistemov pristaniških skupnosti posameznih organov pristaniških sistemov je interoperabilnih, združljivih med seboj in z digitalno nacionalno strateško platformo.
M3C2-6	Naložba 2.2: Digitalizacija upravljanja zračnega prometa	cilj	Digitalizacija upravljanja zračnega prometa: lokacije, opremljene s sistemom upravljanja zračnega prometa	n. r.	število	0	13	Q4	2023	Vsaj 13 mest: letališča, prileta (APP) in območni kontrolni centri (ACC) so opremljeni s popolnoma digitaliziranim in operativnim sistemom upravljanja zračnega prometa.
M3C2-7	Naložba 2.2: Digitalizacija upravljanja zračnega prometa	mejnik	Digitalizacija upravljanja zračnega prometa: začetek delovanja novih orodij	Certifikacije TOC, ERP, digitaliziranih letalskih informacij in UTMS	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2026	Začetek delovanja a) tehničnega operativnega centra (TOC) in vsaj dveh sistemov upravljanja zračnega prometa b) skupine za načrtovanje virov podjetij v oblaku (ERP) c) digitalizirane letalske informacije d) Sistem upravljanja prometa brez posadke in povezljivost (UTMS)

I.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 1.1: Zelena pristanišča: ukrepi v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitostjo v pristaniščih

Glavni cilj tega ukrepa je zmanjšati emisije CO2 in izboljšati kakovost zraka v pristaniških mestih z ukrepi, namenjenimi energijski učinkovitosti in spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov v pristaniščih. Končni cilj je prihraniti 20 % skupnih letnih emisij CO2 na zadevnem pristaniškem območju. Projekti bodo izbrani med projekti, ki so jih posamezni organi pristaniških sistemov navedli v svojih dokumentih načrtovanja okoljske energije pristaniških sistemov (DEASP). Program „zelena pristanišča“ naj bi tudi znatno zmanjšal druga onesnaževala izgorevanja, ki so glavni vzrok za poslabšanje kakovosti zraka v pristaniških mestih. Ta naložba vključuje nakup brezemisijskih vozil in službenih čolnov ali preoblikovanje vozil na fosilna goriva in službenih čolnov v vozila brez emisij.

Naložba 2.1: Digitalizacija logistične verige

Pričakuje se, da bo ta naložba povečala konkurenčnost nacionalne logistike z vzpostavitvijo interoperabilnega digitalnega sistema med javnimi in zasebnimi akterji na področju tovornega prometa in logistike, ki bo poenostavil postopke, procese in nadzor z osredotočanjem na dematerializacijo dokumentov ter izmenjavo podatkov in informacij.

Reforma 2.2: Vzpostavitev nacionalne strateške platforme za omrežje pristanišč in vasi tovora, da se uvede digitalizacija storitev potniškega in tovornega prometa;

Cilj reforme je zagotoviti interoperabilnost sistemov pristaniških skupnosti (tj. orodij za digitalizacijo pretoka potnikov in tovora posameznih organov pristaniških sistemov), da bodo združljivi med seboj in z nacionalno platformo za logistiko.

I.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M3C2-8	Naložba 1.1: Zelena pristanišča: ukrepi v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitostjo v pristaniščih	cilj	Zelena pristanišča: dodelitev del	n. r.	število	0	7	Q4	2022	Dodelitev del najmanj sedmim organom pristaniškega sistema. Izbirni postopek za dodelitev del vključuje naslednje: a) merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so dela v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), ter ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. b) zaveza, da prispevek naložbe k podnebnim spremembam v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 znaša vsaj 79 % skupnih stroškov naložbe, podprte s skladom RRF. c) zavezo za poročanje o izvajanju ukrepa na polovici trajanja sheme in ob koncu sheme.
M3C2-9	Naložba 1.1: Zelena pristanišča: ukrepi v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitostjo v pristaniščih	mejnik	Zelena pristanišča: zaključek del	Zaključek del	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2025	Dokončanje del s strani vseh pristaniških organov. Skupaj se vsaj 213 000 000 EUR nameni dejavnostim, ki podpirajo podnebni cilj v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241.
M3C2-10	Reforma 2.2: Vzpostavitev nacionalne strateške platforme za omrežje pristanišč in vasi tovora, da se uvede digitalizacija storitev potniškega in tovornega prometa;	mejnik	Sistemi pristaniških skupnosti	Določba o začetku delovanja [nacionalne strateške platforme]	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2024	Sistemi pristaniških skupnosti posameznih organov pristaniških sistemov so interoperabilni med seboj in z digitalno nacionalno strateško platformo.

J.TEMATSKI SKLOP 4 KOMPONENTA 1: Krepitev zagotavljanja izobraževalnih storitev: od vrtcev do univerz

Ta komponenta italijanskega načrta za okrevanje in odpornost vključuje štiri področja ukrepanja: i) izboljšanje kakovosti in kvantitativna razširitev storitev izobraževanja in usposabljanja – z vrtcev na univerze; ii) reforma učiteljskega poklica, zlasti v zvezi s postopki zaposlovanja in usposabljanja, pri čemer je treba povečati znanja in spretnosti učiteljskega osebja ter odpraviti ozemeljsko neskladje; iii) izpopolnjevanje in nadgradnja infrastrukture za izboljšanje digitalne, znanstvene, tehnološke, inženirske in matematike ter poučevanja večjezičnosti ob hkratnem izboljšanju varnosti in energijske učinkovitosti šolskih stavb; iv) reforma študijskih skupin, ki omogočajo doktorske in doktorske študijske programe, da bi spodbudili uporabne raziskave in povečali število doktorskih štipendij.

Cilj ukrepov v okviru te komponente je odpraviti pomanjkljivosti italijanskega sistema izobraževanja, usposabljanja in raziskav, da bi izboljšali učne rezultate in zaposljivost študentov iz Italije.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2020 in 2019, da naj država „podpira udeležbo žensk na trgu dela s celovito strategijo, vključno z dostopom do kakovostnega otroškega varstva“ (priporočilo za posamezno državo št. 2, 2019), „izboljša rezultate izobraževanja, tudi z ustreznimi in ciljno usmerjenimi naložbami, ter spodbuja izpopolnjevanje, vključno s krepitvijo digitalnih spretnosti in znanj“ (priporočilo za posamezno državo št. 2, 2019), „spodbuja raziskave in inovacije“ (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2019), „okrepi učenje na daljavo ter znanja in spretnosti, vključno z digitalnimi“ (priporočilo za posamezno državo št. 2, 2020) in „osredotoči naložbe na raziskave in inovacije“ (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2020)

J.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1.1: Načrt za vrtce in predšolske otroke ter predšolske vzgoje in varstva

Cilj naložbenega načrta za starostno skupino 0–6 let je povečati ponudbo otroškega varstva z gradnjo, obnovo in zagotavljanjem varnosti vrtcev in predšolskih otrok, povečati ponudbo izobraževanja in razpoložljivih mest za starostno skupino 0–6 let ter tako izboljšati kakovost poučevanja. Ukrep naj bi spodbudil udeležbo žensk na trgu dela in jih podpiral pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja .

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 38 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 39 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 40 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 41 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 1.2: Načrt za podaljšanje polnega delovnega časa

Namen ukrepa je financiranje podaljšanja šolskega časa, da bi se povečala ponudba šol za izobraževanje in da bi bile šole bolj odprte za območje, kot je šolski čas. Ukrep predvideva gradnjo ali obnovo prostorov za menze za vsaj 1 000 objektov, da se omogoči podaljšanje šolskega časa. Pričakuje se, da bo podaljšanje šolanja pozitivno vplivalo na boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja.

Naložba 1.3: Načrt za izboljšanje infrastrukture za šport v šolah

Ukrep je namenjen krepitvi športne infrastrukture in spodbujanju športnih dejavnosti. S krepitvijo športnih dejavnosti naj bi se borili proti zgodnjemu opuščanju šolanja, okrepili socialno vključenost in okrepili osebne sposobnosti.

Naložba bo nadgradila športne objekte in telovadnice, povezane s šolami, da se zagotovi povečanje izobraževalne ponudbe in spodbudi podaljšanje šolskega časa. Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Ni večjih poškodb“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz specifikacije za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 42 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 43 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 44 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 45 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 1.4: Izredni ukrepi za zmanjšanje teritorialnih razlik v ciklih I in II v srednji šoli ter za odpravljanje osipa v šolah

Cilj ukrepa je zagotoviti ustrezna osnovna znanja za vsaj 1 000 000 študentov letno v obdobju štirih let, tudi z razvojem enotnega nacionalnega portala za spletno usposabljanje. Posebna pozornost se nameni šolam, ki se soočajo z večjimi težavami pri uspešnosti, s prilagajanjem ukrepov v zvezi s potrebami učencev – kjer mora vodja šole posredovati podporo z zunanjimi mentorji, v najbolj kritičnih primerih pa vsaj eno dodatno enoto osebja na predmet (italijansko, matematično in angleško) ter za najmanj dve leti.

Naložba spodbuja izvajanje mentorskih dejavnosti za najmanj 470 000 mladih, ki jim grozi zgodnje opuščanje šolanja, in za vsaj 350 000 mladih, ki so že opustili šolanje. Predvideva uporabo spletne platforme za mentorstvo in usposabljanje ter uvedbo podiplomskih tečajev (poklicne kvalifikacije).

Ukrep naj bi spodbujal enakost spolov ter podpiral odpravljanje teritorialnih razlik in neenakosti pri dostopu do izobraževanja.

Reforma 1.1: Reforma tehničnih in strokovnih inštitutov

Cilj reforme je uskladiti učne načrte tehničnih in strokovnih inštitutov s kompetencami, ki jih potrebuje italijanski proizvodni sistem, tudi na lokalni ravni. Reforma bo zlasti zagotovila skladnost tehničnega in poklicnega izobraževanja z industrijo 4.0 in sprejemanjem digitalnih inovacij.

Reforma 1.2: Reforma terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS)

Cilj reforme je okrepiti sistem terciarnega poklicnega usposabljanja s poenostavitvijo upravljanja ITS, da bi povečali število inštitutov in vpisov na lokalno ozemlje.

Pričakuje se, da bo reforma premostila neskladje med ponudbo delovne sile in povpraševanjem po njej.

Naložba 1.5: Razvoj sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS)

Ukrep dopolnjuje reformo 1.2 – Reforma terciarnega poklicnega usposabljanja – za okrepitev ponudbe izobraževanja zavodov za poklicno usposabljanje (ITS). Prispeva k povečanju izobraževalne ponudbe zavodov za poklicno usposabljanje in k večji udeležbi podjetij v izobraževalnih procesih za boljšo povezavo z mrežo podjetnikov. Pričakuje se tudi, da bo ukrep zmanjšal brezposelnost mladih z odpravo neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili.

Naložbe bodo povečale število ITS in okrepile laboratorijske strukture (uvajanje inovativnih tehnologij 4.0) ter hkrati vlagale v znanja in spretnosti učiteljev. Pričakuje se, da se bosta število vpisanih študentov in število diplomantov v inteligentnih prometnih sistemih povečala. Predvidena je aktivacija nacionalne digitalne platforme, ki študentom omogoča, da se seznanijo s ponudbami za zaposlitev za tiste, ki pridobijo poklicno kvalifikacijo. Pričakuje se, da bosta izvajanje tečajev usposabljanja in razširjanje modela usposabljanja okrepila popolnoma specializirano verigo usposabljanja, povezano s področjema „Energija 4.0“ in „Okolje 4.0“ ter ki bo delovalo pri prilagajanju znanj in spretnosti 4.0 sektorjem strateškega razvoja.

Reforma 1.3: Reorganizacija šolskega sistema

Cilj reforme je dvojen:

1)Prilagoditev števila učencev na razred.

Število učiteljskega osebja se določi na isti ravni kot v šolskem letu 2020/2021 glede na upadanje števila učencev in zmanjšanje števila učencev na razred ter postopno izboljšanje razmerja med številom učencev in številom učiteljev na skupnih položajih. Izvajanje intervencije ne povečuje števila razpoložljivih stavb. Pobuda posveča posamezniku prilagojeno pozornost posameznim učencem, zlasti najbolj ranljivim in zagotovo invalidnim učencem. Izboljšanje razmerja učencev/učencev naj bi koristilo kakovosti poučevanja in razpoložljivosti sredstev za šolske stavbe.

2)Pregled pravil o velikosti šolskih stavb.

Regionalna šolska populacija se sprejme kot „učinkoviti parameter“ za opredelitev izobraževalnih ustanov z voditeljem in glavo, ne pa populacije posamezne šole, kot je določeno v veljavni zakonodaji.

Reforma 1.4: Reforma sistema „usmerjanja“

Cilj reforme je uvesti orientacijske module (vsaj 30 ur na leto) za četrti in peti razred višje srednje šole. Glavni cilj je študentom pomagati pri sprejemanju ozaveščene izbire med nadaljevanjem študija ali nadaljnjim poklicnim usposabljanjem (ITS) pred njihovo vključitvijo na trg dela. Reforma predvideva tudi vzpostavitev platforme za digitalno usmerjanje, povezane s ponudbo terciarnega izobraževanja univerz in inštitutov za poklicno usposabljanje (ITS).

Naložba 1.6: Aktivno usmerjanje pri prehodu med šolo in univerzami

Cilj ukrepa je olajšati in spodbuditi prehod z višjega sekundarnega izobraževanja na univerzo ter zmanjšati število osipnikov in tako prispevati k povečanju števila diplomantov. Pričakuje se, da bo naložba povečala kazalnike uspešnosti (udeležba v šoli, izboljšanje ravni učenja, število študentov, sprejetih v naslednje šolsko leto itd.) in zmanjšala razlike med spoloma v smislu zaposlovanja in udeležbe v visokošolskem izobraževanju na vseh področjih.

Ta pobuda predvideva zagotavljanje tečajev za vse dijake srednjih šol od tretjega letnika naprej, da bi jih podprli pri izbiri terciarnega izobraževanja, omogočili boljšo usklajenost med pripravami in poklicnimi potmi ter pomagali dijakom, da se usmerijo v prehod med šolo in univerzitetno izobrazbo. Predavanja izvajajo visokošolski profesorji in jih opravijo študenti tretjega, četrtega in petega letnika višjega sekundarnega izobraževanja. Trajnost se doseže z razširitvijo usposabljanja na srednješolske profesorje, tako da je po tem triletnem programu usmerjanje na voljo pri notranjem osebju srednjih šol.

Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz

Cilj ukrepa je zagotoviti enak dostop do izobraževanja, in sicer z olajšanjem dostopa do terciarnega izobraževanja za študente v socialno-ekonomskih težavah in z razmeroma visokimi oportunitetnimi stroški naprednega študija ob zgodnjem prehodu na trg dela. To naj bi se doseglo zlasti s:

-štipendije se povečajo za 700 EUR na (povprečno) 4 000 EUR na študenta;

-financiranje štipendij za večje število študentov, s čimer se znatno zmanjša vrzel glede na povprečni delež študentov v EU, ki prejemajo nepovratna sredstva (približno 25 % v primerjavi s samo 12 trenutno registriranimi študenti v Italiji), kljub načrtovanemu povečanju stopnje vpisa in zadržanja v Italiji.

Reforma 1.5: Reforme univerzitetnih študijskih skupin

Reforma predvideva posodobitev univerzitetnih učnih načrtov in s tem zmanjšanje obstoječih togih meja, ki močno omejujejo možnost oblikovanja meddisciplinarnih poti. Z reformo naj bi se povečala tudi možnost izvajanja programov poklicnega usposabljanja z uvedbo inovativnih, delovno usmerjenih študijskih programov .

Reforma 1.6: Omogočanje reforme univerzitetne diplome

Reforma predvideva poenostavitev postopka za dostop do poklicev, ki zahtevajo vpis na poklicna naročila s posebnim strokovnim izpitom. Ukrep prispeva k uskladitvi končnega nacionalnega izpita posamezne stopnje z ustreznim strokovnim izpitom, s čimer se zagotovijo splošna in jasna pravila ter nadomestitev.

Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev

Cilj reforme je vzpostaviti nov model zaposlovanja učiteljev, ki bo povezan s ponovnim razmislekom o njihovem začetnem usposabljanju in skozi celotno poklicno pot. Strateški cilj tega ukrepa je znatno izboljšanje kakovosti italijanskega izobraževalnega sistema. Reforma bo zlasti poenostavila sedanje postopke javnega natečaja. Ukrepi uvajajo višje zahteve za dostop do učiteljskih poklicev, učinkovitejši okvir mobilnosti za učitelje, omejitev prekomerne mobilnosti ter jasno povezavo med poklicnim napredovanjem in ocenjevanjem uspešnosti ter stalnim poklicnim razvojem.

Reforma 2.2: Terciarno višje šole in obvezno usposabljanje za vodstvene delavce šol, učitelje, administrativno in tehnično osebje

Cilj reforme je vzpostaviti kakovosten sistem usposabljanja za šolsko osebje za stalni poklicni in poklicni razvoj. Predvideva ustanovitev usposobljenega organa, zadolženega za izdajo smernic v skladu z evropskimi standardi ter za izbor in usklajevanje pobud za usposabljanje, ki bi jih po možnosti povezali s poklicnim napredovanjem, kot je predvideno v reformi zaposlovanja – Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev, vključeno v načrt.

Naložba 2.1: Integrirano digitalno poučevanje in usposabljanje o digitalni preobrazbi za šolsko osebje

Cilj ukrepa je vzpostavitev stalnega sistema za razvoj digitalne didaktike ter digitalnih in pedagoških spretnosti šolskega osebja. Intervencija predvideva:

-vzpostavitev sistema za stalno usposabljanje učiteljev in šolskega osebja za digitalni prehod;

-Sprejetje nacionalnega referenčnega okvira za integrirano digitalno poučevanje, da se spodbudi sprejetje učnih načrtov za digitalne kompetence v vseh šolah.

Ukrepi predvidevajo usposabljanje približno 650 000 učiteljev in šolskega osebja, vzpostavitev približno 20 000 tečajev usposabljanja v petih letih in vzpostavitev lokalnih centrov za usposabljanje. V projekte usposabljanja se vključi vseh več kot 8 000 izobraževalnih ustanov v Italiji.

Naložba 3,1: Nova znanja in spretnosti ter novi jeziki

Ukrep je namenjen vključevanju dejavnosti, metodologij in vsebin učnih načrtov, namenjenih krepitvi naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter digitalnih in inovacijskih spretnosti, v vse ravni. Ukrep se osredotoča na študentke in predvideva celovit interdisciplinaren pristop. Cilj ukrepa je zagotoviti enake možnosti in enakost spolov v smislu metodološkega pristopa in dejavnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike.

Pričakuje se, da bo ukrep okrepil znanje več jezikov pri študentih in učiteljih z razširitvijo programov za svetovanje in informiranje o programu Erasmus+ s podporo nacionalnega inštituta Erasmus+ za dokumentacijske, inovacijske in izobraževalne raziskave (INDIRE) in mreže njegovih ambasadorjev.

Razvije se tudi digitalni sistem za spremljanje jezikovnega znanja na nacionalni ravni s podporo ustreznih subjektov izdajateljev certifikatov.

Naložba 3.2: Šola 4.0: inovativne šole, ožičenje, nove učilnice in delavnice

Cilj ukrepa je posodobitev šolskih zmogljivosti v prilagodljiva, prilagodljiva in digitalna učna okolja s tehnološko naprednimi delavnicami in učnim procesom na delovnem mestu. Ta ukrep bo pospešil digitalni prehod italijanskega šolskega sistema s štirimi pobudami:

-Preoblikovanje približno 100 000 tradicionalnih razredov v povezana učna okolja z uvedbo ustreznih izobraževalnih naprav

-Uvedba delavnic za digitalne poklice v drugem ciklu

-Digitalizacija šolskih uprav

-Napeljava kablov v notranjosti približno 40 000 šolskih poslopij in pripadajočih naprav

Naložba 3,3: Načrt za varnost šolskih stavb in strukturno sanacijo

Glavni cilj ukrepa je prispevati k oživitvi podnebnih sprememb z izboljšanjem varnosti in porabe energije v šolskih stavbah. Ukrep zlasti prispeva k izboljšanju energijskih razredov in vodi k manjši porabi in emisijam CO2 ter k povečanju strukturne varnosti stavb. Posebna pozornost se nameni najbolj prikrajšanim območjem, da bi odpravili in odpravili gospodarska in socialna neravnovesja. Naložba ne vključuje nabave kotlov zemeljskega plina.

Naložba 3.4: Poučevanje in izpopolnjena univerzitetna usposobljenost

Ukrep je namenjen usposabljanju in inovacijam univerzitetnih programov (vključno z doktorskimi programi) v okviru treh strateških ciljev: digitalizacija; „kultura inovacij“; internacionalizacija.

Izvajajo se naslednji podukrepi:

-Do 500 doktorandov se v 3 letih (100+200+200) vpišejo v programe, namenjene digitalnemu in okoljskemu prehodu.

- Ustanovitev treh centrov za poučevanje in učenje za izboljšanje znanj in spretnosti učiteljev (vključno z digitalnimi spretnostmi) na univerzah in v šolah;

-Vzpostavitev treh vozlišč za digitalno izobraževanje za izboljšanje zmogljivosti visokošolskega sistema za zagotavljanje digitalnega izobraževanja študentom in univerzitetnim delavcem;

-Krepitev visokošolskih šol

-Izvajanje desetih transnacionalnih izobraževalnih pobud - TNI - v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje

-Dejavnosti internacionalizacije umetniških in glasbenih visokošolskih ustanov (AFAM) s podpiranjem 5 projektov internacionalizacije ustanov AFAM za spodbujanje njihove vloge v tujini pri ohranjanju in spodbujanju italijanske kulture

Reforma 4.1: doktorska Reforma programov

Cilj reforme je posodobiti regulacijo doktorskih programov, poenostaviti postopke za vključitev podjetij, raziskovalnih središč v programe doktorskega študija ter okrepiti uporabne raziskave. Predlagana reforma je povezana z vsemi naložbami, povezanimi s programi doktorskega študija na ciljnem področju „Izobraževanje in raziskave“.

Naložba 4.1: Povečanje števila doktorandov in njihovih poklicnih možnosti (raziskave, javna uprava in kulturna dediščina)

Cilj ukrepa je povečati človeški kapital, namenjen dejavnostim, usmerjenim v raziskave, javni upravi in kulturni dediščini. Naložba predvideva oblikovanje 1 200 dodatnih programov splošnih doktorskih štipendij na leto (več kot tri leta), 1 000 dodatnih doktorskih štipendij za javno upravo na leto (več kot tri leta) in najmanj 200 novih doktorskih štipendij na področju kulturne dediščine na leto (več kot tri leta).

J.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M4C1-1	Reforma 1.5: Reforma skupin za univerzitetne diplome; Reforma 1.6: Omogočanje reforme univerzitetnih diplom; Reforma 4.1: doktorska Reforma programov	mejnik	Začetek veljavnosti reform sistema terciarnega izobraževanja za izboljšanje rezultatov izobraževanja (primarna zakonodaja) o: a) omogočanju univerzitetnih diplom; b) skupinah z univerzitetno diplomo; c) reformi doktorskih programov	Določba zakona o začetku veljavnosti reform	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Reforme vključujejo vsaj naslednje ključne elemente: i) pobude za reformo univerzitetnih skupin, ki uvajajo višjo stopnjo prožnosti, da bi zadostili razvijajočemu se povpraševanju po znanjih in spretnostih na trgu dela; ii) pobude za reformo omogočitvenih univerzitetnih diplom, poenostavitev in pospešitev dostopa do poklicev; iii) pobude za reformo programov za razvoj doktorskih programov, da bi bolje vključili podjetja in spodbudili uporabne raziskave; Ukrepi za reformo sistema terciarnega poklicnega usposabljanja, vključno s krepitvijo povezav in morebitnih prehodov s poklicnimi diplomami (lauree professionalizzanti), da bi zadostili povpraševanju na trgu dela po tehničnih kompetencah
M4C1-2	Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskih odlokov za reformo štipendij za izboljšanje dostopa do terciarnega izobraževanja	Določba zakona o začetku veljavnosti reforme	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Ministrski odloki o reformi štipendij, ki jih je sprejelo ministrstvo za univerze in raziskave, izboljšajo dostop do terciarnega izobraževanja za nadarjene študente v socialno-ekonomskih težavah, povečajo znesek štipendij in število upravičencev do 31. decembra 2024. Ti študenti so opredeljeni na podlagi ISEE – Indicatore della Situazione Economica Equivalente.
M4C1-3	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev	mejnik	Začetek veljavnosti reforme učiteljskega poklica.	Določba zakona o začetku veljavnosti reforme	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Revidirani pravni okvir privablja, zaposluje in motivira kakovostne učitelje, zlasti z: i) izboljšanje sistema zaposlovanja ii) uvedba višjih kvalifikacij na področju poučevanja za dostop do poklica v srednji šoli; iii) omejevanjem prekomerne mobilnosti učiteljev (zaradi kontinuitete poučevanja); iv) določitvijo kariernega napredovanja, ki je jasno povezano z ocenjevanjem uspešnosti in stalnim poklicnim razvojem.
M4C1-4	Naložba 3.2: Šola 4.0: inovativne šole, ožičenje, nove učilnice in delavnice	Mejniki	Sprejet je načrt šole 4.0 za spodbujanje digitalnega prehoda italijanskega šolskega sistema.	Ministrstvo za šolstvo – Uredba o sprejetju načrta Šola 4.0	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Načrt „šole 4.0“, ki ga je sprejelo ministrstvo za izobraževanje za spodbujanje digitalnega prehoda italijanskega šolskega sistema, vključuje: preoblikovanje 100 000 učilnic v inovativna učna okolja b) ustanavljanje laboratorijev za nove digitalne poklice v vseh srednjih šolah. c Z ukrepom a) se spremenijo šolski prostori, namenjeni tradicionalnim razredom, v inovativna, prilagodljiva in prožna učna okolja, povezana in povezana z digitalnimi, fizičnimi in virtualnimi tehnologijami. Naložbe v šolske objekte bi morale prinesti najbolj inovativne pedagoške tehnologije (kodirne in robotske naprave, naprave za virtualno resničnost, napredne digitalne naprave za vključujoče izobraževanje itd. v najmanj 100 000 učilnicah osnovnih in srednjih šol, ki se uporabljajo za učne ure). Z ukrepom b) se ustanovi vsaj en laboratorij za digitalne poklice v vsaki srednji šoli, laboratorij, ki je tesno povezan s podjetji, in inovativna zagonska podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest v sektorju novih digitalnih poklicev (kot so umetna inteligenca, robotika, velepodatki ter kibernetska varnost, modro in zeleno gospodarstvo). . Najmanj 40 % upravičenih šol se nahaja na jugu Italije.
M4C1-5	Reforma 1.3: Reorganizacija šolskega sistema; Reforma 1.2: Reforma sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS); Reforma 1.1: Reforma tehničnih in strokovnih inštitutov; Reforma 1.4: Reforma sistema „usmerjanja“	Mejniki	Začetek veljavnosti reform sistema primarnega in srednješolskega izobraževanja za izboljšanje rezultatov izobraževanja	Določba zakona o začetku veljavnosti reform	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Reforme primarne zakonodaje sistema primarnega in srednješolskega izobraževanja za izboljšanje rezultatov izobraževanja (s primarno zakonodajo) vključujejo vsaj naslednje ključne elemente: i) Pobude za reformo organizacije izobraževalnega sistema za prilagoditev demografskemu razvoju (kot je razmerje med šolami in učenci/učitelji) ii) pobude za reformo sistema usmerjanja, da se čim bolj zmanjša stopnja osipa v terciarnem izobraževanju; iii) pobude za okrepitev srednjega poklicnega izobraževanja (Istituti tecnico-professionali), vključno s sprejetjem novega učnega načrta in njihovo usmeritvijo v inovacijske rezultate nacionalnega načrta Industrija 4.0 (Ministero dello Sviluppo economico, Decreto 26 Maggio 2020); iv) pobude za usposabljanje vodstvenih delavcev šol, učiteljev in administrativnega/tehničnega osebja ter ustanovitev Terciarne višje šole za usposabljanje za izboljšanje kakovosti poučevanja; v) pobude za vključevanje dejavnosti, metodologij in vsebin, namenjenih razvoju in krepitvi učnih načrtov na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM), digitalnih in inovacijskih znanj in spretnosti v vseh fazah izobraževanja, od vrtca do višje srednje šole, da se spodbudi vpis v terciarne učne načrte na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti za ženske. Za zadovoljivo izpolnitev ključnega cilja zakonodaja vključuje obvezne roke za izdajo sekundarne zakonodaje, smernic in vseh potrebnih regulativnih določb (spremljanje s strani podatkovne zbirke ministrstva za izobraževanje), da se zagotovi nemoteno izvajanje.
M4C1-6	Reforma 2.2: Terciarno napredno šolsko in nadaljnje usposabljanje za vodstvene delavce šol, učitelje, administrativno in tehnično osebje	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje za vzpostavitev kakovostnega sistema usposabljanja za šole.	Določba v zakonu, ki določa začetek veljavnosti zakonodaje.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Zakonodaja vključuje določbe za vzpostavitev kakovostnega sistema usposabljanja za šolsko osebje v skladu s stalnim poklicnim in poklicnim razvojem, ustanovitev usposobljenega organa, pristojnega za smernice za usposabljanje šolskega osebja, izbiro in usklajevanje pobud za usposabljanje, ter jih poveže s poklicnim napredovanjem, kot je določeno v reformi zaposlovanja. Izvajanje sistema začetnega in nadaljnjega usposabljanja bi moralo omogočiti odpravo sedanje razdrobljenosti poti usposabljanja, ki trenutno nimajo enotne nacionalne strategije.
M4C1-7	Naložba 1.4: Izredni ukrepi za zmanjšanje teritorialnih razlik v ciklih I in II v srednji šoli ter za odpravljanje osipa v šolah	cilj	Študenti ali mladi, ki so sodelovali v mentorskih dejavnostih ali podiplomskih študijskih programih	Izvajajo se mentorske dejavnosti	število	0	820 000	Q4	2024	Izvajanje mentorskih dejavnosti za vsaj 470 000 mladih, ki jim grozi zgodnje opuščanje šolanja, in za vsaj 350 000 mladih, ki so že opustili šolanje. Intervencija zagotavlja: – distribucijo po spolu in ozemeljska porazdelitev; – uvedbo platforme za dejavnosti mentorstva in usposabljanja, ki bo na voljo na spletu za podporo izvajanju mentorskih dejavnosti. Uvedba podiplomskih študijskih programov (poklicno usmerjene kvalifikacije) – pobuda zajema celotno nacionalno ozemlje, s posebnim poudarkom na ogroženih območjih (za območja posredovanja so značilne zamude pri učenju, nizek socialno-ekonomski položaj družin, visoka stopnja zgodnjega opuščanja šolanja). – mentorski ukrepi za premostitev teritorialnih vrzeli in neenakosti pri enakem dostopu do izobraževanja in uspehu pri usposabljanju bodo obravnavani zlasti v šolah in šolskih okoljih, kjer je tudi stopnja osipa višja, povezana s tem socialnim pogojem.
M4C1-8	Naložba 1.3: Načrt za izboljšanje infrastrukture za šport v šolah	mejnik	Oddaja javnih naročil za posege v gradnjo in prenovo športnih objektov in telovadnic, predvidenih v odloku ministrstva za šolstvo	Obvestilo upravičencev lokalnih skupnosti o financiranju oddaje vseh javnih naročil za upravičene intervencije	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2024	Oddaja naročil za posege v gradnjo in prenovo športnih objektov in telovadnic v skladu s pogoji, določenimi z odlokom ministrstva za izobraževanje, in po postopku javnega razpisa. Dodelitev je v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izločitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Naložbeni načrt gradi in prenovi športne objekte in telovadnice, povezane s šolami, da se zagotovi povečanje izobraževalne ponudbe in okrepitev šolskih objektov, kar bo spodbudilo podaljšanje šolskega časa. Pobuda naj bi spodbujala povezovanje šole z okoliškimi območji ter okrepila športno in motorično dejavnost.
M4C1-9	Naložba 1.1: Načrt za vrtce in predšolske otroke ter predšolske vzgoje in varstva	mejnik	Oddaja javnih naročil za gradnjo, obnovo in zagotavljanje varnosti vrtcev, predšolskih otrok ter predšolske vzgoje in varstva	Obvestilo upravičencev lokalnih skupnosti o financiranju oddaje vseh javnih naročil za upravičene intervencije	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2023	Oddaja javnih naročil in ozemeljska razdelitev za vrtce, predšolsko vzgojo in varstvo. Dodelitev se izvede v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M4C1-10	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev; Reforma 1.3: Reorganizacija šolskega sistema; Reforma 1.2: Reforma sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS); Reforma 1.1: Reforma tehničnih in strokovnih inštitutov; Reforma 1.4: Reforma sistema „usmerjevanja“; Reforma 1.5: Reforma skupin za univerzitetne diplome; Reforma 1.6: Omogočanje reforme univerzitetnih diplom	mejnik	Začetek veljavnosti predpisov za učinkovito izvajanje in uporabo vseh ukrepov v zvezi z reformami primarnega, srednješolskega in terciarnega izobraževanja, kjer je to potrebno	Določba v zakonu, ki določa začetek veljavnosti uredb.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Sekundarna zakonodaja vključuje vse potrebne predpise za učinkovito izvajanje in uporabo vseh ukrepov v zvezi z reformami primarnega, srednješolskega in terciarnega izobraževanja: – Reforme sistema terciarnega izobraževanja za izboljšanje rezultatov izobraževanja (primarna zakonodaja) o: a) omogočanju univerzitetnih diplom; b) skupinah z univerzitetno diplomo; c) reformi doktorskih programov; – Ministrski odloki za reformo štipendij za izboljšanje dostopa do terciarnega izobraževanja; – Reforma učiteljskega poklica; – Reforme sistema primarnega in srednješolskega izobraževanja za izboljšanje rezultatov izobraževanja; – Zakonodaja je bila namenjena vzpostavitvi kakovostnega sistema usposabljanja za šole.
M4C1-11	Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz	cilj	Podeljena univerzitetna štipendija	n. r.	število	256 0000	3 00 0 00	Q4	2023	Štipendije se dodelijo najmanj 300 000 študentom. Vsaj 75 % upravičencev bi moralo biti žensk, dolgotrajno brezposelnih, invalidov ali oseb, mlajših od 30 let, ter vsaj 0,3 milijona usposabljanj na področju digitalnih spretnosti. S tem projektom se politike prispevanja povežejo s politikami za podporo študija, in sicer z: – povečanje povprečne vrednosti štipendij za 700 EUR; – financiranje štipendij za večji delež študentov. .
M4C1-12	Naložba 4.1: Povečanje števila doktorandov in njihovih poklicnih možnosti (raziskave, javna uprava in kulturna dediščina)	cilj	Programi doktorskih štipendij, dodeljeni na leto (v obdobju treh let)	n. r.	število	9 000	16 200	Q4	2024	Vsaj 1 200 dodatnih doktorskih štipendij, dodeljenih na leto v obdobju treh let); vsako leto se dodeli vsaj 1 000 dodatnih doktorskih štipendij za javno upravo (več kot tri leta); vsako leto (več kot tri leta) se dodeli vsaj 200 novih doktorskih štipendij na področju kulturne dediščine. Izhodišče je bilo opredeljeno kot sedanje (zaokroženo) število doktorskih študentov, ki vsako leto začnejo program v Italiji. a) Doktorat je zasnovan tako, da bolje vključuje podjetja in spodbuja uporabne raziskave; b) Doktorat za javno upravo upošteva regulativni okvir, ki se izvaja v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo. Doktorat v javni upravi se lahko ponudi v različnih razredih doktoratov, ki jih opredeli CUN, Consiglio Universitario Nazionale (npr. pravo, ekonomija in statistika ter politične in družbene vede), če je njihov namen dodatno usposobiti kandidata, da prispeva k razvoju izboljšanih vladnih sistemov. c) doktorati s področja kulturne dediščine upoštevajo okvir, ki se opredeli v tesnem sodelovanju z ministrstvom za kulturo (kot so antikvitete, filologija, literarne študije, umetnostna zgodovina in zgodovina, filozofija, pedagogika in psihologija, kot jih je opredelil CUN, Consiglio Universitario Nazionale).
M4C1-13	Naložba 2.1: Integrirano digitalno poučevanje in usposabljanje o digitalni preobrazbi za šolsko osebje ;	cilj	Usposabljanje vodstvenih delavcev šol, učiteljev in administrativnega osebja	n. r.	število	0	650 000	Q4	2024	Vsaj 650 000 vodstvenih delavcev šol, učiteljev in administrativnega osebja Integrirano digitalno izobraževanje in usposabljanje šolskega osebja v digitalnem prehodu (650 000 učiteljev, vodstvenih delavcev in upravnega osebja, splošno usposobljenih).
M4C1-14	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev	cilj	Učitelji, zaposleni v okviru reformiranega sistema zaposlovanja	n. r.	število	0	70 000	Q4	2024	Vsaj 70 000 učiteljev, zaposlenih v prenovljenem sistemu zaposlovanja
M4C1-15	Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz	cilj	Štipendije za univerzitetni dostop	n. r.	število	296 000	336 000	Q4	2024	Vsaj 336 000 študentov, ki prejemajo štipendije. S tem projektom se politika prispevanja povezuje s politikami za podporo študija, in sicer z: – povečanje povprečne vrednosti štipendij za 700 EUR; – financiranje štipendij za večji delež študentov.
M4C1-16	Naložba 3.1: Nova znanja in spretnosti ter novi jeziki	cilj	Šole, ki so v obdobju 2024/25 aktivirale projekte usmerjanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike	n. r.	število	0	8 000	Q2	2025	Vsaj 8 000 šol, ki so aktivirale projekte usmerjanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Projekti so namenjeni razvoju in digitalizaciji nacionalne digitalne platforme na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, namenjene celovitemu izvajanju programa, spremljanju in širjenju informacij in podatkov (razdeljenih po spolu) od predšolskih in osnovnih šol do prve in druge srednje šole, tehničnih in strokovnih inštitutov ter univerz.
M4C1-17	Naložba 3.1: Nova znanja in spretnosti ter novi jeziki	cilj	Letni jezikovni in metodološki tečaji, ki se zagotavljajo učiteljem	n. r.	število	0	1 000	Q2	2025	Vsaj 1 000 jezikovnih in metodoloških tečajev na leto za vse učitelje
M4C1-18	Naložba 1.1: Načrt za vrtce in predšolske otroke ter predšolske vzgoje in varstva	cilj	Nova mesta, ki se aktivirajo za storitve izobraževanja in varstva v zgodnjem otroštvu (od nič do šest let)	n. r.	število	0	264 480	Q4	2025	Vsaj 264 480 novih mest za storitve izobraževanja in varstva v zgodnjem otroštvu (od nič do šest let) Z načrtom za izgradnjo in prenovo vrtcev je cilj povečati število razpoložljivih mest in izboljšati izobraževalno službo, staro nič do šest let.
M4C1-19	Naložba 3.2: Šola 4.0: inovativne šole, ožičenje, nove učilnice in delavnice	cilj	Šolski razredi se zaradi Šola 4.0 preoblikujejo v inovativna učna okolja.	n. r.	število	0	100 000	Q4	2025	Število učilnic, ki so bile v inovativnih učnih okoljih preoblikovane v načrt „šola 4.0“ Ukrep spremeni šolske prostore, ki se uporabljajo za tradicionalne učilnice, v inovativna in prilagodljiva učna okolja, ki so integrirana in povezana z digitalnimi tehnologijami, fizična in virtualna skupaj. Naložba bo prinesla vse najbolj inovativne pedagoške tehnologije (kot so naprave za kodiranje in robotiko, naprave za virtualno resničnost in napredne digitalne naprave za vključujoče poučevanje) v vsaj 100 000 učilnic v osnovnih in srednjih šolah, ki se uporabljajo za poučevanje.
M4C1-20	Naložba 1.5: Razvoj sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS)	cilj	Število študentov, vpisanih v sistem poklicnega usposabljanja (ITS)	n. r.	število	11 000	22 000	Q4	2025	Letno povečanje števila študentov, vpisanih v sistem poklicnega usposabljanja (100 %). Zadovoljiva uresničitev cilja bo odvisna tudi od povečanja števila operativnega sistema poklicnega usposabljanja (+208 ITS).
M4C1-21	Naložba 1.2: Načrt za podaljšanje polnega delovnega časa	cilj	Strukture za gostovanje učencev po koncu šolanja	n. r.	število	0	1 000	Q2	2026	Vsaj 1 000 struktur, ki lahko olajšajo podaljšanje šolskega časa in odpiranje šol na ozemlje po koncu šolskega časa: graditi in nadgrajevati menze, da se poveča število struktur, ki omogočajo podaljšanje šolskega časa, in odprtje šol na tem območju preko šolskega časa. Podrobnosti o teritorialni porazdelitvi in vrsti strukture, ki je na voljo.
M4C1-22	Naložba 1.3: Načrt za izboljšanje infrastrukture za šport v šolah	cilj	površina v kvadratnih metrih, zgrajena ali obnovljena, se uporablja kot telovadnica ali športni objekti	n. r.	število	0	230 400	Q2	2026	Najmanj 230 400 m², zgrajenih ali obnovljenih za uporabo kot telovadba ali športni objekti, povezani s šolo Nacionalni register šolskih stavb in podatki, ki izhajajo iz spremljanja GPU za nacionalni triletni program
M4C1-23	Naložba 3.4: Poučevanje in izpopolnjena univerzitetna usposobljenost	cilj	Novi doktorski študij, ki se podeljujejo za tri leta v programih, namenjenih digitalnemu in okoljskemu prehodu	n. r.	število	0	500	Q2	2026	Vsaj 500 novih doktorjev, podeljenih za tri leta v programih, namenjenih digitalnemu in okoljskemu prehodu Projekt je namenjen usposabljanju in inovacijam na univerzitetnih (in doktorskih) poteh prek vzvodov: a) digitalizacija; b) „kultura inovacij“; c) internacionalizacija, ki deluje na naslednji način: – odprtega digitalnega usposabljanja (T1) (T2) – krepitve vloge univerz (T3) – krepitve mednarodnega znanstvenega sodelovanja (T4) in (T5)
M4C1-24	Naložba 1.6: Aktivno usmerjanje pri prehodu med šolo in univerzami;	cilj	Dijaki, ki so obiskovali študijske programe za prehod med šolo in univerzo	n. r.	število	0	1 000 000	Q2	2026	Vsaj 1 000 000 dijakov se je udeležilo programov prehoda iz srednje šole na univerzo To je povprečna ocena italijanskih študentov, vpisanih v 3., 4. in 5. letnik srednje šole v naložbenih letih. Glavni vhodni podatki za to oceno so število trenutno vpisanih študentov in stopnje izobrazbe. Število študentov, vpisanih v aktivno smer, bo spremljalo MUR. Cilj je, da se je vsaj 1 000 000 dijakov v zadnjih dveh letih srednje šole udeležilo programov prehoda med šolo in univerzami .
M4C1-25	Naložba 1.4: Izredni ukrepi za zmanjšanje teritorialnih razlik v ciklih I in II v srednji šoli ter za odpravljanje osipa v šolah	cilj	Vrzel v stopnji osipa v letu 2024 v srednješolskem izobraževanju	n. r.	odstotek	13,5	10,2	Q2	2026	Zmanjšati vrzel v stopnji osipa v srednješolskem izobraževanju, da bi dosegla povprečje EU za leto 2019 (10,2 %)
M4C1-26	Naložba 3.3: Načrt za varnost šolskih stavb in strukturno sanacijo	cilj	M² obnovljenih šolskih stavb	n. r.	število	0	2 784 000	Q2	2026	Obnovi se vsaj 2 784 000 kvadratnih kilometrov šolskih stavb. Načrt za strukturno in energetsko prenovo šolskih stavb naj bi po pričakovanjih ponovno vzpostavil skupno površino 2 784 000 kvadratnih metrov, kar ustreza vsaj 2 100 šolskim stavbam.

J.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja

Cilj reforme je spodbuditi zasebne subjekte, da ustanovijo štipendije za nastanitev študentov, pri čemer ministrstvo za univerze in raziskave prispeva del prihodkov od najemnin za prva tri leta delovanja struktur. Cilj je potrojiti razpoložljiva mesta za dijake zunaj šole od 40 000 do več kot 100 000 do leta 2026.

Predvidena naložba je namenjena zagotavljanju širokega dostopa do nastanitvenih zmogljivosti, tako da si lahko razumno število študentov omogoči višje izobraževanje na prednostnem področju in lokaciji, ne glede na njihovo socialno-ekonomsko ozadje. Cilj je dodati 65 500 spalnih nastanitev sedanjim 40 000, s čimer bi se znatno zmanjšala vrzel Italije od povprečja EU glede deleža študentov, ki imajo nastanitvene zmogljivosti (18 % v primerjavi s sedanjimi 3 % v Italiji). Naložba ne vključuje nabave kotlov zemeljskega plina.

J.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M4C1-27	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje za spremembo veljavnih pravil za študentska stanovanja.	Določba v zakonu, ki določa začetek veljavnosti zakonodaje.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Revidirana zakonodaja: Sprememba sedanjih pravil o študentskih stanovanjih (zakon št. 338/2000 in zakonska uredba 68/2012), da se: (1). Spodbujanje prestrukturiranja in prenove struktur namesto novih stavb (z večjim deležem soustanovitve, ki trenutno znaša 50 %), pri čemer je treba z navedenimi projekti zagotoviti najvišji okoljski standard; (2). Poenostaviti, tudi zaradi digitalizacije, predstavitve in izbire projektov ter s tem časovnega razporeda izvajanja; (3) Za odstopanje od meril, določenih v zakonu št. 338/2000, v zvezi z odstotkom sofinanciranja, ki je lahko Odobreno. Reforma bo izvedena z uvedbo naslednjih velikih sprememb v italijanski regulativni okvir za financiranje študentskih stanovanj: 1. Omogočanje udeležbe za financiranje tudi zasebnim vlagateljem (v skladu s shemo, opisano v izvajanju), ki omogoča tudi javno-zasebna partnerstva, pri katerih bo univerza uporabila razpoložljiva sredstva za podporo finančnemu ravnovesju nepremičninskih naložb v študentska stanovanja; 2. Zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti zasebnih naložb z zagotavljanjem spremembe davčnega sistema od sistema, ki se uporablja za hotelske storitve, v sistem, ki se uporablja za socialna stanovanja, z omejevanjem uporabe novih bivališč za študentske stanovanjske namene med akademskim letom, vendar z omogočanjem uporabe struktur, kadar niso potrebne za gostoljubje študentov. To bo po drugi strani pomagalo pri zagotavljanju novega nabora nastanitve po dostopnih najemninah; 3. Pogojevanje financiranja in dodatnih davčnih olajšav (npr. enaka obravnava s socialnimi stanovanji) z uporabo novih stanovanj za študentska stanovanja v celotnem naložbenem obdobju in upoštevanjem dogovorjene zgornje meje pri najemninah, ki se zaračunavajo študentom, tudi po izteku posebnih shem financiranja, ki prispevajo k spodbujanju naložb zasebnih operaterjev; 4. Ponovna opredelitev standardov za študentske nastanitve s ponovno opredelitvijo pravnih zahtev glede skupnega prostora na študenta, ki je na voljo v stavbah, v zameno za bolje opremljene (posamezne) sobe.
M4C1-28	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	cilj	Novi študentski bivalni prostori v študentskih stanovanjih	n. r.	število	40 000	47 500	Q4	2022	Vsaj 7 500 dodatnih spalnih nastanitvenih enot (postelje), ki so bile ustvarjene in dodeljene z zakonom 338/2000, kakor je bil revidiran do 31. decembra 2021.
M4C1-29	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	mejnik	Začetek veljavnosti reforme zakonodaje o študentskih stanovanjih.	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti reforme.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Reforma vključuje: (1) omogočanje udeležbe pri financiranju tudi zasebnim vlagateljem, kar bo omogočilo tudi javno-zasebna partnerstva, pri katerih bo univerza uporabila razpoložljiva finančna sredstva za podporo finančnemu ravnovesju nepremičninskih naložb v študentska stanovanja; (2). Zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti zasebnih naložb z zagotavljanjem spremembe davčnega sistema od sistema, ki se uporablja za hotelske storitve, v sistem, ki se uporablja za socialna stanovanja, z omejevanjem uporabe novih bivališč za študentske stanovanjske namene med akademskim letom, vendar z omogočanjem uporabe struktur, kadar niso potrebne za gostoljubje študentov; (3). Pogojevanje financiranja in dodatnih davčnih olajšav (kot je enaka obravnava s socialnimi stanovanji) z uporabo novih stanovanj za študentska stanovanja v celotnem naložbenem obdobju in upoštevanjem dogovorjene zgornje meje pri najemninah, ki se zaračunavajo študentom, tudi po izteku posebnih shem financiranja, ki prispevajo k spodbujanju naložb zasebnih operaterjev; (4). Ponovna opredelitev standardov za študentske nastanitve s ponovno opredelitvijo pravnih zahtev glede skupnega prostora na študenta, ki je na voljo v stavbah, v zameno za bolje opremljene (posamezne) sobe.
M4C1-30	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	cilj	Enote študentskih nastanitev, ki so bile ustvarjene in dodeljene v skladu z obstoječim in novim zakonodajnim programom	n. r.	število	47 500	60 000	Q2	2026	Vsaj 60 000 dodatnih spalnih enot (postelje), ki so bile ustvarjene in dodeljene na podlagi obstoječega (Zakon št. 338/2000) in novega zakonodajnega sistema (reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja). Vsaj 7 500 dodatnih spalnih nastanitvenih enot, ki so bile ustvarjene in dodeljene z zakonom 338/2000, kakor je bil revidiran do konca leta 2021 [izhodiščna točka 47 500]

K. TEMATSKI SKLOP 4 KOMPONENTA 2: Od raziskav do podjetij

Ta del italijanskega načrta za okrevanje in odpornost je namenjen podpori naložbam v raziskave in inovacije, spodbujanju inovacij in razširjanja tehnologij, krepitvi znanj in spretnosti ter podpiranju prehoda na gospodarstvo, ki temelji na znanju. Zagotavlja podporo javnemu raziskovalnemu sistemu, spretnostim in mobilnosti raziskovalcev ter javno-zasebno sodelovanje na nacionalni ravni in ravni EU. Temelji na treh glavnih stebrih: (i) izboljšani znanstveni bazi; (ii) močnih povezavah med podjetji in znanostjo (prenos znanja in tehnologije; (iii) podpori za poslovne inovacije (zlasti MSP, zagonska podjetja).

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2020 in 2019, o potrebi po „ usmerjenju ekonomske politike, povezane z naložbami, na raziskave in inovacije ter na kakovost infrastrukture“ ( priporočilo za posamezno državo 3, 2019), „ spodbujanju zasebnih naložb za spodbujanje okrevanja gospodarstva“ ( priporočilo za posamezne države 3, 2020), „osredotočenosti naložb na zeleni in digitalni prehod, zlasti na raziskave in inovacije“ ( priporočilo za posamezno državo 3, 2020).

K.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1.2: Financiranje projektov, ki so jih predstavili mladi raziskovalci.

Cilj naložbe je mladim raziskovalcem zagotoviti nove priložnosti, da bi jih obdržali v Italiji. Cilj ukrepa je podpreti raziskovalne dejavnosti do 2 100 mladih raziskovalcev po vzoru Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) in individualnih štipendij Marie Skłodowske-Curie (MSCA-IF) ter pečata odličnosti, da bi pridobili začetne izkušnje z odgovornostjo za raziskave. Del prispevka je povezan z zaposlitvijo vsaj enega raziskovalca, ki ne opravlja poklicne poti, del prispevka pa se nameni za kratka obdobja mobilnosti za raziskovalne ali učne dejavnosti na drugih lokacijah v Italiji ali v tujini.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 46 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 47 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 48 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 49 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 2.2: Partnerstva na področju raziskav in inovacij – Obzorje Evropa

Cilj ukrepa je podpreti raziskovalne, razvojne in inovacijske projekte, opredeljene s posebnimi razpisi za sodelovanje v evropskih partnerstvih v okviru programa Obzorje Evropa. Te nadnacionalne raziskovalne pobude so lahko pomembno gonilo razvoja raziskav in predelave; I o strateških vprašanjih za oživitev italijanskega gospodarstva. Podpora se osredotoča zlasti na naslednja partnerstva: i) visokozmogljivostno računalništvo, ii) ključne digitalne tehnologije, iii) prehod na čisto energijo; iv) modre oceane – podnebno nevtralno, trajnostno in produktivno modro gospodarstvo; v) inovativna MSP.

Ukrep, ki ga izvaja MiSE – Ministrstvo za gospodarski razvoj, omogoča kontinuiteto pobud, ki se izvajajo v okviru Sklada za trajnostno rast, ter omogoča sinergije med ravnmi upravljanja in različnimi finančnimi viri.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 50 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 51 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 52 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 53 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 3.3: Uvedba inovativnih doktoratov, ki ustrezajo potrebam podjetij po inovacijah in spodbujajo zaposlovanje raziskovalcev v podjetjih

Cilj ukrepa je izboljšati odmevna znanja in spretnosti, zlasti na področjih ključnih omogočitvenih tehnologij, in sicer z:

·Vzpostavitev namenskih doktorskih programov s prispevkom in sodelovanjem podjetij;

·spodbudami za podjetja za zaposlovanje začasno mlajših raziskovalcev.

Poleg tega je predvidena tudi vzpostavitev vozlišča za gospodarsko izkoriščanje raziskav, ki jih proizvajajo industrijski doktorati, s čimer se spodbuja ustanavljanje odcepljenih podjetij.

Natančneje, ukrep, ki ga izvaja MUR - ministrstvo za univerze in raziskave, predvideva uvedbo 5 000 štipendij za doktorski študij za tri leta z zasebnim sofinanciranjem in spodbudami za podjetja, da zaposlijo 20 000 raziskovalnih sodelavcev ali raziskovalcev. Nazadnje bodo ti doktorski programi predmet mednarodne ocene in primerjave.

Reforma 1.1: Izvajanje R & R podpornih ukrepov za spodbujanje poenostavitve in mobilnosti

Reformo izvajata ministrstvo za univerze in raziskave (MUR) in ministrstvo za gospodarski razvoj (MiSE) z ustanovitvijo medresorskega usmerjevalnega odbora in izdajo dveh ministrskih odlokov: i) povečati in podpreti mobilnost (s spodbudami) uglednih posameznikov (kot so: raziskovalci in upravljavci) med univerzami, raziskovalnimi infrastrukturami in podjetji ter ii) poenostavitev upravljanja sredstev za raziskave, iii) reforma poklicne poti raziskovalcev, da se poveča njihova osredotočenost na raziskovalne dejavnosti. Reforma bo prešla na bolj sistematičen pristop k dejavnostim na področju raziskav in razvoja, ki presega sedanjo logiko prerazporejanja virov s spodbujanjem pristopa delitve, in se osredotoča na poenostavitev birokratskih postopkov pri upravljanju sredstev, namenjenih javno-zasebnim raziskovalnim dejavnostim, kar bo imelo znaten učinek z izogibanjem razpršenosti in razdrobljenosti prednostnih nalog, ki ju podpira tudi prva komponenta tematskega sklopa. Javni raziskovalni organi imajo ključno vlogo kot morebitni vodje projektov za partnerstva, nacionalne kampanje in teritorialne ekosisteme ter kot morebitni udeleženci razpisov za zbiranje predlogov o skladu PNR in infrastrukturnem skladu.

K.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M4C2-1	Naložba 1,2: Financiranje projektov, ki so jih predstavili mladi raziskovalci	cilj	Število študentov, ki jim je bila dodeljena štipendija za raziskave	n. r.	število	50	300	Q4	2022	Dodelitev vsaj 300 raziskovalnih štipendij študentom. Izbirni postopek za oddajo vključuje merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Pri zadovoljivem izpolnjevanju cilja se bo upoštevalo tudi naslednje: pogodba je sklenjena za vsaj 300 mladih raziskovalcev.
M4C2-2	Naložba 2,2: Partnerstva na področju raziskav in inovacij – Obzorje Evropa	cilj	Število projektov podjetij, ki so jim bila dodeljena sredstva.	n. r.	število	11	205	Q4	2025	Dodeli se najmanj 205 projektov. Izbirni postopek za dodelitev vključuje: a) merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice „Ni večjih poškodb“ (2021/C58/01) z uporabo seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. b) zaveza, da prispevek naložbe k podnebnim spremembam v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 znaša vsaj 60 % skupnih stroškov naložbe, podprte s skladom RRF. c) zaveza, da digitalni prispevek naložbe v skladu z metodologijo iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/241 znaša vsaj 40 % skupnih stroškov naložbe, ki jo podpira RRF. d) zavezo za poročanje o izvajanju ukrepa na polovici trajanja sheme in ob koncu sheme.
M4C2-3	Naložba 3,3: Uvedba inovativnih doktoratov, ki ustrezajo potrebam podjetij po inovacijah in spodbujajo zaposlovanje raziskovalcev v podjetjih	cilj	Število podeljenih štipendij za inovativne doktorske študije	n. r.	število	0	15 000	Q4	2024	Dodelitev vsaj 15 000 doktorskih štipendij. Kritične zahteve za opredelitev inovativnih doktoratov se upoštevajo v skladu s preteklimi določbami ministrskega odloka št. 1540 z dne 29. julija 2016 v zvezi z izvajanjem razpisa za inovativne doktorande z industrijskim pomenom. Zahteve vključujejo: a) zajetje disciplinskih in tematskih področij, ki so v skladu s potrebami visoko usposobljenega trga dela regij, vključenih v program; b) skupno trajanje 3 let; c) zagotovitev izvajanja celotnega doktorskega, izobraževalnega, raziskovalnega in ocenjevalnega tečaja na upravnem in operativnem sedežu upravičene univerze, ki se nahaja v ciljnih regijah programa, brez poseganja v obdobja študija in raziskav v podjetju in tujini, načrtovana v skladu z usposabljanjem in raziskovalnimi dejavnostmi, predvidenimi v pisarnah predlagatelja; d) zagotovitev študijskih in raziskovalnih obdobij v podjetju od najmanj 6 mesecev do največ 18 mesecev; e) zagotovitev obdobja študija in raziskovanja v tujini od najmanj 6 mesecev do največ 18 mesecev; f) zagotovitev, da lahko študent doktorskega študija v skladu z zakonom uporablja usposobljene in posebne operativne in znanstvene strukture za študijske in raziskovalne dejavnosti, vključno z znanstvenimi laboratoriji, knjižnicami, zbirkami podatkov itd., če je to ustrezno glede na vrsto programa; g) zagotovitev izvajanja didaktičnih dejavnosti za jezikovno in informacijsko-tehnološko izboljšanje, upravljanje raziskav ter poznavanje evropskih in mednarodnih raziskovalnih sistemov, za izboljšanje rezultatov raziskav in intelektualne lastnine; h) zagotovitev sodelovanja podjetij pri opredelitvi izobraževalnega programa tudi v okviru širšega sodelovanja z univerzo; i) zagotovitev skladnosti s horizontalnimi načeli (okoljska trajnost; trajnostni razvoj; enake možnosti in nediskriminacija, dostopnost za invalide). Izbirni postopek vključuje merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M4C2-4	Reforma 1,1: Izvajanje podpornih ukrepov za raziskave in razvoj za spodbujanje poenostavitve in mobilnosti	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskih odlokov o poenostavitvi raziskav in razvoja ter mobilnosti, povezanih z običajnim finančnim skladom.	Določba v odloku, ki določa začetek veljavnosti zakona	n. r.	n. r.		Q2	2022	Ministrske uredbe vključujejo naslednje ključne elemente: i) prehod na bolj sistematičen pristop k dejavnostim na področju raziskav in razvoja z novim poenostavljenim modelom, katerega cilj je doseči pomemben učinek s preprečevanjem razpršenosti in razdrobljenosti prednostnih nalog; ii) reforma zakonodaje za povečanje mobilnosti uglednih osebnosti (kot so raziskovalci in upravljavci) med univerzami, raziskovalnimi infrastrukturami in podjetji; iii) poenostavitev upravljanja sredstev; iv) reforma poklicne poti raziskovalcev, da bi se bolj osredotočili na raziskovalne dejavnosti.

K.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 1.1: Sklad za nacionalni raziskovalni program (PNR) in raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN)

Namen sklada je okrepiti podporo znanstvenim raziskavam iz nacionalnega raziskovalnega programa (PNR) za obdobje 2021–2027, da se zagotovi izvajanje strateških smernic na področju znanstvenih raziskav. Glavna področja ukrepanja PNR odražajo šest sklopov Evropskega okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027: i) zdravje; ii) humanistične vede, ustvarjalnost, družbene spremembe, družba vključevanja; iii) varnost socialnih sistemov; iv) digitalno področje, industrija, letalska in vesoljska industrija; v) podnebje, energija, trajnostna mobilnost; vi) hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo, okolje.

Raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN) se prav tako financirajo tri leta, za kar je zaradi njihove kompleksnosti in narave potrebno sodelovanje raziskovalnih enot, ki pripadajo univerzam in raziskovalnim ustanovam (kot je nacionalni raziskovalni svet). Financirane projekte izbere ministrstvo za univerze in raziskave na podlagi kakovosti znanstvenega profila odgovornih ter izvirnosti, metodološke ustreznosti, učinka in izvedljivosti raziskovalnega projekta. Ta vrsta dejavnosti spodbuja razvoj raziskovalno usmerjenih pobud za pionirske raziskave in tesnejše sodelovanje med univerzami in raziskovalnimi ustanovami.

Naložba naj bi do leta 2026 financirala 5 350 projektov.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 54 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 55 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 56 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 57 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 1.3: Partnerstva, razširjena na univerze, raziskovalna središča, podjetja in financiranje temeljnih raziskovalnih projektov

V primerjavi z drugimi evropskimi primerljivimi državami se zdi nizka proizvodnja patentov in odcepljenih podjetij v italijanskem raziskovalnem in univerzitetnem sistemu še posebej kritična 58 . To je posledica nekaterih strukturnih izzivov, kot so prevladujoča vloga malih in srednjih podjetij v nacionalnem gospodarstvu, velike regionalne razlike v smislu dohodka in produktivnosti ter majhna sposobnost univerz za povezovanje s podjetji.

Namen naložbe je financiranje do 15 glavnih temeljnih raziskovalnih programov, ki jih izvajajo razširjene mreže javnih in zasebnih subjektov. Naložba je usklajena z enim od ciljev PNR, tj. spodbujanjem pozitivnih sprememb s spodbujanjem temeljnih raziskav. Za vsak program se bodo izvajali namenski procesi vključevanja deležnikov, da bi pritegnili državljane ter olajšali prenos tehnologije in znanja na ozemlja, podjetja in javne uprave.

Pričakuje se, da bodo naložbe okrepile nacionalne tehnološke verige in spodbudile njihovo udeležbo v strateških evropskih in globalnih vrednostnih verigah. Možni primeri so: trajnostna mobilnost (trajnostne baterije, materiali, logistika itd.), alternativne energije, superprevodniki, spremljanje in preprečevanje podnebnih sprememb, krožno gospodarstvo v modni industriji, industrijska simbioza, okoljsko primerna zasnova in zasnova za trajnost, ravnanje z odpadki, recikliranje in recikliranje, biotska raznovrstnost, zeleni proizvodni procesi, vozila, ki vozijo sami, cepiva, bioreaktorji, nove surovine, upravljanje voda in kulturna dediščina ohranjanja vodnih virov.  Pričakuje se, da bo vsak program spodbujal združevanje malih in srednjih podjetij okoli velikih zasebnih akterjev in javnih raziskovalnih centrov ter spodbujal skupne in dopolnilne raziskovalne dejavnosti. Projekti na področju raziskav in razvoja bodo vključevali naložbe v človeški kapital in razvoj temeljnih raziskav za univerze, raziskovalna središča in podjetja. 

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za programe ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo26; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti27; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami28 in obrati za mehansko-biološko obdelavo29; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 1.4: Krepitev raziskovalnih struktur in podpiranje ustanavljanja nacionalnih vodij raziskav in razvoja na področju nekaterih ključnih omogočitvenih tehnologij

Ta ukrep je namenjen financiranju ustanavljanja nacionalnih raziskovalnih središč, izbranih s konkurenčnimi postopki, ki bodo s sodelovanjem univerz, raziskovalnih središč in podjetij lahko dosegli kritični prag raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti. Izbor se opravi na podlagi konkurenčnih razpisov, v katerih lahko sodelujejo nacionalni konzorciji, ki jih vodi vodja koordinatorke, pri čemer se upošteva tudi predhodno kartiranje.

Ključni elementi vsakega nacionalnega centra bodo a) oblikovanje in obnavljanje ustreznih raziskovalnih zmogljivosti, b) vključevanje zasebnih akterjev v izvajanje in izvajanje raziskovalnih projektov c) podpora zagonskim podjetjem in odcepitev proizvodnje. Izbor bi bilo treba izvesti z namenskimi razpisi, od katerih se prvi objavi do začetka leta 2022. Izbira med predlogi za sodelovanje v razpisih se izvede na podoben način, kot ga je sprejel Evropski svet za inovacije.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 59 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 60 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 61 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 62 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 1.5: Vzpostavitev in krepitev „inovacijskih ekosistemov za trajnost“ ter gradnja „ozemeljskih vodij raziskav in razvoja“.

Ukrep, ki ga izvaja MUR, bo do leta 2026 financiral „teritorialne vzorce R&I“ (obstoječih ali novih), ki bodo izbrani na podlagi posebnih konkurenčnih postopkov, s poudarkom na zmogljivosti za spodbujanje projektov socialne trajnosti. Vsak projekt mora imeti naslednje elemente:(a) inovativne dejavnosti usposabljanja, ki jih v sinergiji izvajajo univerze in podjetja ter katerih cilj je zmanjšati neskladje med znanji in spretnostmi, ki jih potrebujejo podjetja, ter znanji in spretnostmi, ki jih zagotavljajo univerze, pa tudi industrijski doktorati;(b) raziskovalne dejavnosti in/ali raziskovalne infrastrukture, ki jih skupaj izvajajo univerze in podjetja, zlasti MSP, ki delujejo na ozemlju; (c) podpora zagonskim podjetjem; (d) vključevanje lokalnih skupnosti v vprašanja inovacij in trajnosti.

Projekti, ki se financirajo, se izberejo na podlagi naslednjih meril: i) znanstvena in tehnična kakovost ter njena skladnost s teritorialno usmeritvijo; ii) dejanska sposobnost spodbujanja inovativnih zmogljivosti podjetij, zlasti MSP; iii) sposobnost ustvarjanja nacionalnih in mednarodnih odnosov z glavnimi raziskovalnimi ustanovami in vodilnimi podjetji; (iv) učinkovita zmogljivost za vključevanje lokalnih skupnosti.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 63 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 64 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 65 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 66 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 2.1: Pomemben projekt skupnega evropskega interesa (IPCEI)

Cilj ukrepa je dopolniti sedanji sklad IPCEI iz člena 1(232) zakona o proračunu za leto 2020 z dodatnimi sredstvi.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 67 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 68 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 69 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 70 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 2.3: Krepitev in sektorska/teritorialna razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih

Cilj ukrepa, ki ga izvaja ministrstvo za gospodarski razvoj MiSE, je, vključno s postopkom reorganizacije in racionalizacije, podpreti mrežo šestdeset centrov (centri za konkurenco, vozlišče za digitalne inovacije, centri za digitalne inovacije), ki so pristojni za razvoj projektov, zagotavljanje naprednih tehnoloških storitev podjetjem ter inovativne in kvalificirane storitve prenosa tehnologije. Cilj postopka poenostavitve in racionalizacije centrov, za katere si prizadeva ukrep, je povečati napredne tehnološke storitve za podjetja z osredotočanjem na najsodobnejše proizvodne tehnologije in specializacije.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 71 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 72 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 73 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 74 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 3.1: Sklad za izgradnjo integriranega sistema raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur

Cilj sklada je olajšati osmozo med znanstvenim znanjem, pridobljenim v visoko kakovostnih raziskovalnih infrastrukturah, in gospodarskim sektorjem, s čimer se spodbujajo inovacije. V ta namen ukrep, ki ga izvaja MUR – ministrstvo za univerze in raziskave, podpira vzpostavitev raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur, ki povezujejo industrijo in akademike. Sklad za gradnjo in raziskovalno infrastrukturo podpira oblikovanje ali krepitev, na konkurenčni osnovi, raziskovalnih infrastruktur evropskega pomena in namenskih inovacijskih infrastruktur, pri čemer spodbuja združevanje javnih in zasebnih naložb.

Ukrep zlasti financira do 30 infrastrukturnih projektov (obstoječih ali na novo financiranih) z upravljavcem raziskav za vsako infrastrukturo.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 75 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 76 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 77 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 78 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 3.2: Financiranje zagonskih podjetij

Ukrep je namenjen dopolnitvi sredstev nacionalnega sklada za inovacije, instrumenta, ki ga upravlja Cassa Depositi e Prestiti za podporo razvoju tveganega kapitala v Italiji. S to pobudo, ki jo izvaja Ministrstvo za gospodarski razvoj (MiSE), bo mogoče razširiti obseg inovativnih podjetij, ki imajo koristi od sklada, s financiranjem zasebnih naložb, ki lahko ustvarijo pozitivne učinke in dodano vrednost tako na področju raziskav kot tudi na nacionalno gospodarstvo. Ukrep podpira 250 inovativnih malih in srednjih podjetij z naložbami v višini 700 milijonov EUR.

Navedene intervencije se izvajajo v skladu z naložbenimi politikami v skladu s cilji Uredbe (EU) 2021/241, tudi v zvezi z uporabo načela, da se ne sme povzročati znatne škode, kot je podrobneje opredeljeno v tehničnih smernicah o uporabi „brez znatne škode“ v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost (2021/C58/01).

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), se s pravnim sporazumom in poznejšo naložbeno politiko finančnega instrumenta:

I)zahteva uporabo tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnosti za sklad InvestEU; ter

II)izločitev naslednjega seznama dejavnosti in sredstev iz upravičenosti: (i) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 79 ; (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ki dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 80 ; (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 81 in obrati za mehansko-biološko obdelavo 82 ; ter (iv) dejavnosti in sredstev, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; ter

III)zahteva, da Cassa Depositi e Prestiti preveri pravno skladnost z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnosti.

K.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M4C2-5	Naložba 1.1: Sklad za nacionalni raziskovalni program (PNR) in raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN)	cilj	Število dodeljenih raziskovalnih projektov	n. r.	število	0	3 150	Q4	2023	Dodelitev najmanj 3 150 raziskovalnih projektov Progetti di Ricerca di Interesse Nazionale v skladu s prednostnimi nalogami nacionalnega raziskovalnega programa, dodeljenih univerzam in raziskovalnim ustanovam. Raziskovalne prednostne naloge, ki jih obravnava Progetti di Ricerca di Interesse Nazionale, obravnavajo šest glavnih področij delovanja nacionalnega raziskovalnega programa. Projekti Progetti di Ricerca di Interesse Nazionale so predlogi, ki temeljijo na načelu od spodaj navzgor in radovednosti. Spremljanje porazdelitve financiranih projektov med področja ukrepanja nacionalnega raziskovalnega programa zagotavlja enako porazdelitev raziskovalnih prizadevanj in sredstev. Oddaja javnih naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M4C2-6	Naložba 1.1: Sklad za nacionalni raziskovalni program (PNR) in raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN)	cilj	Število dodeljenih projektov	n. r.	število	3 150	5 350	Q2	2025	Dodelitev najmanj 5 350 raziskovalnih projektov Progetti di Ricerca di Interesse Nazionale v skladu s prednostnimi nalogami nacionalnega raziskovalnega programa, dodeljenih univerzam in raziskovalnim ustanovam. Raziskovalne prednostne naloge, ki jih obravnava Progetti di Ricerca di Interesse Nazionale, obravnavajo šest glavnih področij delovanja nacionalnega raziskovalnega programa PNR. Oddaja javnih naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M4C2-7	Naložba 1,1: Sklad za nacionalni raziskovalni program (PNR) in raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN);	cilj	Število zaposlenih raziskovalcev za določen čas	n. r.	število	0	900	Q2	2025	Nagrada najmanj 900 novih najetih raziskovalcev za določen čas. Najeti raziskovalci se osredotočijo na prednostne naloge, skladne z raziskovalnimi projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN), ki obravnavajo šest glavnih področij ukrepanja nacionalnega raziskovalnega programa (PNR), ki odražajo šest sklopov Evropskega okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027: i) zdravje; ii) humanistična kultura, ustvarjalnost, družbene spremembe, družba vključevanja; iii) varnost socialnih sistemov; iv) digitalno področje, industrija, letalska in vesoljska industrija; v) podnebje, energija, trajnostna mobilnost; vi) živila, bioekonomija, biotska raznovrstnost, kmetijstvo, okolje.
M4C2-8	– Naložba 1.3: Partnerstva, razširjena na univerze, raziskovalna središča, podjetja in financiranje temeljnih raziskovalnih projektov	cilj	Število raziskovalcev za določen čas, najetih za vsako predvideno temeljno raziskovalno partnerstvo, sklenjeno med raziskovalnimi inštituti in zasebnimi podjetji	n. r.	število	0	100	Q2	2025	Najmanj 100 novih raziskovalcev, zaposlenih za določen čas, za vsako od predvidenih temeljnih raziskovalnih partnerstev, podpisanih med raziskovalnimi inštituti in zasebnimi podjetji (1.3); Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno od deleža pogodb za določen čas, ki se dodelijo raziskovalkam: vsaj 40 %. Projekti se izberejo na podlagi konkurenčnih meril, vključno z i) upoštevanjem ciljev in prednostnih nalog PNR (Piano Nazionale di Ricerca); ii) vključevanje zainteresiranih strani za združevanje ravni tehnološke pripravljenosti (TRL) in ravni družbene pripravljenosti (SRL); Poleg tega se opredelijo posebna izbirna merila, da se zagotovi i) ravnovesje med zadevnimi ozemlji (s spodbujanjem vključevanja akterjev iz različnih regij in različnih območij države, vključno z jugom in otoki), ii) vključenost tako velikih kot malih in srednjih podjetij (MSP) s posebnim poudarkom na mlajših (manj kot pet let od njihove ustanovitve) in inovativnih podjetjih. Razpis za programe in izbirni postopek vključujeta naslednje: a) merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice „Ni večjih poškodb“ (2021/C58/01) z uporabo seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. b) zaveza, da prispevek naložbe k podnebnim spremembam v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 znaša vsaj 42 % skupnih stroškov naložbe, podprte s skladom RRF. c) zavezo za poročanje o izvajanju ukrepa na polovici trajanja sheme in ob koncu sheme. Nazadnje, razpis za projekte in izbirni postopek zahtevata strateško okoljsko oceno, če se pričakuje, da bo projekt dosledno vplival na ozemlje.
M4C2-9	Naložba 1,4: Krepitev raziskovalnih struktur in podpiranje ustanavljanja nacionalnih vodij raziskav in razvoja na področju nekaterih ključnih omogočitvenih tehnologij	mejnik	Oddaja naročil raziskovalnim strukturam in oblikovanje nacionalnih vodij raziskav in razvoja na področju izbranih ključnih omogočitvenih tehnologij	Obvestilo o dodelitvi javnih naročil za ustanovitev nacionalnih vodij raziskav in razvoja.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2025	Dodelitev naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov. Pogoji razpisa vključujejo naslednje: a) merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo; b) zaveza, da prispevek naložbe k podnebnim spremembam v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 znaša vsaj 36 % skupnih stroškov naložbe, podprte s skladom RRF. c) zaveza, da digitalni prispevek naložbe v skladu z metodologijo iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/241 znaša vsaj 15 % skupnih stroškov naložbe, ki jo podpira RRF. d) zavezo za poročanje o izvajanju ukrepa na polovici trajanja sheme in ob koncu sheme. Odda se najmanj pet pogodb za ustanovitev „nacionalnih vodilnih podjetij na področju raziskav in razvoja“. Ključne omogočitvene tehnologije vključujejo: – Napredna simulacija ter analiza in upravljanje velepodatkov – Napredne okoljske in energetske tehnologije – Kvantne in napredne tehnologije materialov, fotonika in optoelektronike – Tehnologije za zdravje (biofarmacevtske tehnologije) – Tehnologije za kmetijstvo in prehrano (kmetijska tehnologija) – trajnostna mobilnost – Tehnologije, ki se uporabljajo za kulturno dediščino – Tehnologije za biotsko raznovrstnost in okoljsko trajnost – Tehnologije za industrijski digitalni prehod – industrija 4.0
M4C2-10	Naložba 2,1: IPCEI	mejnik	Objava razpisa za prijavo interesa za opredelitev nacionalnih projektov, vključno s projekti za mikroelektronski IPCEI	Razpis za prijavo interesa je objavljen	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2021	Projekti IPCEI, ki bodo prejeli podporo, naj bi bili posodobljeni glede na dejansko fazo napredka nacionalnih postopkov IPCEI, ki trenutno potekajo, in fazo napredovanja postopka priglasitve državne pomoči. Izbrani IPCEI upošteva posebne industrijske inovativne sektorje v skladu z že opredeljenimi evropskimi vrednostnimi verigami. To posredovanje vključuje tako že odobrene pomembne projekte skupnega evropskega interesa kot tudi prihodnje, kot so računalništvo v oblaku, zdravje, materiali vrst in kibernetska varnost. Pogoji razpisa vključujejo naslednje: a) merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo; b) zaveza, da prispevek naložbe k podnebnim spremembam v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 znaša vsaj 40 % skupnih stroškov naložbe, podprte s skladom RRF. c) zaveza, da digitalni prispevek naložbe v skladu z metodologijo iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/241 znaša vsaj 60 % skupnih stroškov naložbe, ki jo podpira RRF. d) zavezo za poročanje o izvajanju ukrepa na polovici trajanja sheme in ob koncu sheme.
M4C2-11	Naložba 2,1: IPCEI	mejnik	Začetek veljavnosti nacionalnega pravnega akta o dodelitvi potrebnih sredstev za zagotavljanje podpore udeležencem projekta.	Določba v nacionalnem pravnem aktu, ki določa začetek veljavnosti zakona	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	V nacionalnem pravnem aktu so navedeni postopki in roki za predložitev projektov ter zahteve glede dostopa morebitnih upravičencev. .
M4C2-12	Naložba 2,1: IPCEI	mejnik	Seznam udeležencev v projektih IPCEI je dokončno oblikovan do 30. junija 2023.	Objava seznama udeležencev	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2023	Seznam vključuje priznane udeležence, ki sodelujejo v projektih IPCEI, po preverjanjih in ocenah predstavljenih projektov, ki bodo izvedeni v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustreznim okoljskim okoljem na ravni EU in na nacionalni ravni .
M4C2-13	Naložba 2,3: Krepitev in sektorska/teritorialna razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih	cilj	Število novih vozlišč, ki jih je treba vzpostaviti	n. r.	število	8	50	Q4	2025	Začetek delovanja 42 novih vozlišč Naložbe so osredotočene na dve vrsti vozlišč: -Centri kompetenc -Mreža vozlišč za inovacije na terenu Strokovni centri so javno-zasebna partnerstva in se izberejo glede na zmožnost zagotavljanja inovativnih in učinkovitih orodij za izvajanje programov digitalne preobrazbe podjetij v zvezi s procesi, proizvodi in poslovnimi modeli. Partnerji so institucije, kot so univerze, raziskovalni centri in tehnološka vodilna zasebna podjetja. Novi centri se financirajo v skladu z nastajajočimi potrebami posameznih sektorjev ali inovacijskih ekosistemov. Mreža vozlišč za inovacije na terenu ponuja storitve, kot so: Ozaveščanje, usposabljanje, tehnološko posredništvo, dostop do financiranja za tehnološke inovacije, tehnična revizija in preskuševalne naprave.
M4C2-14	Naložba 2,3: Krepitev in sektorska/teritorialna razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih	cilj	Izplačilo finančne vrednosti 600 000 000 EUR.	n. r.	v EUR	140 000 000	600 000 000	Q4	2025	- Centri za prenos tehnologije podjetjem zagotavljajo storitve v višini vsaj 600 000 000 EUR (skoraj podvojitev pridobljenega financiranja zaradi mehanizma sofinanciranja). Predvidene storitve vključujejo: -i) preskus pred naložbo, ii) usposabljanje; iii) dostop do financiranja; iv) podporo razvoju inovacijskih projektov (več kot 5); v) tehnološko posredništvo vi) ozaveščanje na lokalni ravni.
M4C2-15	Naložba 2,3: Krepitev in sektorska/teritorialna razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih	cilj	Število podprtih MSP	n. r.	število	950	4 500	Q4	2025	Vsaj 4 500 MSP, podprtih z zagotavljanjem storitev, ki vključujejo: i) preskus pred naložbo, ii) usposabljanje; iii) dostop do financiranja; iv) podporo razvoju inovacijskih projektov (več kot 5); v) tehnološko posredništvo vi) ozaveščanje na lokalni ravni. Glede na pretekle podatke se pričakuje, da bo vsako MSP prejelo storitve v višini 130 000 EUR, vključno z javnimi in zasebnimi sredstvi.
M4C2-16	Naložba 3,1: Sklad za izgradnjo integriranega sistema raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur	cilj	Število financiranih infrastruktur	n. r.	število	0	30	Q2	2023	Vsaj 30 infrastruktur, financiranih za integrirani sistem raziskovalne in inovacijske infrastrukture. Inovacijska infrastruktura vključuje večnamenske infrastrukture, ki lahko zajemajo vsaj tri tematska področja: (i) kvantni, (ii) napredni materiali, (iii) fotonika, (iv) znanosti o življenju, (v) umetna inteligenca, (vi) energetski prehod. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zaposlovanja vsaj 30 upravljavcev raziskav za integrirani sistem raziskovalne in inovacijske infrastrukture.
M4C2-17	Naložba 3,1: Sklad za izgradnjo integriranega sistema raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur; Naložba	mejnik	Oddaja naročil za projekte v zvezi z: a) integriranim sistemom raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur	Uradno obvestilo o oddaji naročil	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Obvestilo o oddaji naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) z uporabo seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo Predlogi se izberejo na podlagi naslednjih meril: vodilni položaj na področju znanosti/tehnologije/inovacije, njihov inovacijski potencial (v smislu odprtih inovacij/odprtih podatkov in za lastniški razvoj), njihova skladnost s tematskimi področji ali za nov prelomni razvoj, translacijski in inovacijski načrti, podpora industrije kot partnerja za odprte inovacije in/ali kot uporabniki, prednosti dejavnosti poslovnega razvoja, ustvarjanje intelektualne lastnine, jasna pravila za razlikovanje med odprtimi in zaščitenimi načrti proizvodnje in licenciranja, njihova sposobnost za razvoj in gostovanje industrijskih doktoratov, povezave s podjetjem ali drugimi vrstami skladov za spodbujanje razvoja. V izbirnem postopku se zahteva vrednotenje DNSH in, kjer je primerno, strateška presoja vplivov na okolje, če se pričakuje, da bo projekt imel dosleden vpliv na ozemlje.
M4C2-18	Naložba 1.5: Vzpostavitev in krepitev „inovacijskih ekosistemov za trajnost“, izgradnja „teritorialnih vodij raziskav in razvoja“	mejnik	Oddaja naročil za projekte v zvezi z inovacijskimi ekosistemi;	Uradno obvestilo o oddaji naročil	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Obvestilo o oddaji naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) z uporabo seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo V izbirnem postopku se zahteva vrednotenje DNSH in po potrebi strateška presoja vplivov na okolje, če se pričakuje, da bo projekt imel dosleden vpliv na ozemlje. Nacionalni centri se ustanovijo na podlagi konkurenčnega razpisa z združitvijo obstoječih svetovnih vodilnih laboratorijev, ki so že prisotni na univerzah, ter v javnih in zasebnih raziskovalnih centrih, ter z vzpostavitvijo nove prilagojene infrastrukture.
M4C2-19	Naložba 1,4: Krepitev raziskovalnih struktur in podpiranje ustanavljanja nacionalnih vodij raziskav in razvoja na področju nekaterih ključnih omogočitvenih tehnologij	mejnik	Oddaja javnih naročil za projekte v zvezi z nacionalnimi vodilnimi na področju raziskav in razvoja na področju ključnih omogočitvenih tehnologij	Uradno obvestilo o oddaji naročil	n. r.	n. r.	N	Q2	2022	Obvestilo o oddaji naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, v skladu s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo Projekti se izberejo za 30 % virov kot intervencije „Raziskovalne in inovacijske procese, prenos tehnologije in sodelovanje med podjetji, ki se osredotočajo na nizkoogljično gospodarstvo, odpornost in prilagajanje podnebnim spremembam“ (IF022), za 15 % virov pa kot intervencije „Raziskovalne in inovacijske procese, prenos tehnologije in sodelovanje med podjetji, ki se osredotočajo na krožno gospodarstvo“ (IF023). Projekti se ocenijo ob upoštevanju njihove izvedljivosti, trajnosti, sodelovanja iz drugih virov (kot so regionalni skladi), vključenosti proizvodnega sektorja, kakovosti partnerjev ter učinka na socialno in okoljsko trajnost. Poziv, naj se projekti financirajo kot inovacijski ekosistemi. V izbirnem postopku se zahteva vrednotenje DNSH in, kjer je primerno, strateška presoja vplivov na okolje, če se pričakuje, da bo projekt dosledno vplival na ozemlje.
M4C2-20	Naložba 3,2: Financiranje zagonskih podjetij	mejnik	Podpisan sporazum med vlado IT in izvajalskim partnerjem Cassa Depositi e Prestiti (CDP) o vzpostavitvi finančnega instrumenta	Sporazum podpišeta italijanska vlada in Cassa Depositi e Prestiti.	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Elementi, ki se vključijo v naložbeno politiko/strategijo finančnega instrumenta, so: – Naložbeni cilji (velikost sklada, število operacij, zneski, ki jih je treba sčasoma podpreti glede na upravičence, kot so MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo/velika podjetja) – Področje uporabe in upravičenci – Upravičeni finančni posredniki in izbirni postopek – Vrsta zagotovljene podpore (kot so jamstva, posojila, lastniški kapital in navidezni lastniški kapital) – Ciljno usmerjeno tveganje/donosi za vsako vrsto vlagatelja – Politika tveganja in politika preprečevanja pranja denarja – Upravljanje (partnerji, upravitelji skladov, upravni odbor, investicijski odbor, vloga in odgovornosti) – Mejne vrednosti razpršenosti in koncentracije – Politika lastniškega kapitala, vključno z izhodno strategijo za kapitalske naložbe – – DNSH ter politika preverjanja trajnosti in seznam izključenosti – Posojilna politika za dolžniške naložbe, vključno z zahtevanimi jamstvi in zavarovanjem s premoženjem – Časovni okvir za zbiranje sredstev in izvajanje
M4C2-21	Naložba 3,2: Financiranje zagonskih podjetij	cilj	Število podjetij, ki so prejela podporo	n. r.	število	0	250	Q2	2025	(i) Dodelitev najmanj 250 MSP in zagonskih projektov prek pobude za financiranje zagonskih podjetij Predpostavke, ki temeljijo na povprečni naložbi lastniškega kapitala v višini 1 200 000 EUR
M4C2-22	Naložba 2,1: IPCEI	cilj	Število podjetij, ki so prejela podporo	n. r.	število	1	20	Q2	2025	(ii) Vsaj 20 podjetij, ki prejemajo podporo prek modela IPCEI; Ocena ciljnih vrednosti temelji na operativnih metodah projektov IPCEI, ki so se začeli izvajati v Italiji (mikrolektronika 1, baterije 1, baterije 2)

L. TEMATSKI SKLOP 5 KOMPONENTA 1: Politika zaposlovanja

Ukrepi v okviru te komponente italijanskega načrta za okrevanje in odpornost uvajajo celovito in integrirano reformo aktivnih politik trga dela in poklicnega usposabljanja. Pričakuje se, da bosta krepitev aktivnih politik trga dela in izboljšanje krepitve zmogljivosti javnih zavodov za zaposlovanje, vključno z njihovim povezovanjem z izvajalci izobraževanja in usposabljanja ter zasebnimi izvajalci, povečala učinkovitost storitev. Poleg tega so ukrepi te komponente namenjeni zmanjšanju socialne ranljivosti za pretrese, zlasti z odpravljanjem dela na črno v vseh njegovih oblikah in sektorjih, in sicer z določitvijo učinkovitejših sankcij ter močnejšimi spodbudami za zakonito delo. Poleg tega ta komponenta spodbuja enakost spolov (enako plačilo) s sistemom certificiranja za enakost spolov. Vlaga tudi v mlade, tako da povečuje število in kakovost programov usposabljanja, na primer s sodelovanjem v programu univerzalne javne službe.

Izvajanje teh ukrepov naj bi prispevalo k reševanju izzivov, zajetih v priporočilu za posamezno državo št. 2 iz leta 2020 o trgu dela, v katerem je Italija pozvana, naj „ublaži posledice krize za zaposlovanje, tudi z […] ukrepi aktivne politike zaposlovanja“, priporočilom za posamezno državo št. 2 iz leta 2020, naj „podpira znanja in spretnosti (…), vključno z digitalnimi“, priporočilom za posamezno državo št. 2 iz leta 2019, naj „okrepi prizadevanja za preprečevanje neprijavljenega dela, zagotovi, da aktivne politike zaposlovanja in socialne politike (…) podpirajo zlasti mlade ljudi in ranljive skupine. Podpira udeležbo žensk na trgu dela“ in priporočila 2 za posamezne države za leto 2019 „spodbujanje izpopolnjevanja, vključno s krepitvijo digitalnih znanj in spretnosti“.

L.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 – Aktivna politika trga dela in poklicno usposabljanje

Cilj te reforme je spodbujati učinkovitejši aktivni sistem trga dela z zagotavljanjem posebnih služb za zaposlovanje in individualiziranih aktivacijskih načrtov trga dela. Vzpostavitev nacionalnega programa za zajamčeno zaposljivost delavcev (GOL ) bo omogočila zagotavljanje prilagojenih storitev za brezposelne in s tem okrepila njihove aktivacijske poti. Program za zajamčeno zaposljivost delavcev spremljata nacionalni načrt za nova znanja in spretnosti ter opredelitev ključnih nacionalnih ravni ukrepov poklicnega usposabljanja. Sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Italiji se okrepi s spodbujanjem teritorialne mreže služb za izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje ter razvojem vključujočega sistema vseživljenjskega učenja in inovativnih poti izpopolnjevanja in preusposabljanja.

Naložba 1 – Krepitev javnih zavodov za zaposlovanje

Cilj te naložbe je omogočiti učinkovito izvajanje storitev zaposlovanja in usposabljanja. Ta ukrep vključuje naložbe v infrastrukturo, razvoj regionalnih opazovalnic trga dela, razvoj interoperabilnosti med regionalnimi in nacionalnimi informacijskimi sistemi, zasnovo in izvajanje ukrepov usposabljanja za posodobitev znanj in spretnosti svetovalcev za zaposlovanje. Ukrep je predvideval tudi zasnovo in izvajanje vsebin in komunikacijskih kanalov ponujenih storitev.

Reforma 2 – Nacionalni načrt za ukrepanje proti neprijavljenemu delu.

Cilj tega ukrepa je izboljšati kakovost dela in delovne pogoje. Ta ukrep vključuje ukrepe za preprečevanje in odpravljanje neprijavljenega dela, izkoriščanja delovne sile (Caporalato) in drugih oblik nezakonitega dela. Reforma vključuje: (I) uvedbo neposrednih in posrednih ukrepov za preoblikovanje neprijavljenega dela v prijavljeno delo z zagotavljanjem, da koristi delovanja v prijavljenem gospodarstvu prevladajo nad stroški dela v neprijavljenem gospodarstvu. (II) Krepitev inšpekcijskih zmogljivosti nacionalnega inšpektorata za delo. (III) Izboljšanje priprave, zbiranja in pravočasnega razširjanja podrobnih podatkov o neprijavljenem delu; (IV) Podpora procesu preoblikovanja neprijavljenega dela v redno delo, podpora sprejetju odvračilnih ukrepov in spodbud za redno delo. (V) izvajanje komunikacijskih kampanj, dejavnosti obveščanja in ozaveščanja. (V) Krepitev sistema upravljanja za boj proti neprijavljenemu delu na nacionalni in lokalni ravni.

Naložba 2 – Certifikacijski sistem za enakost spolov

Cilj tega ukrepa je zagotoviti večjo udeležbo žensk na trgu dela in zmanjšati razlike v plačilu med spoloma. Te naložbe vključujejo izvajanje in uveljavljanje nacionalnega sistema certificiranja za enakost spolov, da se spodbudi preglednost na trgu dela in v poslovnih procesih ter, srednje- do dolgoročno, prispeva k izboljšanju delovnih pogojev žensk v smislu kakovosti, plačila in krepitve vloge.

Naložba 3 – Krepitev dvojnega sistema

Cilj tega ukrepa je podpreti mlade in odrasle brez srednješolske izobrazbe pri dostopu do zaposlitvenih možnosti s povečanjem števila ljudi, ki sodelujejo v formalnem izobraževanju ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju prek dualnega sistema, vključno z vajeništvom. Te naložbe prispevajo k večji sinergiji sistemov izobraževanja in usposabljanja s trgom dela ter k večji zaposljivosti mladih s pridobivanjem novih kompetenc v skladu z digitalnim in zelenim prehodom ter učenjem na delovnem mestu. Prispeva k (i) modernizaciji sistema izobraževanja in usposabljanja s spodbujanjem izobraževanja na delovnem mestu in krepitvijo dialoga s podjetji. (II) povečati finančna sredstva za usposabljanje na marginaliziranih območjih. (III) Vzpostavitev trdnega in vključujočega upravljanja, ki vključuje gospodarske in socialne partnerje.

Naložba 4 – Krepitev univerzalne javne službe

Cilj tega ukrepa je okrepiti univerzalno javno službo, povečati število mladih, vključenih v neformalno učenje, ter izboljšati njihovo znanje in spretnosti. Te naložbe vključujejo ukrepe za ozaveščanje o pomenu aktivnega državljanstva, spodbujanje zaposljivosti mladih in socialne kohezije, s posebnim poudarkom na zelenem in digitalnem prehodu.

L.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M5C1-1	Reforma 1 – Aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	mejnik	Začetek veljavnosti medministrske uredbe o vzpostavitvi nacionalnega programa za zajamčeno zaposljivost delavcev in medministrske uredbe o vzpostavitvi nacionalnega načrta za nova znanja in spretnosti	Določba v medresorskih odlokih, ki določa začetek veljavnosti obeh medresorskih odlokov, na podlagi sporazumov na konferenci med državami in regijami o programu za zajamčeno zaposljivost delavcev in nacionalnem načrtu za nova znanja in spretnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Dejanja v zvezi s programom za zajamčeno zaposljivost delavcev najmanj: (i) opredelijo bistvene elemente in standarde javnih zavodov za zaposlovanje, vključno z napovedovanjem znanj in spretnosti, individualiziranimi načrti usposabljanja, usmerjanjem in mentorstvom na delovnem mestu, da se zagotovi učinkovito zagotavljanje prilagojenih storitev za zaposlovanje v skladu s skupnimi in enotnimi standardi na celotnem nacionalnem ozemlju, (ii) zagotovijo, da so dejavnosti izpopolnjevanja in prekvalifikacije, ki jih zagotavljajo javni zavodi za zaposlovanje, popolnoma v skladu z nacionalnim načrtom za nova znanja in spretnosti, vključno z digitalnimi spretnostmi, (iii) zagotovijo, da so javne službe za zaposlovanje usmerjene na potrebe prejemnikov, (iv) zagotovijo, da so javne službe za zaposlovanje prednostno usmerjene na najbolj ranljive; (v) določila cilj najmanj 25 % upravičencev programov za zajamčeno zaposljivost delavcev kot prejemnikov ustreznega usposabljanja, s posebnim poudarkom na digitalnih spretnostih in s prednostno obravnavo najranljivejših; (VI) vzpostaviti nove mehanizme, ki krepijo in strukturirajo sodelovanje med javnimi in zasebnimi sistemi, tudi v zvezi z opredelitvijo ustreznih potreb po znanjih in spretnostih ter zagotavljanjem ponudb za zaposlitev. Uredba določa, da imajo prejemniki mrež socialne varnosti dostop do storitev, ki se zagotavljajo v okviru nacionalnega programa za zajamčeno zaposljivost delavcev, v 4 mesecih od trenutka, ko pridobijo pravico do mreže socialne varnosti. Akti za nacionalni načrt za nova znanja in spretnosti morajo vsaj: (i) opredeljuje skupne standarde in bistvene ravni poklicnega usposabljanja na celotnem nacionalnem ozemlju, (ii) je namenjen tako zaposlenim kot brezposelnim in osebam, da bi se izboljšala njihova digitalna znanja in spretnosti ter spodbudilo vseživljenjsko učenje. (iii) opredelitev znanj in spretnosti ter ustreznih standardov na podlagi sodelovanja med javnim in zasebnim sistemom, (iv) upoštevanje različnih potreb obravnavanih ciljnih skupin, ki vključujejo vsaj najranljivejše, (v) zajema vse ustrezne sektorske strategije za celovit pristop, vključno z nacionalnim strateškim načrtom za kompetence odraslih.(vi) vključi določbo za razvoj sistema napovedovanja novih kompetenc, ki so kratkoročno potrebne na trgu dela.
M5C1-2	Reforma 1 – Aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	mejnik	Začetek veljavnosti vseh načrtov za javne zavode za zaposlovanje na regionalni ravni	Določba o začetku veljavnosti načrtov, ki so jih sprejele regije, in izvedenih dejavnosti.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Nacionalna ureditev programa „Zajamčena zaposljivost delavcev“ predvideva opredelitev potrebnih operativnih dejavnosti na regionalni ravni za izvajanje programa. Za zagotovitev skladnosti med nacionalno zakonodajo in regionalnim izvajanjem se sprejmejo regionalni načrti za javne zavode za zaposlovanje. Poleg tega regije poleg sprejetja načrtov izvajajo dejavnosti na podlagi načrtov, pri čemer dosegajo vsaj 10 % predvidenih upravičencev programa (končni cilj 3 000 000 ljudi). Začetek veljavnosti načrtov za javne zavode za zaposlovanje bo omogočil polno izvajanje programa za zajamčeno zaposljivost delavcev.
M5C1-3	Reforma 1 – Aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	cilj	Osebe, ki jih zajema program za zajamčeno zaposljivost delavcev.	n. r.	število	400 000	3 000 000	Q4	2025	Vsaj 3 000 000 ljudi ima koristi od programa „Zajamčena zaposljivost delavcev“. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja: najmanj 75 % upravičencev je žensk, dolgotrajno brezposelnih, invalidov ali oseb, mlajših od 30 let ali starejših od 55 let.
M5C1-4	Reforma 1 – Aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	cilj	Upravičenci programa za zajamčeno zaposljivost delavcev so se udeležili poklicnega usposabljanja.	n. r.	število	0	800 000	Q4	2025	Poklicno usposabljanje je del programa za četrtino upravičencev aktivnih politik trga dela (800 000 oseb v petih letih). Zato se je vsaj 800 000 od 3 000 000 upravičencev zajamčene zaposljivosti delavcev udeležilo poklicnega usposabljanja. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja: vsaj 300 000 teh upravičencev se je udeležilo usposabljanj o digitalnih znanjih in spretnostih.
M5C1-5	Reforma 1 – Aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	cilj	Javni zavodi za zaposlovanje v vsaki regiji izpolnjujejo merila osnovne ravni storitev za javne zavode za zaposlovanje, kot so opredeljena v programu za zajamčeno zaposljivost delavcev.	n. r.	odstotek	0	80	Q4	2025	Temeljna sestavina programa za zajamčeno zaposljivost delavcev je opredelitev številnih bistvenih storitev, ki jih je treba zagotoviti upravičencem do shem ALMPS, začenši s tistimi, ki so najbolj ranljivi. Do konca leta 2025 je vsaj 80 % javnih zavodov za zaposlovanje v vsaki regiji izpolnilo merila osnovne ravni storitev za javne zavode za zaposlovanje, kot je opredeljeno v programu za zajamčeno zaposljivost delavcev.
M5C1-6	Naložba 1 – Krepitev javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ)	cilj	Javni zavodi za zaposlovanje izvajajo dejavnosti, predvidene v načrtu za krepitev, v triletnem obdobju 2021–2023.	n. r.	število	0	250	Q4	2022	Vsaj 250 javnih zavodov za zaposlovanje je v triletnem obdobju 2021–2023 izvedlo vsaj 50 % dejavnosti, predvidenih v načrtu za krepitev. Te dejavnosti so v skladu z osrednjim načrtom krepitve in nadalje opredeljene na regionalni ravni na podlagi analize potreb in dodeljenih sredstev. Te dejavnosti vključujejo: (I) obnova in prenova sedanjih lokacij javnih zavodov za zaposlovanje ter nakup novih; (II) nadaljnje izvajanje sistema IT z vidika nacionalne interoperabilnosti;(III) strokovno usposabljanje osebja; (IV)ustanovitev regionalnih observatorijev lokalnih trgov dela; (V) institucionalno komuniciranje in ozaveščanje Infrastrukturne dejavnosti niso vključene v ta cilj. Pri doseganju cilja je zagotovljeno enako ravnovesje v smislu ozemeljske porazdelitve (sever, center in jug).
M5C1-7	Naložba 1 – Krepitev javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ)	cilj	Javni zavodi za zaposlovanje so zaključili dejavnosti, predvidene v načrtu za krepitev v triletnem obdobju 2021–2023.	n. r.	število	250	500	Q4	2025	V triletnem obdobju 2021–2023 je vsaj 500 javnih zavodov za zaposlovanje dokončalo 100 % dejavnosti, predvidenih v načrtu za krepitev. Te dejavnosti so v skladu z osrednjim načrtom krepitve in nadalje opredeljene na regionalni ravni na podlagi analize potreb in dodeljenih sredstev. Te dejavnosti vključujejo: (I) obnova in prenova sedanjih lokacij javnih zavodov za zaposlovanje ter nakup novih; (II) nadaljnje izvajanje sistema IT z vidika nacionalne interoperabilnosti;(III) strokovno usposabljanje osebja); (IV)ustanovitev regionalnih observatorijev lokalnih trgov dela; (V) institucionalno komuniciranje in ozaveščanje Ta cilj vključuje vse vrste dejavnosti, vključno z infrastrukturnimi. Pri doseganju cilja je zagotovljeno enako ravnovesje v smislu ozemeljske porazdelitve (sever, center in jug).
M5C1-8	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	mejnik	Začetek veljavnosti nacionalnega načrta in časovni načrt za boj proti neprijavljenemu delu v vseh gospodarskih sektorjih.	Določbe v zakonu, ki določajo začetek veljavnosti nacionalnega načrta in ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine, ki bo odgovorna za pripravo nacionalnega načrta in časovnega načrta izvajanja	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Sprejetje nacionalnega načrta in časovno omejen (enoletni) časovni načrt izvajanja za boj proti neprijavljenemu delu v vseh gospodarskih sektorjih. Nacionalni načrt temelji na splošni strategiji za boj proti neprijavljenemu delu in na večagencijskem pristopu, ki se uporablja za sprejetje nacionalnega načrta proti izkoriščanju delovne sile v kmetijskem sektorju – „Piano triennale di contrasto allo sfruttamento lavorativo in agricoltura e al caporalato (2020–2022)“. Nacionalni načrt in časovni načrt izvajanja vsebujeta vsaj naslednje: (I) ukrepi za izboljšanje priprave, zbiranja in pravočasnega razširjanja podrobnih podatkov o neprijavljenem delu. (II) uvedbo neposrednih in posrednih ukrepov za preoblikovanje neprijavljenega dela v prijavljeno delo z zagotavljanjem, da koristi delovanja v prijavljenem gospodarstvu prevladajo nad stroški dela v neprijavljenem gospodarstvu. Na primer (a) odvračilni ukrepi, kot so krepitev inšpekcijskih pregledov in sankcij, ter preventivni ukrepi za spodbujanje prijavljenega dela, kot so ciljno usmerjene finančne spodbude, tudi s pregledom in racionalizacijo obstoječih; (b) krepitev povezave z zaposlitveno in socialno politiko. (III) nacionalno informacijsko kampanjo o „nevrednosti“ dela na črno, namenjeno delodajalcem in delavcem, pri kateri dejavno sodelujejo socialni partnerji. (IV) strukturo upravljanja za zagotovitev učinkovitega izvajanja ukrepov. (V) ukrepe za odpravo nezakonitih naselij za boj proti izkoriščanju delovne sile v kmetijstvu.
M5C1-9	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	mejnik	Popolno izvajanje ukrepov iz nacionalnega načrta v skladu s časovnim načrtom	Izvedeni ukrepi iz nacionalnega načrta	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2024	Popolno izvajanje vseh ukrepov iz nacionalnega načrta v skladu s časovnim načrtom.
M5C1-10	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	cilj	Povečano število delovnih inšpekcij	n. r.	odstotek	0	20	Q2	2025	Povečanje števila inšpekcijskih pregledov za vsaj +20 % v obdobju 2019–2021. V dvoletnem obdobju 2019–2020 so inšpekcije dela v povprečju znašale približno 85 000.
M5C1-11	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	cilj	Zmanjšan obseg neprijavljenega dela.	n. r.	odstotek	0	2	Q1	2026	Zmanjšati pogostost neprijavljenega dela za vsaj 2 odstotni točki, odvisno od ciljnih sektorjev, Glavni cilj cilja je določiti raven ambicioznosti nacionalnega načrta, ki naj bi bil sprejet do leta 2022. V tem okviru se zagotovijo analitične specifikacije ter opredelijo ustrezni in izvedljivi kazalniki.
M5C1-12	Naložba 2 – Sistem certificiranja enakosti spolov	mejnik	Začetek veljavnosti sistema certificiranja za enakost spolov in spremljevalnih mehanizmov spodbud za podjetja.	Določbe zakona o začetku veljavnosti zakonodajnih aktov in izvedbenih ukrepov, ki urejajo opredelitev sistema certificiranja	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Sistem certificiranja za enakost spolov in spremljajoči mehanizmi spodbud za družbe zajemajo vsaj naslednje razsežnosti: priložnosti za rast žensk, enako plačilo za enako delo, politike upravljanja za uravnoteženo zastopanost spolov, varstvo materinstva. Opredelitev spodbujevalnih mehanizmov za organizacije, ki izvajajo postopek certificiranja, in tehničnih smernic. Vključno z (I) pripravo tehničnih standardov sistema za certificiranje glede na spol za podjetja. (II) Opredelitev spodbujevalnega mehanizma. (III) Ukrep spremlja vzpostavitev informacijskega sistema.
M5C1-13	Naložba 2 – Sistem certificiranja enakosti spolov	cilj	Podjetja so pridobila potrdilo o enakosti spolov.	n. r.	število	0	800	Q2	2026	Potrdilo o enakosti spolov je pridobilo vsaj 800 podjetij (od tega 450 MSP). Podjetja sama krijejo stroške postopka certifikacije.
M5C1-14	Naložba 2 – Sistem certificiranja enakosti spolov	cilj	Podjetja, ki jim je bila zagotovljena tehnična pomoč, so pridobila potrdilo o enakosti spolov.	n. r.	število	0	1 000	Q2	2026	Vsaj 1 000 podjetij, podprtih s tehnično pomočjo, je pridobilo potrdilo o enakosti spolov. Za zagotavljanje spremljevalnih ukrepov v obliki mentorstva, tehnično-upravljavske podpore, ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter podjetniškega izobraževanja se bo uporabljal sistem bonov.
M5C1-15	Naložba 3 – Krepitev dvojnega sistema.	cilj	Osebe, ki so sodelovale v dvojnem sistemu in pridobile ustrezno potrdilo v petletnem obdobju 2021–2025.	n. r.	število	39 000	174 000	Q4	2025	Vsaj 135 000 dodatnih oseb je v primerjavi z izhodiščnim stanjem sodelovalo v dvojnem sistemu in pridobilo ustrezno potrdilo v petletnem obdobju 2021–2025. Razdelitev virov regijam za krepitev dualnega sistema se izvede na podlagi števila študentov, vpisanih v programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
M5C1-16	Naložba 4 – Univerzalna javna služba	cilj	Ljudje so sodelovali v programu univerzalne javne službe in pridobili ustrezno potrdilo v triletnem obdobju 2021–2023.	n. r.	število	50 000	170 000	Q4	2023	Vsaj 120 000 dodatnih ljudi je v primerjavi z izhodiščnim stanjem sodelovalo v programu univerzalne javne službe in pridobilo ustrezno potrdilo v triletnem obdobju 2021–2023. Glavni cilj je okrepiti univerzalno javno službo, povečati število prostovoljcev in izboljšati kakovost programov in projektov, v katere so vključeni mladi. Izhodišče ustreza 50 000 osebam v triletnem obdobju 2021–2023. Glavni cilj je torej povečati število prostovoljcev, ki bi bili brez dodatnih sredstev 50 000 mladih in ki bi lahko zaradi dodatnih sredstev dosegli 170 000 mladih.

L.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 5 – Ustanovitev ženskih podjetij

Cilj tega ukrepa je prispevati k povečanju stopnje udeležbe žensk na trgu dela in zlasti podpirati udeležbo žensk v poslovnih dejavnostih. Naložba podpira ustanavljanje ženskih podjetij . Glavni področji uporabe ukrepa sta: (I) sistematizacijo in preoblikovanjem sedanjih podpornih ukrepov v podporo ženskemu podjetništvu, da se poveča njihova učinkovitost. (II) podpiranje izvajanja inovativnih poslovnih projektov, ki so že vzpostavljeni in delujejo. (III) podpiranje zagona podjetniških dejavnosti žensk z mentorstvom, tehnično-upravljavsko podporo, ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja itd. (IV) ustvarjanjem ugodnega kulturnega okolja za žensko podjetništvo s ciljno usmerjenimi komunikacijskimi dejavnostmi.

L.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje			Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje		Leto
M5C1-17	Naložba 5 – Ustanovitev ženskih podjetij	mejnik	Sklad za podporo ženskemu podjetništvu je bil sprejet.	Ministrski odlok o ustanovitvi „Fondo Impresa Donna“ je odobren	n. r.	n. r.	n. r.	Q3	2021		Sklad za podporo ženskemu podjetništvu se sprejme z ministrsko uredbo, s katero se določi sklop meril za upravičenost v skladu s cilji RRF, vključno z načelom DNSH ter podpisom sporazuma o financiranju in operativnih sporazumov s finančnimi posredniki. Ti skladi tvorijo „Fondo Impresa Donna“, ki izvaja poseben ukrep za podporo ženskega podjetništva. O izvedbenih ukrepih se predhodno dogovorita Ministrstvo za gospodarski razvoj in oddelek za enake možnosti PCM, katerih cilj je: krepitev obstoječih ukrepov, ki jih že upravljajo notranji organi ministrstva za gospodarski razvoj (kot so NITO, Smart&Start), in sicer s kapitalskim vložkom, ki bo rezerviran le za ženska podjetja; zagotovitev dodatnih sredstev za sklad za podjetništvo žensk, ustanovljen z zakonom o proračunu za leto 2021 (od tretjega četrtletja leta 2022 dalje); oblikovanje spremljevalnih ukrepov, spremljanje in komunikacijske kampanje. Oddelek za enake možnosti PCM izvaja večletno informacijsko kampanjo za spodbujanje ženskega podjetništva, dejavnosti poklicnega usmerjanja za ženske vseh starosti in študentke na univerzah o predmetih in poklicih, v katerih so ženske premalo zastopane, ter vzpostavitev komunikacijske platforme.
M5C1-18	Naložba 5 – Ustanovitev ženskih podjetij	cilj	Podjetja so prejela finančno podporo iz sklada „Impresa donna“.	n. r.	število	0	700	Q2	2023		Najmanj 700 dodatnih podjetij v primerjavi z osnovnim scenarijem je prejelo finančno podporo iz sklada Impresa donna.
											Izvajanje sklada IMPRESA DONNA za podporo ženskemu podjetništvu z zagotavljanjem sredstev za uporabo že aktivnih instrumentov (nito, smart & start) in novega sklada, ustanovljenega z zakonom o proračunu za leto 2021. Pričakuje se, da bo prispevek k cilju večinoma izhajal iz projekta Smart & Start in Nuova Imprenditorialità a tasso Zero – NITO kot izhodišče (ženska podjetja, ki so do novembra 2020 prejela podporo iz obstoječih finančnih instrumentov).
M5C1-19	Naložba 5 – Ustanovitev ženskih podjetij	Cilj	Podjetja, kot so opredeljena v zadevni naložbeni politiki, so prejela finančno podporo.	n. r.	število	700	2 400	Q2	2026		Vsaj 2400 podjetij, kot so opredeljena v ustrezni naložbeni politiki, je prejelo finančno podporo.
											Izvajanje Sklada za podporo ženskega podjetništva z zagotavljanjem financiranja s povečanjem sredstev iz sklada in dokapitalizacijo.

M. TEMATSKI SKLOP 5 KOMPONENTA 2: Socialna infrastruktura, družine, skupnosti in tretji sektor

Načrtovane reforme in naložbe, vključene v to komponento, so namenjene krepitvi odpornosti s podpiranjem vključevanja in vključevanja najranljivejših, ob individualni, družinski in socialni razsežnosti. Ta komponenta zagotavlja nacionalno strategijo za dejavno vključevanje ranljivih skupin prebivalstva. Cilji te komponente so (I) okrepiti vlogo celostnih socialnih storitev za podporo družinam, mladoletnikom in mladostnikom, podpirati starševska znanja in spretnosti ter zaščititi ranljive družine in invalide, tudi z izboljšanjem socialne infrastrukture, ki vključuje tretji sektor. (II) Izboljšanje samostojnosti invalidov z zagotavljanjem socialnih in zdravstvenih storitev v skupnosti in doma ter odpravljanjem ovir za dostop do stanovanj in zaposlitvenih možnosti. (III) Izboljšanje vključevanja ljudi v skrajno marginalizacijo in stanovanjsko prikrajšanost (npr. brezdomci) s širšo ponudbo pomoči in storitev za začasno nastanitev, individualiziranih poti do samostojnosti in osebne odpornosti. (IV) krepitev razpoložljivosti cenovno dostopnejših javnih in zasebnih stanovanj ter oživitev mest in ozemelj. (V) razvoj odpornosti najranljivejših z razširjanjem kulture športa in vzpostavitvijo športnih infrastruktur z vzpostavitvijo mestnih parkov, kjer se športne dejavnosti lahko kombinirajo z razvedrilnimi dejavnostmi v korist skupnosti.

Pričakuje se, da bo izvajanje teh ukrepov prispevalo k reševanju izzivov, ki jih zajemajo priporočila št. 2 za posamezno državo iz leta 2019 o socialni politiki, v katerih je Italija pozvana, naj „zagotovi, da so [...] socialne politike učinkovito integrirane in da dosežejo zlasti mlade in ranljive skupine“, ter v priporočilih št. 2 za posamezne države za leto 2020, da se „zagotovi ustrezen (...) dostop do socialne zaščite“.

M.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 - okvirni zakon o invalidnosti

Glavni cilj reforme je spremeniti zakonodajo o invalidnosti in spodbujati deinstitucionalizacijo (tj. prehod z javnih ali zasebnih ustanov na njihove družine ali domove v skupnosti) in samostojnost invalidov. To vključuje (I) krepitev ponudbe socialnih storitev, (II) poenostavitev dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev, (III) reforme ocen invalidnosti, (IV) spodbujanje projektov za samostojno življenje, (V) spodbujanje dela skupin strokovnjakov, ki lahko pomagajo invalidom z večrazsežnostnimi potrebami.

Reforma 2 – Reforma za nesamozadostne starejše osebe

Cilj tega ukrepa je reforma socialnih storitev in izboljšanje življenjskih razmer starejših, ki niso samozadostni. Ta reforma vključuje: (I) poenostavitev dostopa starejših do storitev z vzpostavitvijo enotnih točk dostopa do socialnega in zdravstvenega varstva, (II) opredelitev načinov priznavanja nesamozadostnosti na podlagi potrebe po pomoči, (III) zagotavljanje večrazsežnostne ocene, (IV) opredelitev individualiziranih projektov, ki spodbujajo deinstitucionalizacijo. Ta reforma se pričakuje s posebnimi ukrepi, predvidenimi v načrtu, vključenimi tako v zdravstveni tematski sklop (M6) v zvezi s projekti, ki krepijo lokalne zdravstvene storitve in oskrbo na domu, ter v to komponento, s posebnim poudarkom na naložbi 1, ukrep II, namenjen deinstitucionalizaciji.

Naložba 1 – Podpiranje ranljivih oseb in preprečevanje institucionalizacije

Cilj tega ukrepa je podpora ranljivim osebam in preprečevanje institucionalizacije. Ta naložba vključuje naslednje intervencije: (I) podpiranje starševskih spretnosti in preprečevanje ranljivosti družin in otrok. (II) podpiranje samostojnega življenja in deinstitucionalizacije za starejše. (II) okrepitev socialnih storitev na domu za zagotavljanje zgodnjega podprtega odpusta in preprečevanje hospitalizacije. (III) krepitev socialnih storitev in preprečevanje izgorelosti socialnih delavcev.

Naložba 2 – Samostojni vzorci za invalide

Cilj tega ukrepa je povečati samostojnost invalidov. Namen naložbe je pospešiti proces deinstitucionalizacije z zagotavljanjem socialnih in zdravstvenih storitev v skupnosti in doma, da bi se izboljšala avtonomija invalidov. Ukrep spodbuja dostop do stanovanj in zaposlitvenih možnosti, vključno z novimi možnostmi, ki jih ponuja informacijska tehnologija.

Naložba 3 – Prednostna zagotovitev bivališča in centri z integriranimi storitvami za brezdomce

Cilj tega ukrepa je zaščititi in podpreti vključevanje marginaliziranih ljudi s prednostno zagotovitvijo bivališča in centri z integriranimi storitvami za brezdomce. Uvedba pristopa, da se najprej zagotovi bivališče, pomeni, da občine za do 24 mesecev zagotovijo stanovanja za posameznike, majhne skupine ali družine. Poleg tega se za vsako posamezno osebo/družino sprožijo prilagojeni projekti, da se izvajajo programi osebnega razvoja rasti in se jim pomaga doseči višjo stopnjo samostojnosti, tudi z zagotavljanjem usposabljanja in drugih storitev, namenjenih izboljšanju njihove stopnje zaposljivosti. Po drugi strani pa izvedba „centrov z integriranimi storitvami za brezdomce“ pomeni vzpostavitev centrov za storitve za brezdomce in njihovo vključevanje. Takšni centri poleg omejenega nočnega sprejema ponujajo tudi pomembne storitve, kot so med drugim zdravstvene storitve, priprava in dostava hrane, poprodaja, kulturna mediacija, svetovanje, poklicno svetovanje, pravno svetovanje in distribucija blaga.

M.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M5C2-1	Reforma 1 – Okvirni zakon o invalidnosti	mejnik	Začetek veljavnosti okvirnega zakona za krepitev avtonomije invalidov.	Določba zakona o začetku veljavnosti okvirnega zakona	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Okvirni zakon, ki ga sestavlja zakon o prenosu pooblastil, krepi avtonomnost invalidov v skladu z načeli Konvencije ZN o pravicah invalidov in evropske strategije za pravice invalidov za obdobje 2021-2030, ki vključuje vsaj: (i) celovito opredelitev in izboljšanje ponudbe socialnih storitev za invalide skupaj s spodbujanjem deinstitucionalizacije in samostojnega življenja, (ii) poenostavitev postopkov za dostop do zdravstvenih in socialnih storitev ter (iii) pregled postopkov za ocenjevanje stanja invalidnosti v smeri večdimenzionalne ocene stanja vsake osebe. Invalidi so tisti, ki so opredeljeni v skladu z načeli Konvencije ZN o pravicah invalidov z zakonom št. 104/1992. V Italiji je postopek ocenjevanja v pristojnosti regij, osebo pa oceni lokalna zdravstvena služba ali nacionalni inštitut za socialno varstvo. Minister za invalidnost predlaga zakon v odobritev svetu ministrov v skladu s časovnim načrtom. Sprejetju okvirnega zakona sledi reorganizacija lokalnih socialnih služb, opredelitev standardov kakovosti in platforma IKT za izboljšanje in povečanje učinkovitosti storitev.
M5C2-2	Reforma 1 – Okvirni zakon o invalidnosti	mejnik	Začetek veljavnosti okvirnega zakona in vladno sprejetje zakonodajnih uredb, s katerimi se razvijajo določbe okvirnega zakona za krepitev avtonomije invalidov.	Določbe zakona, ki določajo začetek veljavnosti zakonodajnih uredb.	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2024	Z zakonodajnimi uredbami se oblikujejo določbe okvirnega zakona, da se okrepi avtonomija invalidov. Zakon vsebuje najmanj določbe za (i) poenostavitev in zagotovitev enotnih kontaktnih točk za socialne in zdravstvene storitve, (ii) pregled postopkov za ocenjevanje stanja „nesamozadostnih starejših oseb“ in (iii) povečanje nabora storitev socialnega in zdravstvenega varstva, ki se lahko opravljajo doma.
M5C2-3	Reforma 2 – Reforma za nesamozadostne starejše osebe	mejnik	Začetek veljavnosti okvirnega zakona, ki krepi ukrepe v korist nesamozadostnih starejših oseb	Določbe zakona o začetku veljavnosti okvirnega zakona, ki krepi ukrepe v korist nesamozadostnih starejših oseb	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2023	Okvirni zakon, ki ga predlaga vlada, krepi ukrepe v korist nesamozadostnih starejših ljudi. Zakon poenostavlja in zagotavlja enotne kontaktne točke za socialne in zdravstvene storitve, pregleduje postopke za ocenjevanje stanja nesamozadostnih starejših oseb ter povečuje nabor storitev socialnega in zdravstvenega varstva, ki se lahko zagotavljajo doma. Zakon določa tudi potrebna finančna sredstva.
M5C2-4	Reforma 2 – Reforma za nesamozadostne starejše osebe	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih uredb, ki razvijajo določbe okvirnega zakona za okrepitev ukrepov v korist nesamozadostnih starejših oseb.	Določbe zakona, ki določajo začetek veljavnosti zakonodajnih uredb	n. r.	n. r.	SE NE UPORABLJA	Q1	2024	Z zakonskimi uredbami se konkretizirajo določbe okvirnega zakona za okrepitev ukrepov v korist nesamozadostnih starejših oseb, s čimer se izvajajo različni ukrepi.
M5C2-5	Naložba 1 – Podpiranje ranljivih oseb in preprečevanje institucionalizacije	mejnik	Začetek veljavnosti operativnega načrta.	Določbe zakona o začetku veljavnosti operativnega načrta ukrepov	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	V operativnem načrtu so opredeljene zahteve projektov, ki jih lahko predložijo lokalni subjekti in se nanašajo na štiri razsežnosti: (i) podporo staršem otrok, starih od 0 do 17 let, (ii) podporo za samostojnost starejših, (iii) storitve na domu za starejše in (iv) podporo socialnim delavcem. Ukrep „podpora staršem“ obsega vsaj zagotavljanje podpore družinam prejemnicam za najmanj 18 mesecev z (i) predhodno oceno družinskega okolja in položaja otrok, (ii) oceno položaja, ki jo je opravila večdisciplinarna skupina usposobljenih strokovnjakov, in (iii) zagotavljanjem vsaj ene od naslednjih storitev: storitve na domu, sodelovanje v podpornih skupinah za starše in otroke; sodelovanje med šolami, družinami in socialnimi službami in/ali skupne storitve družinske oskrbe. Ukrep „starejša avtonomija“ vključuje vsaj preusmeritev domov za ostarele v skupine avtonomnih stanovanj, opremljenih z vsemi potrebnimi objekti in storitvami, vključno z avtomatizacijo doma, telemedicino in spremljanjem na daljavo. Namen ukrepa „domače storitve za starejše“ je zagotoviti posebno usposabljanje za strokovnjake za storitve na domu za starejše. Ukrep „podpora socialnim delavcem“ zajema podporo socialnim izvajalcem ter krepitev njihove strokovnosti in deljenih kompetenc, predvsem z uvedbo instrumentov za delitev kompetenc in zagotavljanjem nadzornih storitev za operaterje v podporo delu operaterjev.
M5C2-6	Naložba 1 – Podpiranje ranljivih oseb in preprečevanje institucionalizacije.	cilj	Socialna okrožja dosegajo vsaj enega od naslednjih rezultatov: (i) podpora staršem, (ii) samostojnost starejših, (iii) storitve na domu za starejše ali (iv) dajanje prednosti socialnim delavcem za preprečevanje izgorelosti.	n. r.	odstotek	0	85	Q1	2026	Vsaj 85 % socialnih območij doseže vsaj enega od naslednjih rezultatov: (i) podpora staršem otrok, starih od 0 do 17 let, (ii) samostojnost starejših, (iii) storitve na domu za starejše ali (iv) dajanje prednosti socialnim delavcem za preprečevanje izgorelosti V projekt je vključenih 85 % italijanskih socialnih okrožij. Ukrepi, predvideni v okviru štirih razsežnosti in ustreznih zahtev, so ukrepi, opredeljeni v operativnem načrtu za dejavno vključevanje ranljivih skupin prebivalstva, katerih položaj se je zaradi epidemiološke krize COVID-19 poslabšal. Ukrep zajema celotno državno ozemlje. K sodelovanju bodo povabljena vsa socialna okrožja, strategija pa bo, da takšni projekti odpirajo pot za stabilizacijo storitev s formalnim priznavanjem bistvene ravni socialne pomoči, ki se dodeli na celotnem ozemlju.
M5C2-7	Naložba 2 – Samostojni vzorci za invalide	cilj	V socialnih okrožjih je bil izveden vsaj en projekt v zvezi s prenovo stanovanjskih prostorov in/ali zagotavljanjem informacijsko-komunikacijskih naprav za invalide, ki ga je spremljalo usposabljanje o digitalnih znanjih in spretnostih.	n. r.	število	0	500	Q4	2022	Socialna okrožja izvajajo vsaj 500 projektov v zvezi s prenovo stanovanjskih prostorov in/ali zagotavljanjem IKT naprav za invalide, ki jih spremlja usposabljanje o digitalnih znanjih in spretnostih. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja: vsaj 500 socialnih okrožij je izvedlo vsaj en projekt v zvezi s prenovo stanovanjskih prostorov in/ali zagotavljanjem IKT naprav za invalide, ki ga spremlja usposabljanje o digitalnih spretnostih. Izvedba vsaj enega projekta iz vsaj 500 socialnih okolij, ki so sodelovala v nekonkurenčnem postopku.
M5C2-8	Naložba 2 – Samostojni vzorci za invalide	cilj	Invalidi so prejeli prenovo domačega prostora in/ali zagotavljanje naprav IKT. Storitve spremlja usposabljanje o digitalnih znanjih in spretnostih.	n. r.	število	1 000	5 000	Q1	2026	Vsaj 5 000 invalidov je prejelo prenovo domačega prostora in/ali zagotavljanje naprav IKT. Storitve spremlja usposabljanje o digitalnih znanjih in spretnostih. Pokritost vsaj 5 000 oseb (1 000 obstoječih in 4 000 novih) invalidov kot prejemnikov intervencij, ki jih izvaja tehnična pomoč. Opredelitev invalidnih oseb (na podlagi ICF) je določena v nacionalnem načrtu za nesamozadostne osebe za leto 2019. Smernice za projekt samostojnosti invalidov so že pripravljene na podlagi prejšnjih projektov. Odobritev posebnega zakona št. 112/2016 in ustanovitev posebnega nacionalnega sklada za ukrep zajemata celotno nacionalno ozemlje. K sodelovanju se povabijo vsa socialna okrožja, strategija pa je, da takšni projekti odpirajo pot za stabilizacijo storitev s formalnim priznavanjem bistvene ravni socialne pomoči, ki se dodeli na celotnem ozemlju.
M5C2-9	Naložba 3 – Stanovanjska prva in poštna postaja	mejnik	Začetek veljavnosti operativnega načrta v zvezi s projekti za prednostno zagotovitev bivališča in vzpostavitev centrov z integriranimi storitvami za brezdomce, v katerem so opredeljene zahteve projektov, ki jih lahko predložijo lokalne enote, in objava razpisa za zbiranje predlogov.	Določbe zakona o začetku veljavnosti operativnega načrta ukrepov	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2022	V operativnem načrtu v zvezi s projekti za prednostno zagotovitev bivališča in vzpostavitev centrov z integriranimi storitvami za brezdomce se opredelijo zahteve projektov, ki jih lahko predložijo lokalni subjekti, in objava razpisa za zbiranje predlogov. Projekti v zvezi s stanovanjsko problematiko predvidevajo, da lokalni subjekti posameznikom, majhnim skupinam ali družinam za do 24 mesecev dajo na voljo stanovanja, po možnosti s prenovo in obnovo državne lastnine. To dopolnjujejo programi razvoja in samostojnosti. Projekti v zvezi s centri z integriranimi storitvami za brezdomce predvidevajo razvoj centrov za storitve za brezdomce in njihovo vključevanje. To dopolnjujejo programi posredovanja zaposlitve v sodelovanju z zavodi za zaposlovanje.
M5C2-10	Naložba 3 – Stanovanjska prva in poštna postaja	cilj	Osebe, ki živijo v hudem materialnem pomanjkanju in so vsaj 6 mesecev vključene s projekti na področju prednostne zagotovitve bivališča in centrov z integriranimi storitvami za brezdomce.	n. r.	število	0	25 000	Q1	2026	Vsaj 25 000 ljudem, ki živijo v hudem materialnem pomanjkanju, se zagotovi začasna nastanitev s projekti na postajah za prvo in poštno bivališče. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja: 25 000 ljudem bo zagotovljeno začasno nastanitev za najmanj 6 mesecev. Kritje vsaj 25 000 oseb, ki živijo v hudem materialnem pomanjkanju, kot prejemnikov intervencij, ki jih izvaja socialno okrožje. Osebe s hudo deprivacijo so opredeljene, kot sledi: glej Linee di indirizzo per il contrasto alla grave emarginazione in Italia, ki sta jo potrdila Conferenza Unificata il 5.11.2015 in čl. 5 Letnega odloka o skladu za revščino za leto 2018, kjer so (člen 5) v ta namen opredeljene kot a) živijo na ulici ali v negotovem zatočišču; b) uporabljajo javne objekte za prenočevanje; c) jih gostijo v hostlih za ogrožene osebe; d) izstopajo iz struktur (vključno z zaporom) in nimajo prebivališča. Ukrep zajema celotno nacionalno ozemlje, vendar imajo prednost območja, kjer so problemi brezdomstva in hude revščine nujnejši (velemestna območja, pa tudi nekatera podeželska območja z velikim številom sezonskih delavcev, od katerih je veliko tujcev).

M.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 4 – Naložbe v projekte oživljanja mest, namenjene zmanjšanju marginalizacije in socialne degradacije

Cilj tega ukrepa je občinam zagotoviti nepovratna sredstva za naložbe v prenovo mest, zmanjšati marginalizacijo in družbeno degradacijo ter izboljšati socialni in okoljski okvir mestnih središč ob popolnem spoštovanju načela, da se ne škoduje bistveno. To se bo na primer doseglo s podpiranjem ponovne uporabe in ponovnega delovanja javnih površin in obstoječih javnih stavbnih struktur za namene javnega interesa ter z izboljšanjem urbane krajine s prenovo javnih stavb, s posebnim poudarkom na razvoju socialnih, kulturnih, izobraževalnih in didaktičnih storitev, vključno s športnimi dejavnostmi.

Naložba 5 – Načrti za vključevanje v mesta (splošni projekti in obvladovanje nezakonitih naselij za boj proti izkoriščanju delovne sile v kmetijstvu)

Cilj tega ukrepa je obnoviti, oživiti in okrepiti velika propadajoča mestna območja, s posebnim poudarkom na ustvarjanju novih storitev za osebe ter prekvalifikaciji dostopnosti in intermodalnih infrastruktur, kar bo omogočilo preoblikovanje ranljivih območij v pametna in trajnostna mesta. Te naložbe vključujejo dve intervenciji: (I) podpora splošnim projektom za uresničevanje in izvajanje celostnih urbanističnih načrtov, kot so vzdrževanje in ponovna uporaba javnih površin in stavb, obnova in valorizacija premalo izkoriščenih ali neuporabljenih mestnih območij itd. (II) posebni projekti za premagovanje nezakonitih naselij v kmetijstvu. Lokalne uprave bodo prejele podporo pri oblikovanju akcijskih načrtov za premagovanje nezakonitih naselij in zagotavljanje dostojnih stanovanjskih rešitev za delavce v kmetijskem sektorju. Poleg tega se v okviru te naložbe v sodelovanju z EIB ustanovi tematski sklad (sklad skladov), ki bo usmerjen v podporo zasebnim posegom v pobude za obnovo mest. Ta sklad se uporablja za podporo podnebnemu in digitalnemu prehodu mestnih območij.

Naložba 6 – Inovativni načrt za kakovost stanovanj

Cilj tega ukrepa je zgraditi nove javne stanovanjske objekte in ponovno razviti degradirana območja, pri čemer se osredotoča predvsem na zelene inovacije in trajnost. Naložba zagotavlja podporo za: (I) ponovna vzpostavitev, reorganizacija in povečanje ponudbe javnih stanovanj; (II) obnavljanje površin, prostorov ter javnih in zasebnih zemljišč; (III) izboljšanje dostopnosti in varnosti mestnih območij ter zagotavljanje storitev; (IV) razvoj participativnih in inovativnih modelov upravljanja v podporo socialni in mestni blaginji.

Naložba 7 – Šport in socialna vključenost

Cilj tega ukrepa je obnova mestnih območij s poudarkom na športnih objektih, da se spodbudita socialna vključenost in vključevanje, zlasti na najbolj ogroženih območjih v Italiji. Financirani projekti podpirajo: (I) gradnjo in obnovo športnih objektov na območjih z omejenimi možnostmi v državi, vključno z velemestnimi predmestji; (II) distribucijo športne opreme na območjih z omejenimi možnostmi; (III) dokončanje in prilagoditev obstoječih športnih objektov, kot so: funkcionalna oživitev, prestrukturiranje, izredno vzdrževanje, odprava arhitekturnih ovir in energijska učinkovitost).

M.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto	mejnik in cilj
M5C2-11	Naložba 4 – Naložbe v projekte oživljanja mest, namenjene zmanjšanju marginalizacije in socialne degradacije	mejnik	Dodelitev vseh javnih naročil za naložbe v prenovo mest za zmanjšanje marginalizacije in socialne degradacije s projekti v skladu s cilji RRF, vključno z načelom DNSH.	Priglasitev vseh javnih naročil za naložbe v prenovo mest za zmanjšanje marginalizacije in socialne degradacije, s projekti v skladu s cilji RRF, vključno z načelom, da se ne škoduje bistveno.	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2022	Priglasitev vseh javnih naročil, oddanih vsaj 300 občinam z več kot 15 000 prebivalci za naložbe v prenovo mest za zmanjšanje marginalizacije in socialne degradacije, s projekti, ki so v skladu s cilji RRF, vključno z načelom DNSH. Nepovratna sredstva se dodelijo občinam z več kot 15 000 prebivalci, ki niso glavno mesto province, občine glavnega mesta province ali sedež metropolitanskega mesta. Projekti mestne proizvodnje so sestavljeni iz vsaj enega od naslednjih ukrepov:
										1.Ponovna uporaba in ponovno delovanje javnih površin in obstoječih javnih stavbnih objektov za namene javnega interesa, vključno z rušenjem neprimernih del, ki jih izvajajo posamezniki, če se gradbeno dovoljenje in ureditev zadevnih območij ne razlikujeta ali sta popolnoma neskladna; 2.Izboljšanje kakovosti mestne krajine ter družbene in okoljske strukture, vključno s prenovo javnih stavb, s posebnim poudarkom na razvoju socialnih, kulturnih, izobraževalnih in didaktičnih storitev; 3.Zeleni, trajnostni in pametni prometni projekti. Najvišji zneski na občino so naslednji: 5 000 000 EUR za občine s prebivalstvom od 15 000 do 49 999 prebivalcev; 10 000 000 EUR za občine z od 50 000 do 100 000 prebivalci; 20 000 000 EUR za občine z več kot 100 000 prebivalci in za občine, ki so glavno mesto province ali metropolitanska mesta.
M5C2-12	Naložba 4 – Naložbe v projekte oživljanja mest, namenjene zmanjšanju marginalizacije in socialne degradacije	cilj	Projekti za ukrepe za obnovo mest, ki zajemajo občine.	n. r.	število	0	300	Q2	2026	Vsaj 300 zaključenih projektov, ki jih pošljejo občine z manj kot 15 000 prebivalci in zajemajo vsaj 1 000 000 kvadratnih metrov. Ukrepi so opredeljeni v ustreznem mejniku za ukrepe za obnovo mest.
M5C2-13	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – splošni projekti	mejnik	Začetek veljavnosti naložbenega načrta za projekte oživljanja mest na metropolitanskih območjih.	Določba zakona o začetku veljavnosti načrta za projekte oživljanja mest na metropolitanskih območjih	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	V naložbenem načrtu se določi sklop meril v skladu s cilji RRF, vključno z načelom DNSH. Projekti se nanašajo na naslednje vrste intervencij: a) Ohranjanje ponovne uporabe in ponovnega delovanja javnih površin. b) izboljšanje kakovosti mestnega dela ter družbene in okoljske strukture. c) Izboljšanje kakovosti okolja in digitalnega profila mestnih območij.
M5C2-14	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – splošni projekti	cilj	Dokončanje ukrepov celostnega načrtovanja v metropolitanskih mestih	n. r.	število	n. r.	14	Q2	2026	Vseh 14 metropolitanskih mest je dokončalo celostne ukrepe načrtovanja v vsaj eni od naslednjih treh razsežnosti: Vzdrževanje za ponovno uporabo in ponovno delovanje javnih prostorov in obstoječih javnih stavbnih struktur, Izboljšanje kakovosti mestnega décorja ter družbene in okoljske strukture, vključno s prenovo javnih stavb Izboljšanje okoljske kakovosti in digitalnega profila mestnih območij s poudarkom na podpori digitalnim tehnologijam in tehnologijam z nižjimi emisijami CO2 Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja: dokončanje celostnih ukrepov načrtovanja na območju najmanj 3 000 000 kvadratnih metrov v vseh 14 metropolitanskih mestih. 494
M5C2-15	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Premagovanje nezakonitih naselij za boj proti izkoriščanju delovne sile v kmetijstvu	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka o kartiranju nezakonitih naselbin je sprejet s „Tavolo di contrasto allo sfruttamento lavorativo in agricoltura“, sprejet pa je tudi ministrski odlok o dodelitvi sredstev.	Določba zakona o začetku veljavnosti ministrskega odloka	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2022	Z ministrsko odredbo se dodelijo sredstva na podlagi kartiranja nezakonitih naselij, ki jih je izvedlo „Tavolo di contrasto allo sfruttamento lavorativo in agricoltura“. Opredeli se standard začasnih in dolgoročnih rešitev za nastanitev.
M5C2-16	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Premagovanje nezakonitih naselij za boj proti izkoriščanju delovne sile v kmetijstvu	cilj	Projektne dejavnosti se zaključijo na območjih, ki so v lokalnih načrtih opredeljena kot nezakonita naselja.	n. r.	odstotek	0	90	Q1	2025	Projektne dejavnosti so se zaključile na vsaj 90 % območij, ki so bila v lokalnih načrtih opredeljena kot nezakonita naselja. Po dodelitvi sredstev zadevna uprava zagotovi „lokalni akcijski načrt“ za vsako ugotovljeno nezakonito naselitev.
M5C2-17	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Sklad EIB	mejnik	Naložbeno strategijo sklada odobri ministrstvo za finance (MEF).	Naložbeno strategijo sklada odobri ministrstvo za finance.	n. r.	n. r.	n. r.	Q3	2022	Naložbena strategija sklada opredeljuje najmanj: (i) naravo in obseg podprtih naložb, ki spodbujajo trajnostno oživljanje mest in razvojne projekte ter so v skladu s cilji RRF, tudi v zvezi s skladnostjo z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je podrobneje opredeljeno v navodilih Komisije z dne 12. februarja 2021, (ii) podprte operacije, (iii) ciljne upravičence, ki so zasebni spodbujevalci finančno samozadostnih projektov, za katere je javna podpora upravičena z nedelovanjem trga ali profilom tveganja, in njihova izbirna merila, (iv) merila za upravičenost finančnih upravičencev in njihov izbor na podlagi javnega razpisa; (v) vključitev posebne vrstice za dostojne stanovanjske rešitve za delavce v kmetijskem in industrijskem sektorju ter (vi) določbe za ponovno vlaganje morebitnih povratnih sredstev za iste cilje politike, tudi po letu 2026. Za pogodbeni dogovor s pooblaščenim subjektom, ki ga zahteva, se zahteva uporaba navodil DNSH.
M5C2-18	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Sklad EIB	cilj		n. r.	v EUR	0	545 000 000	Q2	2026	Najmanj 545 000 000 EUR prispevkov v tematski sklad. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja: podpora vsaj 10 mestnih projektov. Odobritev investicijskega odbora sklada (katerega del je ministrstvo za finance) projektov v znesku najmanj 545 000 000 EUR in odobritev investicijskega odbora sklada (katerega del je ministrstvo za finance) za vsaj 10 projektov.
			Denarna vrednost prispevka v tematski sklad in podpora mestnim projektom.
M5C2-19	Naložba 6 – Program inovacij za kakovost stanovanj	mejnik	Regije in avtonomne pokrajine (vključno z občinami in/ali metropolitanskimi mesti na teh ozemljih) so podpisale sporazume o ponovnem razvoju in povečanju socialnih stanovanj.	Podpis sporazumov z lokalnimi organi.	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2022	Najmanj 15 regij in avtonomnih pokrajin (vključno z občinami in/ali metropolitanskimi mesti na teh ozemljih) je podpisalo sporazume o ponovnem razvoju in povečanju socialnih stanovanj; Sporazumi, podpisani z najmanj 15 regijami in avtonomnimi pokrajinami, vključenimi v projekte.
										Gradnja: nove javne nastanitvene zmogljivosti za: · razviti, reorganizirati in povečati sredstva, namenjena javnim stanovanjem; · ponovno funkcionalizirati območja, prostore ter javne in zasebne nepremičnine, tudi z obnovo mestnega in socialno-ekonomskega tkiva; · izboljšati dostopnost in varnost mestnih območij ter zagotavljanja storitev in mestno-lokalne infrastrukture; · regenerirati že zgrajene površine in prostore, povečati kakovost okolja in izboljšati odpornost na podnebne spremembe, tudi z dejavnostmi, ki vplivajo na urbano zgoščevanje; · opredeliti in uporabljati inovativne modele in orodja za upravljanje in vključevanje, socialno in mestno blaginjo ter participativne procese.
										Stanovanjske enote in podprti javni prostori so namenjeni za izkoriščanje dejavnosti, opisanih v zadevnem mejniku.
M5C2-20	Naložba 6 – Program inovacij za kakovost stanovanj	cilj	Število podprtih stanovanjskih enot (v smislu gradnje in sanacije) in kvadratnih metrov podprtih javnih prostorov	n. r.	število	0	10 000	Q1	2026	Podpora vsaj 10 000 stanovanjskim enotam, ki prejemajo podporo (v smislu gradnje in sanacije). Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja, ki zajema vsaj 800 000 kvadratnih metrov javnih prostorov.
M5C2-21	Naložba 7 – Projekt za šport in socialno vključenost	mejnik	Dodelitev vseh javnih naročil za projekte na področju športa in socialnega vključevanja na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov.	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za projekte na področju športa in socialnega vključevanja	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2023	Uradno obvestilo o oddaji javnih naročil, ki vsebuje vsaj enega od naslednjih elementov: 1. izgradnja novih športnih objektov na območjih z omejenimi možnostmi v državi; 2. zagotavljanje športne opreme, vključno z uporabo tehnologije v športu); 3. prekvalifikacija in prilagoditev obstoječih športnih objektov (na primer odstranitev arhitekturnih ovir, energijska učinkovitost itd.). Cilj projekta je zagotoviti obnovo mestnih območij s poudarkom na športnih objektih, da se spodbudita socialna vključenost in vključevanje, zlasti na najbolj prikrajšanih območjih Italije. Merila za izbor zagotavljajo, da se vsaj 50 % naložbe dodeli za nove konstrukcije v skladu z ustreznimi zahtevami iz opombe 5 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241.
M5C2-22	Naložba 7 – Projekt za šport in socialno vključenost	cilj	Intervencije v zvezi s pogodbami v zvezi s športnimi objekti.	n. r.	število	0	100	Q2	2026	Vsaj 100 intervencij v zvezi s pogodbami v zvezi s športnimi objekti. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja: zaključeni posegi zajemajo površino najmanj 200 000 kvadratnih metrov. Projekt obravnava vprašanja oživljanja mest v skladu z načeli trajnosti in odpornosti, pri čemer se osredotoča na športne objekte, da se spodbudita socialna vključenost in vključevanje, zlasti na najbolj ogroženih območjih Italije. Vsaj 50 % naložbe se nameni novim gradnjam, skladnim z ustreznimi zahtevami iz opombe 5 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241.

N. TEMATSKI SKLOP 5 KOMPONENTA 3: Posebni ukrepi za teritorialno kohezijo

Ta komponenta načrta za okrevanje in odpornost vključuje dve področji ukrepanja: i) načrt za odpornost notranjih, obrobnih in gorskih območij; ii) projekte za razvoj juga, vključno z naložbami za boj proti izobraževalni revščini, povečanjem sredstev, zaplenjenih zaradi organiziranega kriminala, in infrastrukturnimi naložbami v posebne ekonomske cone. Ti ukrepi so namenjeni odpravljanju ozemeljskega razkoraka na treh področjih: demografija in storitve; razvoj znanj in spretnosti; naložbe.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2019 in 2020 , o potrebi po ekonomski politiki na področju raziskav in inovacij, povezane z naložbami, ter kakovosti infrastrukture, pri čemer se upoštevajo regionalne razlike (priporočilo za posamezno državo 2019.3 ) ; „izboljšati rezultate izobraževanja“ (priporočilo za posamezne države 2019.2); „Krepitev odpornosti in zmogljivosti zdravstvenega sistema [...]„ (priporočilo za posamezno državo 2020.1); „zagotoviti ustrezen [...] dostop do socialne zaščite“ (priporočilo za posamezno državo 2020.2) .

N.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1. Notranja območja – 1. Krepitev socialnih storitev in infrastrukture skupnosti

Ukrep je namenjen reševanju vprašanj socialne izključenosti in marginalizacije z okrepitvijo zagotavljanja storitev s povečanjem sredstev za javne storitve, ki jih zagotavljajo lokalne oblasti (mehanizem izvajanja je zagotavljanje nepovratnih sredstev občinam). Financirani projekti se lahko nanašajo na: storitve oskrbe starejših na domu; medicinske sestre in babice Skupnosti; krepitev majhnih bolnišnic (tiste brez prve pomoči) ali nekaterih osnovnih storitev (npr. radiologija, kardiologija, ginekologija) in ambulantnih centrov; infrastrukture za reševanje helikopterjev; krepitev centrov za invalide; svetovalni centri, kulturne storitve, športne storitve in sprejem migrantov. Poseg predvideva bodisi vzpostavitev novih storitev in infrastrukture bodisi izboljšanje obstoječih s povečanjem števila prejemnikov ali izboljšanjem kakovosti ponudbe.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 83 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 84 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 85 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 86 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 1. Notranja območja – 2. Teritorialni zdravstveni objekti za bližino

Cilj ukrepa je združiti subvencionirane podeželske lekarne kot lokalne zdravstvene storitve (podeželske lekarne so opredeljene na podlagi L. 27. marca 1968, n. 221. Ta ukrep, ki dopolnjuje evropsko kohezijsko politiko, zagotavlja takojšnjo podporo subvencioniranim podeželskim lekarnam, ki so bile v izrednih razmerah zaradi COVID-19 temeljna referenčna točka za lokalno prebivalstvo. Z utrjevanjem svoje vloge pri zagotavljanju zdravstvenih ustanov lahko lekarne ostanejo osrednji element življenja v skupnosti in zdravstveno varstvo približajo državljanom. Od teh lekarn se pričakuje, da bodo okrepile svojo vlogo z: (i) sodelovanje v integrirani službi za pomoč na domu; (ii) zagotavljanje storitev na drugi stopnji v skladu z diagnostičnimi in terapevtskimi potmi, predvidenimi za posebne patologije; (iii) izdajanje zdravil, ki jih mora bolnik zdaj prevzeti v bolnišnici; (iv) spremljanje pacienta z elektronskim zdravstvenim zapisom in farmacevtsko dokumentacijo.

Naložba 2: Povečanje sredstev, zaplenjenih z organiziranim kriminalom

Namen naložbe je izvajanje nacionalne strategije za okrepitev zaplembe sredstev. Ukrep spodbuja ekonomsko, socialno in civilno razvoj območij, ki jih je prizadel organizirani kriminal, izvajanje ukrepov za rehabilitacijo zaseženih sredstev. Projekt bo z rehabilitacijo skupnosti ter učinkovitejšo in uspešnejšo uporabo zaseženih sredstev za gospodarske, socialne in institucionalne namene ustvaril pogoje za pregledno tržno gospodarstvo. Hkrati naj bi projekt zagotovil več priložnosti za blaginjo in zaposlovanje v južni Italiji v skladu z zakonitostjo in socialno pravičnostjo.

Povečanje zaplenjenega premoženja je namenjeno enemu od naslednjih namenov: ustvarjanje objektov, socialnih/zdravstvenih stanovanj, dnevnih centrov, socialnih sostanov, da bi podprli nastanitev/socialno vključevanje ljudi, ki živijo v izključevalnih razmerah (ljudje, ki jim grozi revščina, brezdomci, žrtve nasilja, starejši, invalidi, Romi); prenovo javnih prostorov, namenjenih izboljšanju socialnih storitev za državljane (šole za vrtce, centri za prosti čas, socialno-izobraževalne storitve za zgodnje otroštvo, dnevna središča za mladoletnike, telovadnice, laboratoriji); vzpostavitev družbeno-kulturnih prostorov za zbiranje mladih, ki jih upravljajo prostovoljna združenja (knjižnice, prostori za glasbo in druge dejavnosti skupnosti); kot uporaba sredstev kot vojašnic, policijskih postaj in civilne zaščite za spodbujanje zakonitosti in ozemeljske varnosti. Ta naložba je sinergija z drugimi skladi EU. Posegi v zaplenjeno premoženje se bodo dodelili z uradnim obvestilom o javnih naročilih.

Naložba 3: Strukturirani socialno-izobraževalni ukrepi za boj proti revščini v izobraževanju na jugu, ki podpirajo tretji sektor

Cilj ukrepa je spodbujanje tretjega sektorja v južnih regijah (Abruci, Bazilikata, Kampanija, Kalabrija, Molise, Apulija, Sardinija in Sicilija) ter zagotavljanje socialno-izobraževalnih storitev za mladoletnike v povezavi z določbami sporazuma o partnerstvu za programsko obdobje 2021–2027 evropskih kohezijskih politik.

Socialno-izobraževalni ukrepi za boj proti izobraževalni revščini in podporo tretjemu sektorju naj bi se izvajali na naslednjih področjih:

- Ukrepi za otroke, stare od nič do šest let, namenjeni izboljšanju pogojev dostopa do storitev otroškega varstva in vrtcev ter podpori starševstvu;

-Ukrepi za otroke, stare od pet do deset let, namenjeni zagotavljanju učinkovitih izobraževalnih možnosti in zgodnjemu preprečevanju osipa, ustrahovanja in drugih pojavov stiske;

-Ukrepi za otroke, stare od 11 do 17 let, katerih cilj je izboljšati ponudbo izobraževanja in preprečiti pojav zgodnjega opuščanja šolanja.

Intervencije zagotavljajo naslednje ključne elemente razpisa:

-Javna obvestila morajo znašati po 50 000 000 EUR.

-Projekti subjektov tretjega sektorja trajajo najmanj eno leto in največ dve leti.

-Ukrepi se izvajajo v regijah Abruci, Bazilikata, Kampanija, Kalabrija, Molise, Apulija, Sardinija in Sicilija.

N.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M5C3-1	Naložba 1.1.1: Notranja območja – Izboljšanje socialnih storitev in infrastrukture skupnosti	mejnik	Oddaja javnega razpisa za ukrepe za izboljšanje socialnih storitev in infrastrukture na notranjih območjih ter za podporo lekarnam v občinah z manj kot 3000 prebivalci	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za intervencije	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Z intervencijo se ustvarijo nove storitve in infrastrukture ali izboljšajo obstoječe s povečanjem števila prejemnikov ali kakovosti ponudbe. Vsi konkurenčni razpisi se objavijo s formalnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Notranja območja so tista, ki so opredeljena v Strategia Nazionale Aree Interne; Podeželske lekarne so opredeljene na podlagi zakona. 27. marec 1968, št. 221.
M5C3-2	Naložba 1.1.1: Notranja območja – Izboljšanje socialnih storitev in infrastrukture skupnosti	cilj	Nove in izboljšane socialne storitve in infrastruktura, dostopne prejemnikom občin na notranjih območjih in v južni Italiji.	n. r.	število	0	2 000 000	Q4	2025	Zagotavljati socialne storitve vsaj 2 000 000 prejemnikom v občinah na notranjih območjih, iz katerih bo vsaj 900 000 prebivalcev ene od naslednjih osmih regij: Abruci, Bazilikata, Kampanija, Kalabrija, Molise, Apulija, Sardinija in Sicilija. Z intervencijo se ustvarijo nove storitve in infrastrukture ali izboljšajo obstoječe s povečanjem števila prejemnikov ali kakovosti ponudbe. Nove in izboljšane socialne storitve vključujejo: -Storitve oskrbe starejših na domu; -Majhne bolnišnice in ambulantni centri; -Centri za invalide; -Svetovalni centri, kulturne storitve, športne storitve in sprejem migrantov; -Medicinske sestre in babice Skupnosti; -Infrastrukture za reševanje s helikopterji.
M5C3-3	Naložba 1.1.2: Notranja območja – zdravstvene ustanove v bližini ozemlja	cilj	Podpora podeželskim lekarnam v občinah z manj kot 3 000 prebivalci (prvi sveženj)	n. r.	število	0	500	Q4	2023	Intervencija je namenjena najmanj 500 podeželskim lekarnam v občinah na notranjih območjih z manj kot 3 000 prebivalci. Podeželske lekarne so opredeljene na podlagi zakona. 8. marec 1968, št. 221 – „Provvidenza a favore deli farmacisti rurali“.
M5C3-4	Naložba 1.1.2: Notranja območja – zdravstvene ustanove v bližini ozemlja	cilj	Podpora lekarnam v občinah na notranjih območjih z manj kot 3000 prebivalci (drugi sveženj)	n. r.	število	500	2 000	Q2	2026	Intervencija je namenjena vsaj 2 000 podeželskim lekarnam v občinah na notranjih območjih z manj kot 3000 prebivalci. Podeželske lekarne so opredeljene na podlagi zakona. 8. marec 1968, št. 221 – „Provvidenza a favore deli farmacisti rurali“.
M5C3-5	Naložba 1.2: krepitev sredstev, zaplenjenih zaradi organiziranega kriminala	mejnik	Oddaja javnih naročil za posege v premoženje, zaplenjeno za organizirani kriminal	Obvestilo o oddaji naročila vseh javnih naročil za intervencije za sredstva, zaplenjena z organiziranim kriminalom	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2024	Uradno obvestilo o javnih naročilih za intervencije v zvezi s sredstvi, zaseženimi zaradi organiziranega kriminala, ki izpolnjujejo pogoje iz sporazuma, podpisanega med Agencijo za „zaupna sredstva“, Agencijo za teritorialno kohezijo in lokalnimi organi, ki določajo merila za dodeljevanje sredstev in izbiro projektov. Povečanje zaplenjenega premoženja je namenjeno naslednjim namenom: -ustvarjanje objektov, socialnih/zdravstvenih stanovanj, dnevnih centrov, socialnih objektov za sobivanje, da bi podprli nastanitev/socialno vključevanje ljudi, ki živijo v izključevalnih razmerah; -obnovo javnih prostorov, da bi izboljšali socialne storitve za državljane; -vzpostavitev družbeno-kulturnih prostorov za zbiranje mladih, ki jih upravljajo prostovoljne organizacije; uporaba sredstev kot vojašnic, policijskih postaj in civilne zaščite za spodbujanje zakonitosti in ozemeljske varnosti Razpisi za zbiranje predlogov temeljijo na formalnih pogojih, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M5C3-6	Naložba 1.2: krepitev sredstev, zaplenjenih zaradi organiziranega kriminala	cilj	Ponovna uporaba sredstev, zaplenjenih zaradi organiziranega kriminala (prvi sveženj)	n. r.	število	0	100	Q2	2025	Povečanje števila vsaj 100 sredstev, zaplenjenih zaradi organiziranega kriminala. Povečanje zaplenjenega premoženja je namenjeno enemu od naslednjih namenov: -ustvarjanje objektov, socialnih/zdravstvenih stanovanj, dnevnih centrov, socialnih objektov za sobivanje, da bi podprli nastanitev/socialno vključevanje ljudi, ki živijo v izključevalnih razmerah; -obnovo javnih prostorov, da bi izboljšali socialne storitve za državljane; -vzpostavitev družbeno-kulturnih prostorov za zbiranje mladih, ki jih upravljajo prostovoljne organizacije; uporaba sredstev kot vojašnic, policijskih postaj in civilne zaščite za spodbujanje zakonitosti in ozemeljske varnosti. .
M5C3-7	Naložba 1.2: krepitev sredstev, zaplenjenih zaradi organiziranega kriminala	cilj	Ponovna uporaba sredstev, zaplenjenih zaradi organiziranega kriminala (drugi sveženj)	n. r.	število	100	200	Q2	2026	Povečanje števila vsaj 200 sredstev, zaplenjenih zaradi organiziranega kriminala. Povečanje zaplenjenega premoženja je namenjeno enemu od naslednjih namenov: – ustvarjanje objektov, socialnih/zdravstvenih stanovanj, dnevnih centrov, socialnih objektov za sobivanje, da bi podprli nastanitev/socialno vključevanje ljudi, ki živijo v izključevalnih razmerah; – obnovo javnih prostorov, da bi izboljšali socialne storitve za državljane; – vzpostavitev družbeno-kulturnih prostorov za zbiranje mladih, ki jih upravljajo prostovoljne organizacije; – uporaba sredstev kot vojašnic, policijskih postaj in civilne zaščite za spodbujanje zakonitosti in ozemeljske varnosti -
M5C3-8	Naložba 1.3: strukturirani socialno-izobraževalni ukrepi za boj proti revščini v izobraževanju na jugu, ki podpirajo tretji sektor	cilj	Izobraževalna podpora za mladoletnike (prvi sklop)	n. r.	število	0	20 000	Q2	2023	Najmanj 20 000 mladoletnih oseb, starih do 17 let, prejme izobraževalno podporo. Projekti se osredotočajo na naslednja področja: • Ukrepi za otroke, stare od nič do šest let, namenjeni izboljšanju pogojev dostopa do storitev otroškega varstva in vrtcev ter podpori starševstvu; • Ukrepi za otroke, stare od pet do deset let, da se zagotovijo učinkovite možnosti za izobraževanje in zgodnje preprečevanje osipa, ustrahovanja in drugih pojavov stiske; • Ukrepi za otroke, stare od 11 do 17 let, katerih cilj je izboljšati ponudbo izobraževanja in preprečiti pojav zgodnjega opuščanja šolanja. Ključni elementi razpisa: Javna obvestila morajo znašati po 50 000 000 EUR. Projekti subjektov tretjega sektorja trajajo najmanj eno leto in največ dve leti. Ukrepi se izvajajo v regijah Abruci, Bazilikata, Kampanija, Kalabrija, Molise, Apulija, Sardinija in Sicilija.
M5C3-9	Naložba 1.3: Strukturirani socialno-izobraževalni ukrepi za boj proti revščini v izobraževanju na jugu, ki podpirajo tretji sektor	cilj	Izobraževalna podpora za mladoletnike (drugi sklop)	n. r.	število	20 000	44 000	Q2	2026	Vsaj 44 000 mladoletnikov, starih od nič do 17 let, ima zagotovljeno izobraževalno podporo.

N.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma 1: Poenostavitev postopkov in okrepitev komisarja v posebnih ekonomskih conah

Reforma prispeva k poenostavitvi sistema upravljanja in racionalizira čas izvajanja intervencij v posebnih ekonomskih conah. Z reformo se vzpostavi točka „vse na enem mestu“ za posebne ekonomske cone in okrepi vloga Komisije.

Naložba 4: Infrastrukturne naložbe za posebne ekonomske cone:

Namen teh naložb je zagotoviti učinkovitost reforme, ki uvaja posebne ekonomske cone, in sicer z izogibanjem nadaljnjim gospodarskim zamudam na južnih območjih z že produktivno bazo.

Projekti, vključeni v ukrep, spodbujajo konkurenčnost in gospodarski razvoj v posebnih ekonomskih conah s primarnimi urbanističnimi deli, kot jih opredeljuje italijanska zakonodaja, ter s povezavo teh območij s cestnim in železniškim omrežjem. Cilj ukrepov je spodbuditi družbe in podjetja, da svoje proizvodne dejavnosti usmerijo v območja posebnih ekonomskih con. Infrastrukturne naložbe naj bi bile povezane s povezavami v zadnjem delu poti s pristanišči ali industrijskimi območji; digitalna logistika, urbanizacija ali energijsko učinkovita dela; krepitev odpornosti pristanišč.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 87 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 88 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 89 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 90 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

N.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M5C3-10	Reforma 1: Poenostavitev postopkov in okrepitev komisarja v posebnih ekonomskih conah	mejnik	Začetek veljavnosti uredbe, da se poenostavijo postopki in okrepi vloga komisarja v posebnih ekonomskih conah	Določba uredbe o začetku veljavnosti uredbe, da se poenostavijo postopki in okrepi vloga komisarja v posebnih ekonomskih conah	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Uredba vključuje: vzpostavitev digitalnega sistema „vse na enem mestu“ za posebne ekonomske cone za poenostavitev postopkov; določbe za okrepitev vloge komisarja v ZES Posebne ekonomske cone so posebna območja, opredeljena z zakonskim odlokom št. 91/2017 (objava v uradnem listu 141/2017), preoblikovana v zakon L. 123/2017 (objavljen v uradnem listu Mezzogiorno 188/2017).
M5C3-11	Naložba 1,4: Infrastrukturne naložbe za posebno ekonomsko cono	mejnik	Začetek veljavnosti uredb ministrstva o odobritvi operativnega načrta za vseh osem posebnih ekonomskih con	Določba v zakonu, ki določa začetek veljavnosti uredb ministrstva.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Z odlokom se dodelijo sredstva subjektom, odgovornim za izvajanje, in opredelijo posebni pogoji za preprečevanje vpliva posegov na okolje. Vsi konkurenčni razpisi se objavijo s formalnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M5C3-12	Naložba 1.4: Infrastrukturne naložbe za posebno ekonomsko cono	cilj	Začetek infrastrukturnih posegov v posebnih ekonomskih conah. .	n. r.	število	0	41	Q4	2023	Načrtovani ukrepi so: – Povezava „zadnja milja“: vzpostaviti učinkovite povezave med industrijskimi območji ter železniškim omrežjem TEN-T; – Digitalna logistika ter dela na področju energetike in okoljske učinkovitosti; – Krepitev odpornosti in varnosti infrastrukture v zvezi z dostopom do pristanišč. Posegi se morajo začeti (kot dokazuje potrdilo za začetek del) za najmanj 22 zadnjih milj povezav s pristanišči ali industrijskimi območji ZES; vsaj 15 ukrepov za digitalno logistiko, urbanizacijo ali energijsko učinkovitost deluje na istih območjih; štirje ukrepi za krepitev odpornosti pristanišč.
M5C3-13	Naložba 1.4: Infrastrukturne naložbe za posebno ekonomsko cono	cilj	Zaključek infrastrukturnih posegov v posebnih ekonomskih conah.	n. r.	število	0	41	Q2	2026	Dokončanje najmanj 22 zadnjih milj povezave s pristanišči ali industrijskimi območji ZES; vsaj 15 posegov v digitalno logistiko ali urbanizacijo ali energijsko učinkovitost na istih območjih; končani so bili vsaj štirje ukrepi za krepitev odpornosti pristanišč. E seznam intervencij vključuje: • dokončanje celovite omrežne infrastrukture TEN-T v pristaniščih Vasto in Ortona ter industrijskih območjih Saletti in Manoppello (Abruci) •infrastrukturo pristanišča Salerno in industrijskih območij Uffita, Marcianise, Battipaglia in Nola (Kampanija) •povezave med pristaniščem Manfredonia in mestnimi območji Termoli, Brindisi in Lecce (Apulija in Molise) • medsebojne povezave med pristaniščem Taranto in mestnimi območji Taranto, Potenza in Matera (Apulija in Bazilikata) • infrastrukturne intervencije za dostop do pristanišča Gioia Tauro (Kalabrija) •infrastrukturno dostopnost pristanišča Cagliari (Sardinija) •infrastrukturne posege za dostopnost pristanišč Augusta, Riporto, Sant’Agata di Mitello in Gela (Sicilija)

O.TEMATSKI SKLOP 6 KOMPONENTA 1: Bližinska omrežja, objekti in telemedicina za pomoč pri zdravstvenem varstvu na lokalni ravni

Cilj te komponente je okrepiti italijansko nacionalno zdravstveno službo, med drugim z izboljšanjem zaščite pred tveganji za zdravje, povezanimi z okoljem in podnebnimi spremembami, ter boljšim odzivanjem na potrebe skupnosti glede oskrbe in pomoči na lokalni ravni. Lokalna zdravstvena pomoč je razdrobljena in podvržena regionalnim razlikam, ki povzročajo različne ravni zdravstvenih storitev in zdravstvene rezultate po regijah. Zagotavljanje celostnih storitev oskrbe na domu velja za nizko, različni izvajalci zdravstvenega varstva in socialnih storitev pa se štejejo za slabo integrirane. Poleg tega je bila zmogljivost italijanske nacionalne zdravstvene službe za obravnavanje zdravstvenih tveganj, povezanih z izpostavljenostjo okolju in podnebnimi spremembami, preskušena v več okoljskih krizah in izrednih razmerah, ki so izpostavile izzive zaradi pomanjkanja zadostnih preventivnih ukrepov. Cilj te komponente italijanskega načrta za okrevanje in odpornost je okrepiti italijansko nacionalno zdravstveno službo, med drugim z izboljšanjem zaščite pred tveganji za zdravje, povezanimi z okoljem in podnebnimi spremembami, ter boljšim odzivanjem na potrebe skupnosti v zvezi z lokalno oskrbo in pomočjo.

Naložbe in reforme te komponente prispevajo k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2019 in 2020, v zvezi s potrebo po“ usmerjenju ekonomske politike v zvezi z naložbami na raziskave in inovacije ter kakovost infrastrukture ob upoštevanju regionalnih razlik (priporočilo za posamezno državo 3, 2019), „krepitvijo odpornosti in zmogljivosti zdravstvenega sistema na področjih zdravstvenih delavcev, kritičnih medicinskih izdelkov in infrastrukture“ (priporočilo za posamezno državo št. 1, 2020) ter k „usmerjanju naložb v zeleno in digitalno infrastrukturo za leto 2020“, zlasti na zagotavljanje okrepljene digitalne infrastrukture, zlasti na [...] bistvenega pomena za [...] (priporočilo za posamezno državo 3, 2020).

O.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

n. r.

O.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

n. r.

O.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma 1: Opredelitev novega organizacijskega modela za mrežo teritorialne pomoči na področju zdravstvenega varstva

Reforma je pripravljalni element za naložbe komponente. Vzpostavi nov model ozemeljske pomoči na področju zdravstvenega varstva in ustvari novo institucionalno strukturo za preprečevanje zdravja, okolja in podnebja. To se doseže z:

1.Vzpostavitev novega organizacijskega modela za mrežo teritorialne pomoči na področju zdravstvenega varstva z opredelitvijo regulativnega okvira, ki opredeljuje strukturne, tehnološke in organizacijske standarde.

2.Opredelitev nove institucionalne strukture za preprečevanje zdravja, okolja in podnebja, ki temelji na celostnem pristopu („eno zdravje“) in celostni viziji („Planetarno zdravje“).

Naložba 1.1: Zdravstvene hiše Skupnosti za izboljšanje ozemeljske zdravstvene pomoči.

Naložbeni projekt zajema vzpostavitev in operacionalizacijo najmanj 1 250 zdravstvenih domov Skupnosti z aktiviranjem, razvojem in združevanjem storitev osnovnega zdravstvenega varstva ter izvajanjem (energetsko učinkovitih) centrov za zagotavljanje pomoči za celovit odziv na potrebe po oskrbi.

Naložba 1,2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine

Naložba vključuje obsežno sprejemanje telemedicinskih rešitev in podpiranje inovacij v zdravstvu z naslednjimi ukrepi:

1.Oskrba na domu kot prva točka pomoči (Naložba 1.2.1) – Cilj je povečati število ljudi, ki se zdravijo v oskrbi na domu, na 10 % prebivalstva, starejšega od 65 let, z naložbami v strojno opremo in večjim zagotavljanjem storitev.

2.Teritorialni koordinacijski centri (Naložba 1.2.2) – Načrtovana naložba zadeva ustanovitev 602 centrov za teritorialno usklajevanje („Centrali operative Territoriali“), ki naj bi povezovali in usklajevali različne teritorialne, socialno-zdravstvene in bolnišnične storitve ter mrežo nujnih primerov. Centri za teritorialno usklajevanje naj bi zagotovili daljinsko upravljanje pripomočkov, ki so na voljo pacientom, podprli izmenjavo informacij med zdravstvenimi delavci ter predstavljali referenčno točko za negovalce in potrebe bolnikov.

3.Telemedicina za boljšo podporo bolnikom s kroničnimi boleznimi (Naložba 1.2.3) – Naložbe so namenjene (1) financiranju projektov, ki omogočajo interakcijo med zdravnikom in pacientom na daljavo, zlasti diagnostiki in spremljanju, (2) oblikovanju nacionalne platforme za pregledovanje projektov telemedicine (povezano z naložbo 1.3 komponente 2 tematskega sklopa 6) in (3) financiranju ad hoc raziskovalnih pobud na področju digitalnega zdravstva in tehnologij oskrbe.

Dodatni ukrepi, povezani z oskrbo na domu, so navedeni v komponenti 2 tematskega sklopa 5, zlasti reformah 1 in 2 ter naložbah 1 in 2.

Naložba 1.3: Krepitev srednjega zdravstvenega varstva in njegovih ustanov (bolnišnice Skupnosti)

Naložba bo ustvarila vsaj 380 bolnišnic v skupnosti, tj. zdravstvene ustanove za bolnike, ki po epizodi manjše ostrine ali ponovnem izbruhu kroničnih bolezni potrebujejo nizkointenzivnost in kratkotrajne klinične posege.

O.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M6C1-1	Reforma 1: Opredelitev novega organizacijskega modela za mrežo teritorialne pomoči na področju zdravstvenega varstva	mejnik	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje (ministrski odlok), ki predvideva reformo organizacije zdravstvenega varstva.	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti zakona	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje (ministrski odlok), ki določa: Opredelitev novega organizacijskega modela mreže teritorialne pomoči za zdravstveno varstvo z opredelitvijo regulativnega okvira, ki opredeljuje strukturne, tehnološke in organizacijske standarde po regijah; opredelitev nove institucionalne strukture za preprečevanje zdravja, okolja in podnebja v skladu s pristopom „eno zdravje“.
M6C1-2	Naložba 1,1: Zdravstvene hiše Skupnosti za izboljšanje ozemeljske zdravstvene pomoči	mejnik	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju	Obvestilo o odobritvi ministrstva za zdravje in regije	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju (Contratto Istituzionale di Sviluppo) z italijanskim ministrstvom za zdravje kot pristojnim in izvajalskim organom ter sodelovanjem regionalnih uprav skupaj z drugimi zadevnimi subjekti za zdravstvene domove Skupnosti: Pogodba o institucionalnem razvoju je orodje upravljanja, v katerem so navedene vse ustrezne strani, opredeljene za izvajanje zdravstvene hiše Skupnosti za izboljšanje ozemeljske zdravstvene pomoči. V pogodbi se opredelijo tudi obveznosti, ki jih bo prevzela vsaka italijanska regija, da bi zagotovila doseganje pričakovanih rezultatov zdravstvene hiše Skupnosti. Namen pogodbe je bil podpreti teritorialno kohezijo, razvoj in gospodarsko rast ter pospešiti izvajanje zapletenih ukrepov. Pogodba o institucionalnem razvoju je zlasti uporabna za velike projekte ali naložbe, izražene v posameznih posegih, ki so med seboj funkcionalno povezani in zahtevajo celosten pristop ter uporabo evropskih strukturnih investicijskih skladov in nacionalnih skladov, ki so prav tako vključeni v načrte in operativne programe, ki se financirajo iz nacionalnih in evropskih virov.
M6C1-3	Naložba 1,1: Zdravstvene hiše Skupnosti za izboljšanje ozemeljske zdravstvene pomoči	cilj	Obnovljene zdravstvene hiše skupnosti so na voljo in tehnološko opremljene (prva serija)	n. r.	število	0	1 350	Q2	2026	Da bi zagotovili enak dostop, ozemeljsko bližino in kakovost oskrbe za ljudi ne glede na starost in njihovo klinično sliko (kronično bolni pacienti, osebe, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, invalidi, osebe z duševnimi težavami, revščina), aktiviranje, razvoj in združevanje storitev primarnega zdravstvenega varstva ter izvajanje centrov za zagotavljanje pomoči (energetska učinkovitost) za večdisciplinarni odziv, mora biti na voljo najmanj 1 350 zdravstvenih domov Skupnosti in tehnološko opremljenih. Nove konstrukcije, ki se financirajo iz RRF, so skladne z ustreznimi zahtevami iz opombe 5 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241.
M6C1-4	Naložba 1,2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	mejnik	Odobritev smernic, ki vsebujejo digitalni model za izvajanje oskrbe na domu	Smernice, ki jih je odobrilo Ministrstvo za zdravje	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Smernice racionalizirajo postopke, potrebne za izboljšanje oskrbe na domu z razvojem tehnik spremljanja na daljavo in avtomatizacije doma.
M6C1-5	Naložba 1,2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	mejnik	Pogodba o institucionalnem razvoju, ki jo je odobrilo ministrstvo za zdravje in regije	Obvestilo o odobreni pogodbi	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju (Contratto Istituzionale di Sviluppo) z italijanskim ministrstvom za zdravje kot pristojnim in izvajalskim organom ter sodelovanjem regionalnih uprav skupaj z drugimi zadevnimi subjekti za oskrbo na domu V pogodbi o institucionalnem razvoju se za vsako intervencijo ali kategorijo intervencij določijo časovni razpored, odgovornosti izvajalcev, merila za ocenjevanje in spremljanje ter sankcije za kakršno koli neizpolnjevanje. V njem so opredeljeni tudi pogoji morebitnega delnega sofinanciranja intervencij ali dodelitve ustreznih sredstev drugi ravni upravljanja v skladu z načelom subsidiarnosti.
M6C1-6	Naložba 1,2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	cilj	Dodatne osebe, ki se zdravijo na domu (prva serija)	n. r.	število	0	800 000	Q2	2026	Povečati število ljudi, ki se zdravijo v oskrbi na domu, da bi dosegli 10 % prebivalstva, starejšega od 65 let (po ocenah 1,5 milijona ljudi leta 2026). Za dosego tega cilja je treba število oseb, starejših od 65 let, ki se zdravijo v oskrbi na domu, povečati za vsaj 800 000 do leta 2026. Celostna oskrba na domu je storitev za ljudi vseh starosti z eno ali več kroničnimi boleznimi ali kliničnim stanjem na terminalu, ki zahteva stalno in visoko specializirano strokovno zdravstveno in socialno varstvo.
M6C1-7	Naložba 1,2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	cilj	Polno delujoči koordinacijski centri (drugi sklop)	n. r.	število	0	600	Q2	2024	Ključna točka tega ukrepa je začetek delovanja vsaj 600 centrov za teritorialno usklajevanje („Centrali operative Territoriali“) (1 na vsakih 100 000 prebivalcev), katerih naloga je usklajevanje in povezovanje različnih teritorialnih, socialno-zdravstvenih in bolnišničnih zdravstvenih storitev ter omrežja nujne pomoči, da se zagotovijo kontinuiteta, dostopnost in integracija oskrbe.
M6C1-8	Naložba 1,2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	cilj	Vsaj en projekt na regijo (ob upoštevanju projektov, ki se bodo izvajali v posamezni regiji, in projektov, ki se lahko razvijejo kot del konzorcijev med regijami)	Programi/projekti, dodeljeni regijam	število	0	20	Q4	2023	Nacionalna strategija za telemedicino spodbuja in financira razvoj in širitev novih projektov in rešitev na daljavo v okviru regionalnih sistemov zdravstvenega varstva, kar je ključni (tehnološki) dejavnik, ki omogoča izvajanje okrepljenega pristopa k zdravstveni oskrbi na daljavo, s posebnim poudarkom na kroničnih bolnikih.
M6C1-9	Naložba 1,2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	cilj	Število ljudi s pomočjo orodij za telemedicino (tretji sveženj)	n. r.	število	0	200 000	Q4	2025	Vsaj 200 000 oseb s pomočjo orodij za telemedicino Ukrep vključuje financiranje ad hoc raziskovalnih pobud na področju digitalnega zdravstva in tehnologij oskrbe.
M6C1-10	Naložba 1,3: Krepitev srednjega zdravstvenega varstva in njegovih ustanov (bolnišnice Skupnosti)	mejnik	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju (Contratto Istituzionale di Sviluppo)	Obvestilo o odobritvi pogodbe o institucionalnem razvoju	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju (Contratto Istituzionale di Sviluppo) z italijanskim ministrstvom za zdravje kot pristojnim in izvajalskim organom ter sodelovanjem regionalnih uprav skupaj z drugimi zadevnimi subjekti za bolnišnice Skupnosti V pogodbi o institucionalnem razvoju so navedene vse ustrezne lokacije, opredeljene za naložbe, ter obveznosti, ki jih vsaka regija prevzame za zagotovitev doseganja predvidenega rezultata. V primeru kršitve katere koli regije Ministrstvo za zdravje stopi v stik s komisarjem „ad acta“. V zvezi s tehnološkim parkom objektov, tj. vsemi orodji, licencami in medsebojnimi povezavami, imajo prednost skupne metode javnega naročanja.
M6C1-11	Naložba 1,3: Krepitev srednjega zdravstvenega varstva in njegovih ustanov (bolnišnice Skupnosti)	cilj	Obnovljene, medsebojno povezane in tehnološko opremljene bolnišnice Skupnosti (prva serija)	n. r.	število	0	400	Q2	2026	Vsaj 400 obnovljenih, medsebojno povezanih in tehnološko opremljenih bolnišnic Skupnosti Bolnišnice Skupnosti so zdravstvene ustanove za bolnike, ki po epizodi manjše ostrine ali ponovnem izbruhu kroničnih patologij potrebujejo nizkointenzivnost in kratkotrajne klinične posege, ki jih je mogoče zagotoviti doma, vendar so sprejeti v te objekte zaradi neustreznosti doma (strukturne in/ali družine).

P. TEMATSKI SKLOP 6 KOMPONENTA 2: Inovacije, raziskave in digitalizacija nacionalnih zdravstvenih storitev

Ta del italijanskega načrta za okrevanje in odpornost je namenjen zagotavljanju potrebnih omogočitvenih pogojev za večjo odpornost nacionalnih zdravstvenih služb z: (i) nadomeščanje zastarelih zdravstvenih tehnologij v bolnišnicah; (ii) razvoj znatnega strukturnega izboljšanja varnosti bolnišničnih stavb; (iii) izboljšanje zdravstvenih informacijskih sistemov in digitalnih orodij; (IV) spodbujanje in krepitev sektorja znanstvenih raziskav; (v) izboljšanje človeških virov.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2020 in 2019, da naj država „poveča odpornost in zmogljivost zdravstvenega sistema, kar zadeva zdravstvene delavce, kritične medicinske izdelke in infrastrukturo“ (priporočilo za posamezno državo št. 1, 2020), naj „osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na [...] okrepljeno digitalno infrastrukturo, da se zagotovijo osnovne storitve“ (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2020), ter „osredotoči ekonomske politike v zvezi z naložbami na raziskave in inovacije ter kakovost infrastrukture“ (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2019).

P.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Revizija in posodobitev sedanjega pravnega okvira znanstvenih inštitutov za bolnišnice in oskrbo (IRCCS)

Cilj reforme je reorganizacija mreže znanstvenih inštitutov za bolnišnično zdravljenje in oskrbo (IRCCS) za (i) izboljšanje kakovosti nacionalnega zdravstvenega sistema (nacionalna zdravstvena služba), (ii) izboljšanje odnosa med zdravjem in raziskavami ter (iii) revizijo pravne ureditve IRCCS in raziskovalnih politik v pristojnosti italijanskega ministrstva za zdravje.

Reforma bo izboljšala upravljanje javnih IRCCS z (i) krepitvijo strateškega upravljanja, (ii) boljšo opredelitvijo pooblastil in področij pristojnosti ter (iii) celovito opredelitvijo pravil o statusu znanstvenega direktorja javnih IRCCS in raziskovalnega osebja.

Nazadnje, poseben podukrep, ki razlikuje med IRCCS na podlagi njihove dejavnosti (eno specialistični ali splošni), vzpostavlja integrirano mrežo IRCCS in olajšuje izmenjavo strokovnega znanja med samimi IRCCS in drugimi strukturami italijanske nacionalne zdravstvene službe.

Naložba 2.1: Krepitev in izboljšanje biomedicinskih raziskav nacionalne zdravstvene službe.

Ta naložba vključuje krepitev biomedicinskih raziskovalnih sistemov z dvema vrstama ukrepov: (a) financiranje projektov za potrditev koncepta, ki podpirajo razvoj tehnologij z nizko stopnjo tehnološke zrelosti ter spodbujajo prenos tehnologije v industrijo, (b) financiranje raziskovalnih programov/projektov na področju redkih bolezni ter redkih oblik raka in drugih bolezni z velikim vplivom na zdravje.

P.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M6C2-1	Reforma 1: Revizija in posodobitev sedanjega pravnega okvira znanstvenih inštitutov za bolnišnice in oskrbo (IRCCS) ter raziskovalnih politik ministrstva za zdravje, da se okrepi povezava med raziskavami, inovacijami in zdravstvenim varstvom;	mejnik	Začetek veljavnosti zakonske uredbe o reorganizaciji predpisov, ki urejajo znanstvene inštitute za hospitalizacijo in oskrbo (IRCSS)	Določba v odloku, ki določa začetek veljavnosti	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Reforma bo reorganizirala mrežo IRCCS za izboljšanje kakovosti in odličnosti nacionalne zdravstvene službe, izboljšanje odnosa med zdravjem in raziskavami, ponovni pregled pravnega režima IRCCS in raziskovalnih politik v pristojnosti italijanskega ministrstva za zdravje. Reforma vključuje ukrepe za: i) okrepitev povezave med raziskavami, inovacijami in zdravstvenim varstvom; ii) izboljšanje upravljanja javnih IRCCS s krepitvijo strateškega upravljanja ter boljšo opredelitvijo pooblastil in področij pristojnosti.
M6C2-2	Naložba 2,1: Krepitev in izboljšanje biomedicinskih raziskav NHS	cilj	Financirani raziskovalni projekti o redkih rakih in boleznih	n. r.	število	0	100	Q4	2025	Dodelitev sredstev za raziskovalne programe/projekte na področju redkih bolezni in redkih vrst raka. Te bolezni, ki so zelo zapletene biomedicinske narave in pogosto izražajo več organov, zahtevajo kombinacijo visoke klinične usposobljenosti in naprednih diagnostičnih in raziskovalnih dejavnosti ter tehnologije odličnosti in usklajevanje sodelovalnih mrež na nacionalni in evropski ravni. Dodelitev sredstev za raziskovalne projekte v zvezi z redkimi boleznimi in redkim rakom se izvede z javnim razpisom. Prvo tranšo finančnih sredstev je prejelo vsaj 100 raziskovalnih projektov.
M6C2-3	Naložba 2,1: Krepitev in izboljšanje biomedicinskih raziskav NHS	cilj	Financirani raziskovalni projekti na področju bolezni z velikim vplivom na zdravje	n. r.	število	0	324	Q4	2025	Dodelitev sredstev za raziskovalne programe/projekte na področju bolezni z velikim vplivom na zdravje. Dodeljevanje sredstev za raziskovalne projekte v zvezi z boleznimi, ki imajo velik vpliv na zdravje, se izvede z javnim razpisom. Prvo tranšo finančnih sredstev je prejelo najmanj 324 raziskovalnih projektov.

P.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic.

Ta naložba vključuje izboljšanje digitalizacije zdravstvenega varstva, da bi povečali produktivnost osebja, izboljšali kakovost postopkov, zagotovili varnost pacientov in visokokakovostne storitve. Naložba ima tri vrste ukrepov:

1.Posodobitev velike zdravstvene opreme z nadomestitvijo zastarelih modelov s tehnološko naprednimi.

2.Informatizacija procesov bolnišnic „Dipartimenti Emergenza e Accettazione“ (DEA) na prvi stopnji in bolnišnic DEA na drugi stopnji.

3.Povečanje števila postelj v enotah intenzivne in polintenzivne nege

Naložba 1.2: Za varno in trajnostno bolnišnico

Ta naložba vključuje uskladitev bolnišnic s protipotresnimi predpisi. V ta namen sta predvideni dve različni vrsti naložb:

1.Seizmična nadgradnja in izboljšanje bolnišničnih zmogljivosti, opredeljenih v raziskavi potreb, ki so jih izrazile regije .

2.Večletne intervencije, namenjene obnovi in posodobitvi fizičnega in tehnološkega okvira za nepremičnine na področju javnega zdravja.

Naložba 1.3: Krepitev tehnološke infrastrukture in orodij za zbiranje podatkov, obdelavo podatkov, analizo podatkov in simulacijo.

Ta naložba vključuje znatno izboljšanje tehnološke infrastrukture, ki podpira zagotavljanje oskrbe, analizo zdravstvenega varstva in napovedovalno zmogljivost italijanske nacionalne zdravstvene službe. Naložba je sestavljena iz dveh različnih projektov:

1.Krepitev infrastrukture in uporaba obstoječih elektronskih zdravstvenih zapisov (EHR). To se doseže tako, da postane popolnoma digitalno podatkovno okolje, ki je tako homogeno, dosledno in prenosljivo po celotnem nacionalnem ozemlju. EHR opravlja tri ključne funkcije: prvič, opolnomoči zdravstvene delavce, tako da jim omogoča, da se zanesejo na isti vir kliničnih informacij, ki podrobno opisujejo celotno zdravstveno anamnezo pacienta; drugič, postane točka dostopa državljanov in pacientov do osnovnih storitev, ki jih zagotavljajo nacionalni in regionalni sistemi zdravstvenega varstva; tretjič, zdravstvene uprave so pooblaščene za uporabo kliničnih podatkov za izvajanje zdravstvene analitike in izboljšanje zagotavljanja zdravstvenega varstva.

2.Okrepitev infrastrukture ter tehnoloških in analitičnih instrumentov ministrstva za zdravje za spremljanje bistvenih ravni pomoči (LEA, tj. storitev, ki jih zagotavlja nacionalna zdravstvena služba na nacionalni ravni) ter načrtovanje zdravstvene pomoči in storitev v skladu s potrebami prebivalstva in razvojem demografskih, inovativnih in epidemioloških trendov. Ta ključni in glavni cilj italijanskega ministrstva za zdravje se doseže z doseganjem naslednjih ciljev in vključevanjem 4 podciljev: (i) krepitev infrastrukture italijanskega ministrstva za zdravje, povezovanje kliničnih podatkov EHR s kliničnimi, upravnimi in stroškovnimi podatki novega zdravstvenega informacijskega sistema (NSIS) ter z drugimi informacijami in podatki v zvezi z zdravjem v okviru pristopa „eno zdravje“ za spremljanje „LEA“ ter zagotavljanje zdravstvenega nadzora in vigilance; (ii) izboljšanje zbiranja, obdelave in ustvarjanja podatkov NSIS na lokalni ravni, preoblikovanje in standardizacija regionalnih in lokalnih postopkov za ustvarjanje podatkov, da se izboljša orodje NSIS za merjenje kakovosti, učinkovitosti in ustreznosti nacionalne zdravstvene službe; (iii) razvoj naprednih analitičnih orodij za oceno kompleksnih pojavov in napovedi scenarijev za izboljšanje osrednje zmogljivosti za načrtovanje zdravstvenih storitev in odkrivanje porajajočih se bolezni; (IV) vzpostavitev nacionalne platforme, na kateri se lahko zadovolji ponudba in povpraševanje akreditiranih ponudnikov po storitvah telemedicine.

Naložba 2.2: Razvoj strokovno-strokovnih, digitalnih in vodstvenih sposobnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu.

Ta naložba vključuje povečanje štipendij za posebni študij splošne medicine; uvedba načrta usposabljanja o varnosti bolnišničnih okužb za vse osebje nacionalne zdravstvene službe; aktiviranje poti usposabljanja za osebje z vodilnimi vlogami v organih nacionalne zdravstvene službe na področju vodstvenih in digitalnih spretnosti ter financiranje pogodb za specializirano medicinsko usposabljanje.

P.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni indikatorji (ze mejnike)	Kvantitativni indikatorji (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
M6C2-4	Naložba 1,1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	mejnik	Načrt reorganizacije, ki ga je odobrilo ministrstvo za zdravje/italijanske regije	Obvestilo o odobritvi	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2021	Odobritev načrta reorganizacije za okrepitev zmogljivosti bolnišnic nacionalne zdravstvene službe za ustrezno odzivanje na izredne razmere zaradi pandemije s povečanjem števila postelj v enotah intenzivne in manj intenzivne oskrbe. Načrt za reorganizacijo bolnišnic poveča število postelj, ki so na voljo v enotah za intenzivno in delno intenzivno nego v bolnišnicah nacionalne zdravstvene službe.
M6C2-5	Naložba 1,1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	mejnik	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju	Obvestilo o podpisu pogodbe o institucionalnem razvoju s strani Ministrstva za zdravje in italijanske regije	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2022	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju (Contratto Istituzionale di Sviluppo) z italijanskim ministrstvom za zdravje kot pristojnim in izvajalskim organom ter sodelovanjem regionalnih uprav in drugih ključnih zainteresiranih strani. Pogodba o institucionalnem razvoju je orodje, opredeljeno v veljavni nacionalni zakonodaji (združene določbe členov 1 in 6 zakonske uredbe št. 88 z dne 31. maja 2011 ter člena 7 zakonske uredbe št. 91 z dne 20. junija 2017, z zakonom št. 123 z dne 3. avgusta 2017), za pospešitev izvajanja strateških projektov, ki so med seboj funkcionalno povezani. V pogodbi o institucionalnem razvoju so navedene vse ustrezne lokacije, opredeljene za naložbe, ter obveznosti, ki jih vsaka regija prevzame za zagotovitev doseganja pričakovanega rezultata. V primeru kršitve katere koli regije Ministrstvo za zdravje stopi v stik s komisarjem „ad acta“.
M6C2-6	Naložba 1,1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	cilj	Velika sanitarna oprema deluje	n. r.	število	0	3 100	Q4	2024	Ministrstvo za zdravje je izvedlo oceno, v kateri je bila v 3 133 enotah opredeljena splošna zahteva nove velike sanitarne opreme za nakup kot zamenjava zastarelih ali neuporabnih tehnologij (starih več kot 5 let). Število in tipologije opreme, ki jo je treba nadomestiti, so: 340 CT (računalniška tomografija) s 128 rezinami, 190 NMR (jedrska magnetna resonanca) pri 1,5 T, 81 linearnimi pospeševalniki, 937 vgrajenimi rentgenskimi sistemi, 193 angiografija, 82 gama kamerami, 53 gama kamerami/CT (računalniška tomografija), 34 PET (positronska emisijska tomografija) CT (računalniška tomografija), 295 mamografija, 928 mamografija).
M6C2-7	Naložba 1,1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil	Priglasitev vseh oddanih javnih naročil.	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Objava razpisnih postopkov (okvirni sporazum Consip) in sklepanje pogodb s ponudniki storitev ter digitalizacija bolnišnic, uvrščenih na raven DEA I in II) Pogodbe vključujejo nakup: a) centra za obdelavo podatkov (DPC), vključno z IKT in vsemi pomožnimi deli, potrebnimi za doseganje informatizacije celotne bolnišnične strukture, b) pridobitev strojne in/ali programske informacijske tehnologije, elektromedicinskih tehnologij ter dodatnih tehnologij in kakršnih koli pomožnih del, potrebnih za doseganje informatizacije bolnišničnih oddelkov. Ocena sedanje ravni digitalizacije pred izvedbo intervencije omogoča, da se ta ocena izpopolni glede na dejanske potrebe vsake regije/bolnišnice.
M6C2-8	Naložba 1,1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	cilj	Bolnišnice so digitalizirane (DEA - Oddelki za nujne primere in sprejem - I. in II. stopnja)	n. r.	število	0	280	Q4	2025	Vsaka digitalizirana bolnišnica ima center za obdelavo podatkov (DPC), ki je potreben za informatizacijo celotne bolnišnične strukture, in zadostno strojno in/ali programsko informacijsko tehnologijo, elektromedicinske tehnologije ter dodatne tehnologije, potrebne za doseganje informatizacije vsakega bolnišničnega oddelka.
M6C2-9	Naložba 1,1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	cilj	Dodatne postelje, ki se zagotavljajo v EIP in manj intenzivni oskrbi	n. r.	število	0	7 700	Q2	2026	Zagotovitev najmanj 3 500 postelj za intenzivno nego in 4 200 postelj na pol intenzivnem območju s pripadajočo prezračevalno opremo je strukturirana (kar ustreza 70-odstotnemu povečanju števila postelj, ki so obstajale pred pandemijo).
M6C2-10	Naložba 1,2: Za varno in trajnostno bolnišnico	cilj	Zaključene so protipotresne intervencije v bolnišnicah	n. r.	število	0	109	Q2	2026	Izvedenih je vsaj 109 protipotresnih intervencij v bolnišnicah, da bi jih uskladili s protipotresnimi predpisi. .
M6C2-11	Naložba 1,3: Krepitev tehnološke infrastrukture in orodij za zbiranje podatkov, obdelavo podatkov, analizo podatkov in simulacijo	cilj	Splošni zdravniki, ki vnašajo podatke v elektronski zdravstveni evidenci.	n. r.	odstotek	0	85	Q4	2025	Ta cilj se doseže s povečanjem števila vrst digitalnih dokumentov, digitaliziranih v EHR, ter s strokovno podporo in usposabljanjem za uveljavljanje digitalnega izpopolnjevanja splošnih zdravnikov po vsej državi.
M6C2-12	Naložba 1,3: Krepitev tehnološke infrastrukture in orodij za zbiranje podatkov, obdelavo podatkov, analizo podatkov in simulacijo	mejnik	Sistem kartic zdravstvenega zavarovanja in infrastruktura za interoperabilnost elektronskih zdravstvenih zapisov sta v celoti operativna.	Začetek uporabe sistema kartic zdravstvenega zavarovanja in infrastrukture za interoperabilnost EHR.	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2026	Začetek uporabe sistema kartic zdravstvenega zavarovanja in infrastrukture za interoperabilnost elektronskih zdravstvenih zapisov: Uvedba centralnega odložišča, interoperabilnosti in storitvene platforme v skladu s standardom za interoperabilnostne vire za hitro zdravstveno varstvo, pri čemer se izkoristijo že obstoječe izkušnje na tem področju ter zagotovijo standardi shranjevanja, varnosti in interoperabilnosti.
M6C2-13	Naložba 1,3: Krepitev tehnološke infrastrukture in orodij za zbiranje podatkov, obdelavo podatkov, analizo podatkov in simulacijo	cilj	Vse regije so sprejele in uporabljajo EHR	n. r.	število	0	21	Q2	2026	Vse regije oblikujejo, naselijo in uporabljajo EHR. Načrt zajema zlasti: – Vključevanje dokumentov v EHR se začne z dokumenti digitalne generacije. Ad hoc migracija/prevod tekočih ali starih papirnih dokumentov se vključi v obseg intervencije. – Finančna podpora izvajalcem zdravstvenega varstva za posodobitev njihove opreme in zagotovitev, da so podatki, metapodatki in dokumentacija o zdravstvenem varstvu ustvarjeni digitalno. – Finančna podpora izvajalcem zdravstvenega varstva, ki so pripravljeni sprejeti nacionalno platformo, interoperabilnost in standarde UI/UX. – Podpora pri kompetencah (človeški kapital) za izvajalce zdravstvenega varstva in regionalne zdravstvene organe za izvajanje sprememb infrastrukture in podatkov za sprejetje nacionalnega elektronskega zdravstvenega zapisa.
M6C2-14	Naložba 2,2: Razvoj strokovno-strokovnih, digitalnih in vodstvenih sposobnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	cilj	Podeljujejo se štipendije za posebno usposabljanje na področju splošne medicine.	n. r.	število	0	1 800	Q2	2023	S to naložbo se povečajo štipendije za posebni študij splošne medicine, s čimer se zagotovi zaključek 3-letnih ciklov usposabljanja;
M6C2-15	Naložba 2,2: Razvoj strokovno-strokovnih, digitalnih in vodstvenih sposobnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	cilj	Dodelijo se dodatne štipendije za posebno usposabljanje na področju splošne medicine.	n. r.	število	1 800	2 700	Q2	2024	S to naložbo se povečajo štipendije za posebni študij splošne medicine, s čimer se zagotovi zaključek 3-letnih ciklov usposabljanja.
M6C2-16	Naložba 2,2: Razvoj strokovno-strokovnih, digitalnih in vodstvenih sposobnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	cilj	Usposabljanje o vodstvenih in digitalnih spretnostih za zaposlene v nacionalni zdravstveni službi	n. r.	število	0	4 500	Q2	2026	Usposabljanje o vodstvenih in digitalnih spretnostih se izvaja za 4 500 zaposlenih v nacionalni zdravstveni službi. Ta naložba bo spodbudila usposabljanje osebja z vodilnimi vlogami v organih nacionalne zdravstvene službe, da bi pridobili potrebne vodstvene in digitalne spretnosti in sposobnosti za soočanje s sedanjimi in prihodnjimi zdravstvenimi izzivi v celostni, trajnostni, inovativni, prožni in k rezultatom usmerjeni perspektivi.
M6C2-17	Naložba 2,2: Razvoj strokovno-strokovnih, digitalnih in vodstvenih sposobnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	cilj	Število financiranih medicinskih pogodb – pogodbe za specialistično usposabljanje	n. r.	število	0	4 200	Q2	2026	Ta naložba zagotavlja financiranje pogodb za specializirano medicinsko usposabljanje, kar bo omogočilo financiranje dodatnih 4 200 pogodb za usposabljanje za celoten cikel študija (5 let).

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Italije znašajo 191 499 177 889 EUR.

1.Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se organizirajo na naslednji način:

1.1.Prvi obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1-51	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje o upravljanju italijanskega načrta za okrevanje in odpornost
M1C1-52	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje o poenostavitvi upravnih postopkov za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost
M1C1-53	Naložba 1.9: Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev izgradnje zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje za zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost
M1C1-68	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Sistem arhiva za revizijo in nadzor: informacije za spremljanje izvajanja RRF
M1C1-69	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	mejnik	Začetek veljavnosti Uredbe o poenostavitvi sistema javnih naročil
M1C1-1	Reforma 1.1: Javno naročanje IKT	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonskih odlokov za reformo 1.1 „Javna naročila IKT“
M1C1-2	Reforma 1.3: Namenjanje prednosti računalništvu v oblaku in interoperabilnost	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih odlokov za reformo 1.3 „najprej v oblaku in medobratovalnost“
M1C1-29	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za reformo civilnega pravosodja
M1C1-30	Reforma 1.5: Reforma kazenskega pravosodja	mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za reformo kazenskega pravosodja
M1C1-31	Reforma 1.6: Reforma insolvenčnega okvira	mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za okvir reforme insolventnosti.
M1C1-32	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja civilnih, kazenskih in upravnih sodišč	mejnik	Začetek veljavnosti posebne zakonodaje o zaposlovanju na podlagi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost
M1C1-54	Naložba 1.9: Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev izgradnje zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	cilj	Zaključeno zaposlovanje strokovnjakov za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost
M1C1-55	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Razširitev metodologije, ki se uporablja za italijanski načrt za okrevanje in odpornost, na nacionalni proračun za povečanje črpanja naložb
M1C1-71	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	mejnik	Začetek veljavnosti vseh potrebnih zakonov, uredb in izvedbenih aktov (vključno s sekundarno zakonodajo) za sistem javnih naročil
M1C1-100	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih določb za izboljšanje učinkovitosti pregleda porabe – okrepitev finančnega ministrstva
M1C1-101	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	mejnik	Sprejetje pregleda možnih ukrepov za zmanjšanje davčnih utaj
M1C2-1	Naložba 1: Prehod 4.0	mejnik	Začetek veljavnosti pravnih aktov za zagotovitev davčnih olajšav za prehod 4.0 morebitnim upravičencem in ustanovitev znanstvenega odbora
M1C3-8	Naložba 4.1 Digitalno turistično vozlišče	mejnik	Oddaja naročil za razvoj digitalnega turističnega portala
M2C2-7	Reforma 1.2 Nova zakonodaja za spodbujanje proizvodnje in porabe plina iz obnovljivih virov	mejnik	Začetek veljavnosti zakonske uredbe o spodbujanju uporabe obnovljivega plina za uporabo biometana v prometnem, industrijskem in stanovanjskem sektorju ter izvedbene uredbe, ki določa pogoje in merila v zvezi z njegovo uporabo ter nov sistem spodbud.
M2C2-37	Reforma 4.1 Pametnejši postopki za ocenjevanje projektov v sektorju sistemov lokalnega javnega prevoza s fiksnimi napravami in v sektorju hitrega množičnega prevoza	mejnik	Začetek veljavnosti zakonskega odloka
M2C2-41	Naložba 5.3 Električni avtobusi	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka, ki določa znesek razpoložljivih sredstev za dosego namena intervencije (dobavna veriga avtobusov)
M2C3-1	Naložba 2.1 – Krepitev Ekobonusa in Sismabonusa za energijsko učinkovitost in varnost stavb	mejnik	Začetek veljavnosti podaljšanja Superbonusa
M2C4-3	Reforma 4.2 „Ukrepi za zagotovitev popolnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve za rabo vode“	mejnik	Reforma pravnega okvira za boljše upravljanje in trajnostno rabo vode
M3C2-3	Reforma 2.1 – Izvajanje enotnega carinskega okna („Sportello Unico Doganale“)	mejnik	Začetek veljavnosti Uredbe o enotni carinski službi (Sportello Unico Doganale)
M4C1-1	Reforma 1.5: Reforma skupin za univerzitetne diplome; Reforma 1.6: Omogočanje reforme univerzitetnih diplom; Reforma 4.1: doktorska Reforma programov	mejnik	Začetek veljavnosti reform sistema terciarnega izobraževanja za izboljšanje rezultatov izobraževanja (primarna zakonodaja) o: a) omogočanju univerzitetnih diplom; b) skupinah z univerzitetno diplomo; c) reformi doktorskih programov
M4C1-2	Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskih odlokov za reformo štipendij za izboljšanje dostopa do terciarnega izobraževanja
M5C1-1	Reforma 1 – Aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	mejnik	Začetek veljavnosti medministrske uredbe o vzpostavitvi nacionalnega programa za zajamčeno zaposljivost delavcev in medministrske uredbe o vzpostavitvi nacionalnega načrta za nova znanja in spretnosti
M5C2-1	Reforma 1 – Okvirni zakon o invalidnosti	mejnik	Začetek veljavnosti okvirnega zakona za krepitev avtonomije invalidov.
M5C2-5	Naložba 1 – Podpiranje ranljivih oseb in preprečevanje institucionalizacije	mejnik	Začetek veljavnosti operativnega načrta.
		Znesek obroka	11 494 252 874 EUR

1.2.Drugi obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M2C4-5	Naložba 3.2: Digitalizacija nacionalnih parkov	mejnik	Začetek veljavnosti upravne poenostavitve in razvoja digitalnih storitev za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij
M5C2-9	Naložba 3 — Stanovanjska prva in poštna postaja	mejnik	Začetek veljavnosti operativnega načrta v zvezi s projekti za prednostno zagotovitev bivališča in vzpostavitev centrov z integriranimi storitvami za brezdomce, v katerem so opredeljene zahteve projektov, ki jih lahko predložijo lokalne enote, in objava razpisa za zbiranje predlogov.
M1C1-33	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	cilj	Začetek postopkov zaposlovanja za upravna sodišča
M1C1-56	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za reformo zaposlovanja v javnem sektorju
M1C1-70	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	mejnik	Začetek veljavnosti revizije zakonika o javnih naročilih (D.Lgs. št. 50/2016).
M1C1-103	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje ter regulativnih določb in zaključek upravnih postopkov za spodbujanje izpolnjevanja davčnih obveznosti ter izboljšanje revizij in nadzora
M1C1-104	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	mejnik	Sprejetje ciljev varčevanja za preglede porabe za obdobje 2023–2025
M1C3-11	Naložba 2.1 – Privlačnost majhnega zgodovinskega mesta	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev občinam za privlačnost majhnih zgodovinskih mest
M2C1-1	Reforma 1.1 – Nacionalna strategija za krožno gospodarstvo	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka za sprejetje nacionalne strategije za krožno gospodarstvo
M2C1-2	Reforma 1.3 – Tehnična podpora lokalnim organom	mejnik	Odobritev sporazuma o pripravi akcijskega načrta za krepitev zmogljivosti v podporo lokalnim javnim organom
M2C1-11	Naložba 3.3: Kultura in ozaveščenost o okoljskih temah in izzivih	mejnik	Vzpostavitev spletne platforme in sklepanje pogodb z avtorji
M2C2-18	Naložba 3.5 Raziskave in razvoj vodika	mejnik	Dodelitev vseh javnih naročil na področju raziskav in razvoja za raziskovalne projekte na področju vodika
M2C2-21	Reforma 3.2 Ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti vodika	mejnik	Začetek veljavnosti davčnih spodbud
M2C2-38	Naložba 5.1 Obnovljivi viri energije in baterije	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka
M2C2-42	Naložba 5.4 Podpora zagonskim podjetjem in tveganemu kapitalu, dejavnim v ekološkem prehodu	mejnik	Podpis finančnega sporazuma
M2C3-4	Reforma 1.1: Poenostavitev in pospešitev postopkov za ukrepe za energijsko učinkovitost	mejnik	Poenostavitev in pospešitev postopkov za ukrepe za energijsko učinkovitost
M2C4-1	Reforma 2,1: Poenostavitev in pospešitev postopkov za izvajanje ukrepov proti hidrogeološki nestabilnosti	mejnik	Začetek veljavnosti poenostavitve pravnega okvira za boljše obvladovanje hidroloških tveganj
M2C4-4	Reforma 4.2 „Ukrepi za zagotovitev popolnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve za rabo vode“	mejnik	Začetek veljavnosti novega pravnega okvira za namakalne namene
M4C1-3	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev	mejnik	Začetek veljavnosti reforme učiteljskega poklica.
M4C1-4	Naložba 3.2: Šola 4.0: inovativne šole, ožičenje, nove učilnice in delavnice	Mejniki	Sprejet je načrt šole 4.0 za spodbujanje digitalnega prehoda italijanskega šolskega sistema.
M4C2-4	Reforma 1.1: Izvajanje podpornih ukrepov za raziskave in razvoj za spodbujanje poenostavitve in mobilnosti	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskih odlokov o poenostavitvi raziskav in razvoja ter mobilnosti, povezanih z običajnim finančnim skladom.
		Znesek obroka	11 494 252 874 EUR

1.3.Tretji obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M2C4-2	Reforma 4.2 „Ukrepi za zagotovitev popolnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve za rabo vode“	mejnik	Začetek veljavnosti reforme za zagotovitev popolnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve za rabo vode
M1C1-3	Naložba 1.1: Digitalna infrastruktura	Mejnik	Zaključek Polo Strategico Nazionale (PSN)
M1C1-4	Naložba 1.3.1: Nacionalna digitalna podatkovna platforma	Mejnik	Delovanje nacionalne digitalne podatkovne platforme
M1C1-5	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Ustanovitev nove nacionalne agencije za kibernetsko varnost
M1C1-6	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	mejnik	Začetna uvedba nacionalnih storitev kibernetske varnosti
M1C1-7	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	mejnik	Vzpostavitev mreže laboratorijev za varnostno pregledovanje in certificiranje na področju kibernetske varnosti
M1C1-8	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	mejnik	Aktiviranje centralne revizijske enote za PSNC & varnostni ukrepi VOI
M1C1-9	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	cilj	Podpora nadgradnji varnostnih struktur T1
M1C1-10	Reforma 1.2: Podpora pri preobrazbi	mejnik	Začetek veljavnosti ustanovitve skupine za preoblikovanje in NewCo
M1C1-34	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja v uradu za sojenje na civilnih in kazenskih sodiščih	cilj	Začetek postopkov zaposlovanja civilnih in kazenskih sodiščih
M1C1-35	Reforma 1.7: Reforma davčnih sodišč	mejnik	Celovita reforma davčnih sodišč prve in druge stopnje
M1C1-36	Reforme 1.4, 1.5 in 1.6: Reforma civilnega in kazenskega pravosodja ter reforma insolventnosti	mejnik	Začetek veljavnosti delegiranih aktov za reformo civilnega in kazenskega pravosodja ter reformo insolventnosti
M1C1-57	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Začetek veljavnosti upravnih postopkov za reformo poenostavitve, katere cilj je izvajanje RRF
M1C1-102	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	mejnik	Sprejetje poročila o učinkovitosti praks, ki jih izbrane javne uprave uporabljajo za oblikovanje in izvajanje načrtov varčevanja
M1C1-105	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Večje število „pisem o skladnosti“
M1C1-106	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Zmanjšanje števila lažno pozitivnih „pisem o skladnosti“
M1C1-107	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Povečanje davčnih prihodkov iz „pisma o skladnosti“
M1C2-6	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti Letnega zakona o konkurenci 2021
M1C2-7	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov, povezanih z energijo, in sekundarne zakonodaje (po potrebi)
M1C2-8	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) za učinkovito izvajanje in uporabo ukrepov, ki izhajajo iz Letnega zakona o konkurenci za leto 2021.
M1C3-6	Reforma 3.1: Minimalna okoljska merila za kulturne dogodke	mejnik	Začetek veljavnosti uredbe, ki opredeljuje socialna in okoljska merila v javnih razpisih v zvezi s kulturnimi dogodki, ki se financirajo iz javnih sredstev
M2C1-3	Naložba 2.1: Logistični načrt za kmetijsko-živilski sektor, sektor ribištva in ribogojstva, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice	mejnik	Objava končne razvrstitve v okviru logistične sheme spodbud
M2C1-4	Naložba 2.2: Kmetijsko-solarni park	cilj	Dodelitev sredstev upravičencem kot % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo
M2C2-8	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	mejnik	Oddaja (vseh) javnih naročil za povečanje zmogljivosti omrežja
M2C2-12	Naložba 2.2 Intervencije za povečanje odpornosti električnega omrežja	mejnik	Dodelitev projektov za povečanje odpornosti elektroenergetskega omrežja
M3C2-1	Reforma 1.1 – Poenostavitev postopkov za proces strateškega načrtovanja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb v zvezi s poenostavitvijo postopkov za postopek strateškega načrtovanja
M3C2-2	Reforma 1.2 – Konkurenčna dodelitev koncesij v italijanskih pristaniščih	mejnik	Začetek veljavnosti uredbe o pristaniških koncesijah
M3C2-4	Reforma 1.3 – Poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obrate za hladno likanje	mejnik	Začetek veljavnosti poenostavitve postopkov za izdajo dovoljenj za obrate za hladno likanje
M4C1-5	Reforma 1.3: Reorganizacija šolskega sistema; Reforma 1.2: Reforma sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS); Reforma 1.1: Reforma tehničnih in strokovnih inštitutov; Reforma 1.4: Reforma sistema „usmerjanja“	Mejniki	Začetek veljavnosti reform sistema primarnega in srednješolskega izobraževanja za izboljšanje rezultatov izobraževanja
M4C1-6	Reforma 2.2: Terciarno napredno šolsko in nadaljnje usposabljanje za vodstvene delavce šol, učitelje, administrativno in tehnično osebje	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje za vzpostavitev kakovostnega sistema usposabljanja za šole.
M4C2-1	Naložba 1,2: Financiranje projektov, ki so jih predstavili mladi raziskovalci	cilj	Število študentov, ki jim je bila dodeljena štipendija za raziskave.
M5C1-2	Reforma 1 – Aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	mejnik	Začetek veljavnosti vseh načrtov za javne zavode za zaposlovanje na regionalni ravni
M5C1-6	Naložba 1 – Krepitev javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ)	cilj	Javni zavodi za zaposlovanje izvajajo dejavnosti, predvidene v načrtu za krepitev, v triletnem obdobju 2021–2023.
M5C1-8	Reforma 2 - neprijavljeno delo	mejnik	Začetek veljavnosti nacionalnega načrta in časovni načrt za boj proti neprijavljenemu delu v vseh gospodarskih sektorjih.
M5C1-12	Naložba 2 – Sistem certificiranja enakosti spolov	mejnik	Začetek veljavnosti sistema certificiranja za enakost spolov in spremljevalnih mehanizmov spodbud za podjetja.
M5C2-7	Naložba 2 – Samostojni vzorci za invalide	cilj	V socialnih okrožjih je bil izveden vsaj en projekt v zvezi s prenovo stanovanjskih prostorov in/ali zagotavljanjem informacijsko-komunikacijskih naprav za invalide, ki ga je spremljalo usposabljanje o digitalnih znanjih in spretnostih.
M5C3-1	Naložba 1.1.1 – Notranja področja: Krepitev socialnih storitev in infrastrukture skupnosti	mejnik	Oddaja javnega razpisa za ukrepe za izboljšanje socialnih storitev in infrastrukture na notranjih območjih ter za podporo lekarnam v občinah z manj kot 3000 prebivalci
M6C2-1	Reforma 1: Revizija in posodobitev sedanjega pravnega okvira znanstvenih inštitutov za bolnišnice in oskrbo (IRCCS) ter raziskovalnih politik ministrstva za zdravje, da se okrepi povezava med raziskavami, inovacijami in zdravstvenim varstvom;	mejnik	Začetek veljavnosti zakonske uredbe o reorganizaciji predpisov, ki urejajo znanstvene inštitute za hospitalizacijo in oskrbo (IRCSS)
		Znesek obroka	11 494 252 874 EUR

1.4.Četrta zaposlitev (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1-11	Naložba 1.6.6 Digitalizacija finančne policije	cilj	Finančna policija – Nakup poslovnih storitev podatkovnih znanosti T1
M1C1-37	Reformi 1.4 in 1.5: Reforma civilnega in kazenskega pravosodja	mejnik	Začetek veljavnosti reforme civilnega in kazenskega pravosodja
M1C1-58	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Začetek veljavnosti pravnih aktov za reformo zaposlovanja v javnem sektorju
M1C1-72	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	mejnik	Ukrepi za zmanjšanje zamud pri plačilih javne uprave podjetjem so odobreni
M1C1-73	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	mejnik	Začetek veljavnosti reforme zakonika o javnih naročilih
M1C1-74	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	mejnik	Začetek veljavnosti vseh potrebnih izvedbenih ukrepov in sekundarne zakonodaje za reformo o poenostavitvi zakonika o javnih naročilih
M1C1-109	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Pošiljanje prvih vnaprej pripravljenih napovedi za odmero DDV
M2C2-14	Naložba 3.3 Preskušanje vodika za cestni promet	mejnik	Oddaja (vseh) javnih naročil za gradnjo polnilnih postaj na podlagi vodika
M2C2-16	Naložba 3.4 Preskušanje vodika za železniško mobilnost	mejnik	Dodelitev sredstev za preskušanje vodika za železniško mobilnost
M2C2-20	Reforma 3.1 Upravna poenostavitev in zmanjšanje regulativnih ovir za uporabo vodika	mejnik	Začetek veljavnosti potrebnih zakonodajnih ukrepov
M2C2-27	Naložba 4.3 Vgradnja polnilne infrastrukture	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za postavitev polnilne infrastrukture M1
M2C2-33	Naložba 4.4.2 Obnova železniškega voznega parka regionalnega javnega prevoza z vlaki za čista goriva in univerzalnimi storitvami	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za železniški vozni park regionalnega javnega prevoza z vlaki za čista goriva in univerzalnimi storitvami
M2C3-2	Naložba 2.1 – Krepitev Ekobonusa in Sismabonusa za energijsko učinkovitost in varnost stavb	cilj	Prenova stavb Superbonus in Sismabonus T1
M4C1-9	Naložba 1.1: Načrt za vrtce in predšolske otroke ter predšolske vzgoje in varstva	mejnik	Oddaja javnih naročil za gradnjo, obnovo in zagotavljanje varnosti vrtcev, predšolskih otrok ter predšolske vzgoje in varstva
M5C2-3	Reforma 2 – Reforma za nesamozadostne starejše osebe	mejnik	Začetek veljavnosti okvirnega zakona, ki krepi ukrepe v korist nesamozadostnih starejših oseb
M5C3-8	Naložba 1.3 – Strukturirani socialno-izobraževalni ukrepi za boj proti revščini v izobraževanju na jugu, ki podpirajo tretji sektor	cilj	Izobraževalna podpora za mladoletnike (prvi sklop)
		Znesek obroka	2 298 850 575 EUR

1.5.Peti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1-12	Naložba 1.3.2: Enotni digitalni portal	cilj	Enotni digitalni portal
M1C1-13	Naložba 1.4.6: Mobilnost kot storitev za Italijo	mejnik	Mobilnost kot storitvene rešitve M1
M1C1-14	Naložba 1.6.5 Digitalizacija državnega sveta	cilj	Državni svet – Dokumenti sodišča, ki so na voljo za analizo v podatkovnem skladišču T1
M1C1-38	Reforma 1.8: Digitalizacija pravosodja	mejnik	Digitalizacija pravosodnega sistema
M1C1-59	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Začetek veljavnosti strateškega upravljanja človeških virov v javni upravi
M1C1-75	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Polno delovanje nacionalnega sistema e-javnih naročil
M1C1-76	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo centralne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša
M1C1-77	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo regionalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša
M1C1-78	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo lokalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša.
M1C1-79	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo javni zdravstveni organi plačati podjetjem, se zmanjša.
M1C1-80	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude za centralne javne uprave pri plačilu podjetjem se zmanjša.
M1C1-81	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude regionalnih javnih uprav pri plačilu podjetjem se zmanjša
M1C1-82	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude lokalnih javnih uprav pri plačilu podjetjem se zmanjša
M1C1-83	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude javnih zdravstvenih uprav pri plačilu podjetjem se zmanjša.
M1C1-84	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Povprečni čas med objavo in oddajo naročila
M1C1-85	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Povprečni čas med oddajo naročila in realizacijo infrastrukture
M1C1-86	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Javni uslužbenci, usposobljeni v okviru strategije za sklepanje pogodb o javnih kupcih
M1C1-87	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Javni organi naročniki, ki uporabljajo dinamične nabavne sisteme
M1C1-110	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	mejnik	Prerazvrstitev splošnega državnega proračuna glede na okoljske odhodke in odhodke, ki spodbujajo enakost spolov
M1C2-4	Reforma 1: Reforma sistema industrijske lastnine	mejnik	Začetek veljavnosti zakonske uredbe o reformi italijanskega zakonika o industrijski lastnini in ustreznih izvedbenih aktov
M1C2-9	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti Letnega zakona o konkurenci 2022
M1C2-10	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) za učinkovito izvajanje in uporabo ukrepov, ki izhajajo iz Letnega zakona o konkurenci za leto 2022.
M1C3-4	Naložba 1,3: Izboljšanje energetske učinkovitosti v kinematografih, gledališčih in muzejih	cilj	Zaključeni so bili posegi v državne muzeje in kulturne objekte, gledališke dvorane in kinematografe (prvi sklop)
M1C3-7	Naložba 3.3: Krepitev zmogljivosti kulturnih operaterjev za upravljanje digitalnega in zelenega prehoda.	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil z izvajalsko organizacijo/upravičenci za vse intervencije za upravljanje digitalnega in zelenega prehoda kulturnih izvajalcev
M1C3-10	Reforma 4.1 – Ureditev poklicev turističnih vodnikov	mejnik	Opredelitev nacionalnega standarda za turistične vodnike
M2C1-5	Naložba 2.2: Kmetijsko-solarni park	cilj	Dodelitev sredstev upravičencem kot % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo
M2C2-1	Naložbe 1.3 Spodbujanje inovativnih sistemov (vključno z off-shore)	mejnik	Dodelitev projekta za razvoj infrastrukture na morju
M2C2-4	Naložbe 1.4 Razvoj biometana v skladu z merili za spodbujanje krožnega gospodarstva	cilj	Dodatna proizvodnja biometana
M2C2-22	Naložbe 4.1 Naložbe v mehko mobilnost (nacionalni načrt kolesarske poti)	cilj	Dodatni kolesarski pasovi T1
M2C2-24	Naložba 4.1 – Naložbe v mehko mobilnost (nacionalni načrt kolesarske poti) – naložba 4.2 Razvoj hitrih množičnih prometnih sistemov (metro, cestni avtomobil, BRT)	mejnik	Oddaja javnega naročila za izgradnjo kolesarskih stez, metrojev, trolejbusnih prog in vzpenjač na metropolitanskih območjih
M2C2-32	Naložba 4.4.1 Obnovitev avtobusnega voznega parka regionalnega javnega prevoza z vozili na čisto gorivo	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za obnovo voznega parka regionalnih avtobusnih prevozov z vozili na čisto gorivo
M2C4-6	Naložba 3.2: Digitalizacija nacionalnih parkov	cilj	Upravna poenostavitev in razvoj digitalnih storitev za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij
M3C2-6	Naložba 2.2: Digitalizacija upravljanja zračnega prometa	cilj	Digitalizacija upravljanja zračnega prometa: lokacije, opremljene s sistemom upravljanja zračnega prometa
M4C1-10	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev; Reforma 1.3: Reorganizacija šolskega sistema; Reforma 1.2: Reforma sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS); Reforma 1.1: Reforma tehničnih in strokovnih inštitutov; Reforma 1.4: Reforma sistema „usmerjevanja“; Reforma 1.5: Reforma skupin za univerzitetne diplome; Reforma 1.6: Omogočanje reforme univerzitetnih diplom	mejnik	Začetek veljavnosti predpisov za učinkovito izvajanje in uporabo vseh ukrepov v zvezi z reformami primarnega, srednješolskega in terciarnega izobraževanja, kjer je to potrebno
M4C1-11	Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz	cilj	Podeljena univerzitetna štipendija
M5C1-16	Naložba 4 – Univerzalna javna služba	cilj	Ljudje so sodelovali v programu univerzalne javne službe in pridobili ustrezno potrdilo v triletnem obdobju 2021–2023.
M5C3-3	Oddelek 1.1.2: Notranja območja - zdravstvene ustanove v bližini ozemlja	cilj	Podpora podeželskim lekarnam v občinah z manj kot 3 000 prebivalci (prvi sveženj)
		Znesek obroka	8 045 977 011 EUR

1.6.Šesti obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1-15	Naložba 1.6.6 Digitalizacija finančne policije	cilj	Finančna policija – Nakup poslovnih storitev podatkovnih znanosti T2
M1C1-16	Naložba 1.6.5 Digitalizacija državnega sveta	cilj	Državni svet – Dokumenti sodišča, ki so na voljo za analizo v podatkovnem skladišču T2
M1C1-39	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja civilnih in kazenskih sodišč	cilj	Zaključek postopkov zaposlovanja civilnih in kazenskih sodiščih
M1C1-40	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	cilj	Zaključek postopkov zaposlovanja za upravna sodišča
M1C1-41	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov za upravna regionalna sodišča
M1C1-42	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov pri državnem svetu
M1C1-108	Reforma 1.15: Reforma pravil javnega računovodstva	mejnik	Odobritev konceptualnega okvira, zbirke računovodskih standardov na podlagi nastanka poslovnega dogodka in večdimenzionalnega kontnega načrta
M1C1-111	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	mejnik	Zaključek letnega pregleda porabe za leto 2023 s sklicevanjem na cilj prihranka, določen leta 2022 za leto 2023
M1C1-112	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Izboljšanje operativne zmogljivosti davčne uprave, kot je navedeno v „načrtu za uspešnost za obdobje 2021–2023“ agencije za prihodke
M1C2-2	Naložba 1: Prehod 4.0	cilj	Prehod 4.0 davčne olajšave, odobrene podjetjem na podlagi davčnih napovedi, predloženih v obdobju 2021–2022
M1C3-9	Naložba 4,1: Vozlišče za digitalni turizem	cilj	Sodelovanje turističnih operaterjev v vozlišču za digitalni turizem
M2C2-6	Reforma 1.1 Poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obnovljive elektrarne na kopnem in morju ter nov pravni okvir za ohranjanje proizvodnje iz obnovljivih virov ter podaljšanje časa in upravičenosti sedanjih programov podpore	mejnik	Začetek veljavnosti pravnega okvira za poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za izgradnjo struktur za energijo iz obnovljivih virov na kopnem in morju
M2C2-29	Naložba 4.3 Vgradnja polnilne infrastrukture	Cilj:	Število postaj za hitro polnjenje ob prostih poteh
M2C2-29bis	Naložba 4.3 Vgradnja polnilne infrastrukture	Cilj:	Število postaj za hitro polnjenje na mestnih območjih
M2C2-31	Naložba 4.4.3 Obnovljena flota za poveljstvo nacionalne gasilske službe	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za prenovljeno floto državnega gasilskega poveljstva
M3C2-5	Naložbe 2.1 – Digitalizacija logistične verige	cilj	Digitalizacija logistične verige
M4C1-8	Naložba 1.3: Načrt za izboljšanje infrastrukture za šport v šolah	mejnik	Oddaja javnih naročil za posege v gradnjo in prenovo športnih objektov in telovadnic, predvidenih v odloku ministrstva za šolstvo
M5C1-9	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	mejnik	Popolno izvajanje ukrepov iz nacionalnega načrta v skladu s časovnim načrtom
M5C2-2	Reforma 1 – Okvirni zakon o invalidnosti	mejnik	Začetek veljavnosti okvirnega zakona in vladno sprejetje zakonodajnih uredb, s katerimi se razvijajo določbe okvirnega zakona za krepitev avtonomije invalidov.
M5C2-4	Reforma 2 – Reforma za nesamozadostne starejše osebe	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih uredb, ki razvijajo določbe okvirnega zakona za okrepitev ukrepov v korist nesamozadostnih starejših oseb.
M5C3-5	Naložba1.2: Povečanje sredstev, zaplenjenih z organiziranim kriminalom	mejnik	Oddaja javnih naročil za posege v premoženje, zaplenjeno za organizirani kriminal
		Znesek obroka	2 298 850 575 EUR

1.7.Sedmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1-17	Naložba 1.1: Digitalna infrastruktura	cilj	Migracija na Polo Strategico Nazionale T1
M1C1-18	Naložba 1.3.1: Nacionalna digitalna podatkovna platforma	cilj	Vmesniki za aplikacijsko programiranje v nacionalni digitalni podatkovni platformi T1
M1C1-19	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	cilj	Podpora nadgradnji varnostnih struktur T2
M1C1-20	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	mejnik	Popolna uvedba nacionalnih storitev kibernetske varnosti
M1C1-21	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	mejnik	Dokončanje mreže laboratorijev za varnostno pregledovanje in certificiranje kibernetske varnosti, ocenjevalni centri
M1C1-22	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	mejnik	Polno delovanje centralne revizijske enote za PSNC & varnostni ukrepi VOI z vsaj 30 izvedenimi inšpekcijskimi pregledi
M1C1-43	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov na civilnih rednih sodiščih (prva stopnja)
M1C1-44	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov pri civilnem pritožbenem sodišču (druga stopnja)
M1C1-60	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Dokončati izvajanje (vključno z vsemi delegiranimi akti) poenostavitve in digitalizacije sklopa 200 ključnih postopkov, ki vplivajo na državljane in podjetja
M1C1-88	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo centralne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša
M1C1-89	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo regionalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša
M1C1-90	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo lokalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša.
M1C1-91	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni, ko morajo javni zdravstveni organi plačati podjetjem, se zmanjša.
M1C1-92	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude za centralne javne uprave pri plačilu podjetjem se zmanjša.
M1C1-93	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude regionalnih javnih uprav pri plačilu podjetjem se zmanjša
M1C1-94	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude lokalnih javnih uprav pri plačilu podjetjem se zmanjša
M1C1-95	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih s strani javnih uprav in zdravstvenih organov	cilj	Povprečno število dni zamude javnih zdravstvenih uprav pri plačilu podjetjem se zmanjša.
M1C1-96	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Povprečni čas med objavo in oddajo naročila
M1C1-97	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Povprečni čas med oddajo naročila in realizacijo infrastrukture
M1C1-98	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Javni uslužbenci, usposobljeni v okviru strategije za profesionalizacijo javnih kupcev
M1C1-99	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	cilj	Javni organi naročniki, ki uporabljajo dinamične nabavne sisteme
M1C1-113	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Večje število „pisem o skladnosti“
M1C1-114	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Povečanje davčnih prihodkov iz „pisem o skladnosti“
M1C2-11	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti Letnega zakona o konkurenci 2023
M1C2-12	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) za učinkovito izvajanje in uporabo ukrepov, ki izhajajo iz Letnega zakona o konkurenci za leto 2023.
M2C1-6	Naložba 2.2: Kmetijsko-solarni park	cilj	Dodelitev sredstev upravičencem kot % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo
M2C1-7	Naložba 2.3: Inovacije in mehanizacija v kmetijskem in živilskem sektorju	cilj	Podpora naložbam v inovacije v krožnem gospodarstvu in biogospodarstvu
M2C2-9	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	cilj	Pametna omrežja – povečanje zmogljivosti omrežja za distribucijo obnovljivih virov energije
M2C2-25	Naložba 4.2 Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza (metro, cestni avtomobil, BRT)	cilj	Število km infrastrukture javnega prevoza T1
M2C2-28	Naložba 4.3 Vgradnja polnilne infrastrukture	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za postavitev polnilne infrastrukture M2
M2C2-34	Naložba 4.4.1 Obnovitev avtobusnega voznega parka regionalnega javnega prevoza z vozili na čisto gorivo –	cilj	Število brezemisijskih avtobusov T1
M2C2-34bis	Naložba 4.4.2 Obnova železniškega voznega parka regionalnega javnega prevoza z vlaki za čista goriva in univerzalnimi storitvami	cilj	Število vlakov brez emisij T1
M2C2-40	Naložba 5.1.3 Industrija baterij	cilj	Zmogljivost proizvodnje energije za proizvedene baterije
M4C1-7	Naložba 1.4: Izredni ukrepi za zmanjšanje teritorialnih razlik v ciklih I in II v srednji šoli ter za odpravljanje osipa v šolah	cilj	Študenti ali mladi, ki so sodelovali v mentorskih dejavnostih ali podiplomskih študijskih programih
M4C1-12	Naložba 4.1: Povečanje števila doktorandov in njihovih poklicnih možnosti (raziskave, javna uprava in kulturna dediščina)	cilj	Programi doktorskih štipendij, dodeljeni na leto (v obdobju treh let)
M4C1-13	Naložba 2.1: Integrirano digitalno poučevanje in usposabljanje o digitalni preobrazbi za šolsko osebje	cilj	Usposabljanje vodstvenih delavcev šol, učiteljev in administrativnega osebja
M4C1-14	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev	cilj	Učitelji, zaposleni v okviru reformiranega sistema zaposlovanja
M4C1-15	Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz	cilj	Štipendije za univerzitetni dostop
M4C2-3	Naložba 3,3: Uvedba inovativnih doktoratov, ki ustrezajo potrebam podjetij po inovacijah in spodbujajo zaposlovanje raziskovalcev v podjetjih	cilj	Število podeljenih štipendij za inovativne doktorske študije
		Znesek obroka	6 321 839 080 EUR

1.8.Osmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1-23	Naložba 1.4.6: Mobilnost kot storitev za Italijo	mejnik	Mobilnost kot storitvene rešitve
M1C1-24	Naložba 1.7.1: Digitalna civilna storitev	cilj	Državljani, ki sodelujejo v pobudah za usposabljanje, ki jih zagotavljajo neprofitni certificirani subjekti in prostovoljci
M1C1-25	Naložba 1.6.6: Digitalizacija finančne policije	mejnik	Razvoj operativnih informacijskih sistemov, ki se uporabljajo za boj proti gospodarskemu kriminalu
M1C1-61	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Dokončati izvajanje (vključno z vsemi delegiranimi akti) poenostavitve in digitalizacije dodatnega sklopa 50 kritičnih postopkov, ki neposredno vplivajo na državljane;
M1C1-62	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Povečanje črpanja naložb
M1C1-115	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	mejnik	Zaključek letnega pregleda porabe za leto 2024 s sklicevanjem na cilj prihranka, določen v letih 2022 in 2023 za leto 2024.
M1C2-3	Naložba 1. Prehod 4.0	cilj	Prehod 4.0 davčne olajšave, odobrene podjetjem na podlagi davčnih napovedi, predloženih v obdobju 2021–2023
M4C1-16	Naložba 3.1: Nova znanja in spretnosti ter novi jeziki	cilj	Šole, ki so v obdobju 2024/25 aktivirale projekte usmerjanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike
M4C1-17	Naložba 3.1: Nova znanja in spretnosti ter novi jeziki	cilj	Letni jezikovni in metodološki tečaji, ki se zagotavljajo učiteljem
M5C1-10	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	cilj	Povečano število delovnih inšpekcij
M5C3-6	Naložba 1.2: krepitev sredstev, zaplenjenih zaradi organiziranega kriminala	cilj	Ponovna uporaba sredstev, zaplenjenih zaradi organiziranega kriminala (prvi sveženj)
		Znesek obroka	2 298 850 575 EUR

1.9.Deveti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1-116	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Zmanjšanje davčne utaje, kot je opredeljeno s kazalnikom „nagnjenost k izogibanju“
M1C2-5	Naložba 6. Naložbe v sistem industrijske lastnine	cilj	Projekti, podprti s priložnostmi za financiranje, povezanimi z industrijsko lastnino
M1C2-13	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	mejnik	Začetek veljavnosti Letnega zakona o konkurenci 2024
M1C2-14	Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci	cilj	Na milijone nameščenih pametnih števcev 2G.
M1C3-1	Naložba 1,1: Digitalna strategija in platforme za kulturno dediščino	cilj	Uporabniki, usposobljeni prek platforme za e-učenje kulturne dediščine
M1C3-2	Naložba 1.1: Digitalna strategija in platforme za kulturno dediščino	cilj	Digitalni viri, izdelani in objavljeni v digitalni knjižnici
M1C3-5	Naložba 1.3: Izboljšanje energetske učinkovitosti v kinematografih, gledališčih in muzejih	cilj	Zaključeni so posegi v državne muzeje in kulturne objekte, gledališke dvorane in kinematografe (drugi sklop)
M2C2-30	Naložba 4,3: Namestitev polnilne infrastrukture	cilj	Število postaj za hitro polnjenje ob prostih poteh
M2C2-30bis	Naložba 4,3: Namestitev polnilne infrastrukture	Cilj:	Število postaj za hitro polnjenje na mestnih območjih
M2C2-39	Naložba 5.1.1: Fotovoltaična tehnologija	cilj	Zmogljivost proizvodnje energije proizvedenih fotonapetostnih panelov
M2C3-3	Naložba 2.1 – Krepitev Ekobonusa in Sismabonusa za energijsko učinkovitost in varnost stavb	cilj	Prenova stavb Superbonus in Sismabonus T2
M4C1-18	Naložba 1.1: Načrt za vrtce in predšolske otroke ter predšolske vzgoje in varstva	cilj	Nova mesta, ki se aktivirajo za storitve izobraževanja in varstva v zgodnjem otroštvu (od nič do šest let)
M4C1-19	Naložba 3.2: Šola 4.0: inovativne šole, ožičenje, nove učilnice in delavnice	cilj	Šolski razredi se zaradi Šola 4.0 preoblikujejo v inovativna učna okolja.
M4C1-20	Naložba 1.5: Razvoj sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS)	cilj	Število študentov, vpisanih v sistem poklicnega usposabljanja (ITS)
M4C2-2	Naložba 2,2: Partnerstva na področju raziskav in inovacij – Obzorje Evropa	cilj	Število projektov podjetij, ki so jim bila dodeljena sredstva.
M5C1-3	Reforma 1 – Aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	cilj	Osebe, ki jih zajema program za zajamčeno zaposljivost delavcev.
M5C1-4	Reforma 1 – Aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	cilj	Upravičenci programa za zajamčeno zaposljivost delavcev so se udeležili poklicnega usposabljanja.
M5C1-5	Reforma 1 – Aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	cilj	Javni zavodi za zaposlovanje v vsaki regiji izpolnjujejo merila osnovne ravni storitev za javne zavode za zaposlovanje, kot so opredeljena v programu za zajamčeno zaposljivost delavcev.
M5C1-7	Naložba 1 — Krepitev javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ)	cilj	Javni zavodi za zaposlovanje so zaključili dejavnosti, predvidene v načrtu za krepitev v triletnem obdobju 2021–2023.
M5C1-15	Naložba 3 – Krepitev dvojnega sistema.	cilj	Osebe, ki so sodelovale v dvojnem sistemu in pridobile ustrezno potrdilo v petletnem obdobju 2021–2025.
M5C3-2	Naložba 1.1.1: Notranja območja: Krepitev socialnih storitev in infrastrukture skupnosti	cilj	Nove in izboljšane socialne storitve in infrastruktura, dostopne prejemnikom občin na notranjih območjih in v južni Italiji.
M6C2-2	Naložba 2,1: Krepitev in izboljšanje biomedicinskih raziskav NHS	cilj	Financirani raziskovalni projekti o redkih rakih in boleznih
M6C2-3	Naložba 2,1: Krepitev in izboljšanje biomedicinskih raziskav NHS	cilj	Financirani raziskovalni projekti na področju bolezni z velikim vplivom na zdravje
		Znesek obroka	4 597 701 149 EUR

1.10.Deseti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1-117	Reforma 1.15: Reforma pravil javnega računovodstva	cilj	Javni subjekti, usposobljeni za prehod na nov sistem računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka
M1C1-119	Reforma 1.14: Reforma podnacionalnega fiskalnega okvira	mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje za izvajanje regionalnega fiskalnega federalizma
M1C1-120	Reforma 1.14: Reforma podnacionalnega fiskalnega okvira	mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje za izvajanje regionalnega fiskalnega federalizma
M3C2-7	Naložba 2.2: Digitalizacija upravljanja zračnega prometa	mejnik	Digitalizacija upravljanja zračnega prometa: začetek delovanja novih orodij
M5C1-11	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	cilj	Zmanjšan obseg neprijavljenega dela.
M5C2-6	Naložba 1 – Podpiranje ranljivih oseb in preprečevanje institucionalizacije.	cilj	Socialna okrožja dosegajo vsaj enega od naslednjih rezultatov: (i) podpora staršem, (ii) samostojnost starejših, (iii) storitve na domu za starejše ali (iv) dajanje prednosti socialnim delavcem za preprečevanje izgorelosti.
M5C2-8	Naložba 2 – Samostojni vzorci za invalide	cilj	Invalidi so prejeli prenovo domačega prostora in/ali zagotavljanje naprav IKT. Storitve spremlja usposabljanje o digitalnih znanjih in spretnostih.
M5C2-10	Naložba 3 – Stanovanjska prva in poštna postaja	cilj	Osebe, ki živijo v hudem materialnem pomanjkanju in so vsaj 6 mesecev vključene s projekti na področju prednostne zagotovitve bivališča in centrov z integriranimi storitvami za brezdomce.
M1C1-26	Naložba 1.1: Digitalna infrastruktura	cilj	Migracija na Polo Strategico Nazionale T2
M1C1-27	Naložba 1.3.1: Nacionalna digitalna podatkovna platforma	cilj	Vmesniki za aplikacijsko programiranje v nacionalni digitalni podatkovni platformi T2
M1C1-28	Naložba 1.7.2: Mreža digitalnih podpornih storitev	cilj	Število državljanov, vključenih v nove pobude za usposabljanje, ki jih zagotavljajo centri za digitalne olajšave
M1C1-45	Reformi 1.4 in 1.5: Reforma civilnega in kazenskega pravosodja	cilj	Skrajšanje trajanja civilnih postopkov
M1C1-46	Reformi 1.4 in 1.5: Reforma civilnega in kazenskega pravosodja	cilj	Skrajšanje trajanja kazenskih postopkov
M1C1-47	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov za civilna redna sodišča (prva stopnja)
M1C1-48	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov pri civilnem pritožbenem sodišču (druga stopnja)
M1C1-49	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov za upravna regionalna sodišča (prva stopnja).
M1C1-50	Naložba 1.8: Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	cilj	Zmanjšanje sodnih zaostankov pri državnem svetu
M1C1-63	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	mejnik	Dokončati poenostavitev in ustvariti odložišče vseh postopkov in z njimi povezanih upravnih ureditev s polno pravno veljavnostjo na celotnem nacionalnem ozemlju;
M1C1-64	Naložba 1.9: Reforma javne uprave	cilj	Izobraževanje in usposabljanje
M1C1-65	Naložba 1.9: Reforma javne uprave	cilj	Izobraževanje in usposabljanje
M1C1-66	Naložba 1.9: Reforma javne uprave	cilj	Izobraževanje in usposabljanje
M1C1-67	Naložba 1.9: Reforma javne uprave	cilj	Izobraževanje in usposabljanje
M1C1-118	Reforma 1.15: Reforma pravil javnega računovodstva	mejnik	Začetek veljavnosti reforme računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka za vsaj 90 % celotnega javnega sektorja.
M1C1-121	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	cilj	Zmanjšanje davčne utaje, kot je opredeljeno s kazalnikom „nagnjenost k izogibanju“
M1C1-122	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	mejnik	Zaključek letnega pregleda porabe za leto 2025 s sklicevanjem na cilj prihranka, določen v letih 2022, 2023 in 2024 za leto 2025.
M1C3-3	Naložba 1,2: Odprava fizičnih in kognitivnih ovir v muzejih, knjižnicah in arhivih, da se omogoči širši dostop do kulture in udeležba v njej	cilj	ukrepi za izboljšanje fizične in kognitivne dostopnosti na mestih kulture
M2C1-8	Naložba 2.3: Inovacije in mehanizacija v kmetijskem in živilskem sektorju	cilj	Podpora naložbam v inovacije v krožnem gospodarstvu in biogospodarstvu
M2C1-9	Naložba 2.2: Kmetijsko-solarni park	cilj	Kmetijsko-voltaična proizvodnja električne energije
M2C1-10	Naložba 2.1: Logistični načrt za kmetijsko-živilski sektor, sektor ribištva in ribogojstva, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice	cilj	Intervencije za izboljšanje logistike v kmetijsko-živilskem, ribiškem in ribogojskem, gozdarskem, cvetličarskem in rastlinskem sektorju
M2C1-12	Naložba 3.3: Kultura in ozaveščenost o okoljskih temah in izzivih	cilj	Avdiovizualno gradivo o okoljskem prehodu
M2C2-2	Naložba 1,3: Spodbujanje inovativnih sistemov (vključno s sistemi na morju)	cilj	Razvoj infrastrukture na morju
M2C2-3	Naložba 1,4: Razvoj biometana v skladu z merili za spodbujanje krožnega gospodarstva	cilj	Zamenjava kmetijskih traktorjev
M2C2-5	Naložba 1,4: Razvoj biometana v skladu z merili za spodbujanje krožnega gospodarstva	cilj	Dodatna proizvodnja biometana
M2C2-10	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	cilj	Pametna omrežja – povečanje zmogljivosti omrežja za distribucijo obnovljivih virov energije
M2C2-11	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	cilj	Pametna omrežja – elektrifikacija porabe energije
M2C2-13	Naložba 2.2 Intervencije za povečanje odpornosti električnega omrežja	cilj	Povečanje odpornosti elektroenergetskega omrežja
M2C2-15	Naložba 3.3 Preskušanje vodika za cestni promet	cilj	Razvoj polnilnic na podlagi vodika
M2C2-17	Naložba 3.4 Preskušanje vodika za železniško mobilnost	cilj	Število črpalnih postaj za vodik
M2C2-19	Naložba 3.5 Raziskave in razvoj vodika	Cilj:	Število projektov za raziskave in razvoj na področju vodika
M2C2-23	Naložbe 4.1 Naložbe v mehko mobilnost (nacionalni načrt kolesarske poti)	cilj	Dodatni kolesarski pasovi T2
M2C2-26	Naložba 4.2 Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza (metro, cestni avtomobil, hitri avtobusni prevoz)	cilj	Število km infrastrukture javnega prevoza T2
M2C2-35	Naložba 4.4.1 Obnovitev avtobusnega voznega parka regionalnega javnega prevoza z vozili na čisto gorivo –	cilj	Število brezemisijskih avtobusov T2
M2C2-35bis	Naložba 4.4.2 Obnova železniškega voznega parka regionalnega javnega prevoza z vlaki za čista goriva in univerzalnimi storitvami	cilj	Število vlakov brez emisij T2
M2C2-36	Naložba 4.4.3 Obnovljena flota za poveljstvo nacionalne gasilske službe	cilj	Število čistih vozil za obnovo voznega parka za poveljstvo državne gasilske službe
M2C2-43	Naložba 5.4 Podpora zagonskim podjetjem in tveganemu kapitalu, dejavnim v ekološkem prehodu	cilj	Tvegani kapital, zbran v podporo ekološkemu prehodu
M4C1-21	Naložba 1.2: Načrt za podaljšanje polnega delovnega časa	cilj	Strukture za gostovanje učencev po koncu šolanja
M4C1-22	Naložba 1.3: Načrt za izboljšanje infrastrukture za šport v šolah	cilj	površina v kvadratnih metrih, zgrajena ali obnovljena, se uporablja kot telovadnica ali športni objekti
M4C1-23	Naložba 3.4: Poučevanje in izpopolnjena univerzitetna usposobljenost	cilj	Novi doktorski študij, ki se podeljujejo za tri leta v programih, namenjenih digitalnemu in okoljskemu prehodu
M4C1-24	Naložba 1.6: Aktivno usmerjanje pri prehodu med šolo in univerzami	cilj	Dijaki, ki so obiskovali študijske programe za prehod med šolo in univerzo
M4C1-25	Naložba 1.4: Izredni ukrepi za zmanjšanje teritorialnih razlik v ciklih I in II v srednji šoli ter za odpravljanje osipa v šolah	cilj	Vrzel v stopnji osipa v letu 2024 v srednješolskem izobraževanju
M4C1-26	Naložba 3.3: Načrt za varnost šolskih stavb in strukturno sanacijo	cilj	M² obnovljenih šolskih stavb
M5C1-13	Naložba 2 – Sistem certificiranja enakosti spolov	cilj	Podjetja so pridobila potrdilo o enakosti spolov.
M5C1-14	Naložba 2 – Sistem certificiranja enakosti spolov	cilj	Podjetja, ki jim je bila zagotovljena tehnična pomoč, so pridobila potrdilo o enakosti spolov.
M5C3-4	Naložba 1.1.2: Notranja območja – zdravstvene ustanove v bližini ozemlja	cilj	Podpora lekarnam v občinah na notranjih območjih z manj kot 3000 prebivalci (drugi sveženj)
M5C3-7	Naložba 1.2: Izboljšanje sredstev, zaplenjenih zaradi organiziranega kriminala	cilj	Ponovna uporaba sredstev, zaplenjenih zaradi organiziranega kriminala (drugi sveženj)
M5C3-9	Naložba 1.3: Strukturirani socialno-izobraževalni ukrepi za boj proti revščini v izobraževanju na jugu, ki podpirajo tretji sektor	cilj	Izobraževalna podpora za mladoletnike (drugi sklop)
		Znesek obroka	8 535 686 161 EUR

2.Posojilo

Obroki iz člena 3(2) se organizirajo na naslednji način:

2.1.Prvi obrok (podpora za posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M4C2-10	Naložba 2,1: IPCEI	mejnik	Objava razpisa za prijavo interesa za opredelitev nacionalnih projektov, vključno s projekti za mikroelektronski IPCEI
M1C2-26	Naložba 5,1: Refinanciranje in preoblikovanje sklada 394/81, ki ga upravlja SIMEST	mejnik	Začetek veljavnosti ponovnega financiranja sklada 394/81 in sprejetje naložbene politike
M1C2-27	Naložba 5.1. Refinanciranje in preoblikovanje sklada 394/81, ki ga upravlja SIMEST	cilj	MSP, ki so prejela podporo iz sklada 394/81
M2C1-14	Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov; Naložba 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka.
M2C4-8	Naložba 1.1. Izvajanje naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja	mejnik	Operativni načrt za napreden in integriran sistem spremljanja in napovedovanja za opredelitev hidroloških tveganj
M3C1-1	Reforma 1.1 – Pospeševanje postopka odobritve pogodbe med MIT in RFI	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe o postopku odobritve Contratti di Programma (CdP)
M3C1-2	Reforma 1.2 – Pospeševanje postopka odobritve projektov	mejnik	Začetek veljavnosti regulativne spremembe, ki skrajša čas odobritve projektov z 11 na šest mesecev
M3C1-21	Reforma 2.1 – Izvajanje nedavnega „uredbe o poenostavitvi“ (preoblikovane v zakon št. 120 z dne 11. septembra 2020) z izdajo odloka o sprejetju „Smernic za klasifikacijo in upravljanje tveganj, oceno varnosti in spremljanje obstoječih mostov“	mejnik	Začetek veljavnosti „Smernic za klasifikacijo in obvladovanje tveganj, oceno varnosti in spremljanje obstoječih mostov“
M3C1-22	Reforma 2.2 – Prenos premoženja mostov in viaduktov z nižjih na višje uvrščenih cest	mejnik	Prenos lastništva mostov, viaduktov in nadvozov s cest nižje stopnje na ceste višjega razreda (avtoceste in glavne nacionalne ceste)
M5C1-17	Naložba 5 – Ustanovitev ženskih podjetij	mejnik	Sklad za podporo ženskemu podjetništvu je bil sprejet.
M1C3-22	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	mejnik	Naložbena politika za:
M1C3-23	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	mejnik	Naložbena politika za nacionalni turistični sklad,
M1C3-24	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	mejnik	Naložbena politika za: Jamstveni sklad za MSP,
M1C3-25	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	mejnik	Naložbena politika za Fondo Rotativo
M1C3-26	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	mejnik	Začetek veljavnosti izvedbenega odloka o davčnem dobropisu za prenovo nastanitvenih objektov.
M2C4-7	Reforma 3,1: Sprejetje nacionalnih programov za nadzor nad onesnaževanjem zraka	mejnik	Začetek veljavnosti nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka
M2C4-12	Naložba 2.1.b. Ukrepi za zmanjšanje poplavne in hidrogeološke ogroženosti	mejnik	Začetek veljavnosti revidiranega pravnega okvira za ukrepe proti poplavam in hidrogeološkim tveganjem
M2C4-18	Naložba 3.1: Varstvo in izboljšanje mestnih in primestnih gozdov	mejnik	Začetek veljavnosti revidiranih pravnih sprememb za varstvo in vrednotenje mestnih in primestnih zelenih območij
M4C1-27	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje za spremembo veljavnih pravil za študentska stanovanja.
M5C3-10	Reforma 1: Poenostavitev postopkov in okrepitev komisarja v posebnih ekonomskih conah	mejnik	Začetek veljavnosti uredbe, da se poenostavijo postopki in okrepi vloga komisarja v posebnih ekonomskih conah
M5C3-11	Naložba 1,4: Infrastrukturne naložbe za posebno ekonomsko cono	mejnik	Začetek veljavnosti uredb ministrstva o odobritvi operativnega načrta za vseh osem posebnih ekonomskih con
M6C2-4	Naložba 1,1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	mejnik	Načrt reorganizacije, ki ga je odobrilo ministrstvo za zdravje/italijanske regije
		Znesek obroka	12 643 678 161 EUR

2.2.Drugi obrok (podpora za posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C2-28	Naložba 5,2: Konkurenčnost in odpornost dobavnih verig	mejnik	Začetek veljavnosti odloka, ki vključuje naložbeno politiko razvojnih pogodb
M2C4-27	Reforma 4,1: Poenostavitev zakonodaje in krepitev upravljanja za izvajanje naložb v infrastrukturo za oskrbo z vodo	mejnik	Začetek veljavnosti poenostavitve zakonodaje za intervencije v primarni vodni infrastrukturi za zanesljivo oskrbo z vodo
M5C2-11	Naložba 4 – Naložbe v projekte oživljanja mest, namenjene zmanjšanju marginalizacije in socialne degradacije	mejnik	Dodelitev vseh javnih naročil za naložbe v prenovo mest za zmanjšanje marginalizacije in socialne degradacije s projekti v skladu s cilji RRF, vključno z načelom DNSH.
M5C2-15	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Premagovanje nezakonitih naselij za boj proti izkoriščanju delovne sile v kmetijstvu	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka o kartiranju nezakonitih naselbin je sprejet s „Tavolo di contrasto allo sfruttamento lavorativo in agricoltura“, sprejet pa je tudi ministrski odlok o dodelitvi sredstev.
M5C2-19	Naložba 6 – Program inovacij za kakovost stanovanj	mejnik	Regije in avtonomne pokrajine (vključno z občinami in/ali metropolitanskimi mesti na teh ozemljih) so podpisale sporazume o ponovnem razvoju in povečanju socialnih stanovanj.
M1C2-16	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultrahitre širokopasovne povezave in 5G)	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za projekte hitrejšega povezovanja
M1C3-12	Naložba 2.2 – Zaščita in izboljšanje podeželske arhitekture in pokrajine	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev:
M1C3-13	Naložba 2.3 – Programi za izboljšanje identitete krajev, parkov in zgodovinskih vrtov	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev:
M1C3-14	Naložba 2.4 v Seizmična varnost verskih objektov, restavriranje dediščine FEC in zatočišča za umetniška dela	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev:
M1C3-15	Naložba 1.3 – Izboljšanje energijske učinkovitosti v kinematografih, gledališčih in muzejih	mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev:
M1C3-35	Naložba 4.3 Caput Mundi-Next Generation EU za turistične velike dogodke	mejnik	Podpis vsakega sporazuma za šest projektov med ministrstvom za turizem in upravičenci/izvajalskimi organi
M2C1-13	Reforma 1.2 – Nacionalni program za ravnanje z odpadki	mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka o nacionalnem programu ravnanja z odpadki
M2C2-52	Naložba 5.2 Vodik	mejnik	Proizvodnja elektrolizatorjev
M4C2-11	Naložba 2,1: IPCEI	mejnik	Začetek veljavnosti nacionalnega pravnega akta o dodelitvi potrebnih sredstev za zagotavljanje podpore udeležencem projekta.
M4C2-17	Naložba 3,1: Sklad za izgradnjo integriranega sistema raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur; Naložba	mejnik	Oddaja naročil za projekte v zvezi z: a) integriranim sistemom raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur
M4C2-18	Naložba 1.5: Vzpostavitev in krepitev „inovacijskih ekosistemov za trajnost“, izgradnja „teritorialnih vodij raziskav in razvoja“	mejnik	Oddaja naročil za projekte v zvezi z inovacijskimi ekosistemi;
M4C2-19	Naložba 1.4: Krepitev raziskovalnih struktur in podpiranje ustanavljanja nacionalnih vodij raziskav in razvoja na področju nekaterih ključnih omogočitvenih tehnologij	mejnik	Oddaja javnih naročil za projekte v zvezi z nacionalnimi vodilnimi na področju raziskav in razvoja na področju ključnih omogočitvenih tehnologij
M4C2-20	Naložba 3,2: Financiranje zagonskih podjetij	mejnik	Podpisan sporazum med vlado IT in izvajalskim partnerjem Cassa Depositi e Prestiti (CDP) o vzpostavitvi finančnega instrumenta
M6C1-1	Reforma 1: Opredelitev novega organizacijskega modela za mrežo teritorialne pomoči na področju zdravstvenega varstva	mejnik	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje (ministrski odlok), ki predvideva reformo organizacije zdravstvenega varstva.
M6C1-2	Naložba 1,1: Zdravstvene hiše Skupnosti za izboljšanje ozemeljske zdravstvene pomoči	mejnik	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju
M6C1-4	Naložba 1,2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	mejnik	Odobritev smernic, ki vsebujejo digitalni model za izvajanje oskrbe na domu
M6C1-5	Naložba 1,2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	mejnik	Pogodba o institucionalnem razvoju, ki jo je odobrilo ministrstvo za zdravje in regije
M6C1-10	Naložba 1,3: Krepitev srednjega zdravstvenega varstva in njegovih ustanov (bolnišnice Skupnosti)	mejnik	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju (Contratto Istituzionale di Sviluppo)
M6C2-5	Naložba 1,1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	mejnik	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju
		Znesek obroka	12 643 678 161 EUR

2.3.Tretji obrok (podpora za posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M2C1-18	Naložba 3.1: Zeleni otoki	mejnik	Začetek veljavnosti registrskega odloka
M2C1-20	Naložba 3.2: Zelene skupnosti	mejnik	Oddaja (vseh) javnih naročil za izbor zelenih skupnosti
M5C2-17	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Sklad EIB	mejnik	Naložbeno strategijo sklada odobri ministrstvo za finance (MEF).
M1C1-123	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in nacionalnega zavoda za zavarovanje za primer nesreč pri delu (INAIL)	cilj	INPS – storitve/vsebine „en klik z vgrajeno“
M1C1-124	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in nacionalnega zavoda za zavarovanje za primer nesreč pri delu (INAIL)	cilj	INPS – Delavci z izboljšanimi znanji in spretnostmi na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij T1
M1C3-30	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	cilj	Tematski skladi Evropske investicijske banke: Izplačilo Skladu v skupni višini 350 000 000 EUR.
M1C3-31	Naložba 4,2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	cilj	Nacionalni sklad za turizem: Izplačilo skladu v skupni višini 150 000 000 EUR za podporo za lastniški kapital.
M2C3-9	Naložba 3.1: Spodbujanje učinkovitega daljinskega ogrevanja	mejnik	Pogodbe za
M2C4-19	Naložba 3.1: Varstvo in izboljšanje mestnih in primestnih gozdov	cilj	Saditi drevesa za varstvo in vrednotenje mestnih in primestnih zelenih površin T1
M2C4-24	Naložba 3.4. Sanacija „prsti na območjih brez lastništva“	mejnik	Pravni okvir za sanacijo območij brez lastništva
M3C1-3	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti na jugu za potnike in tovor	mejnik	Oddaja javnih naročil za gradnjo železnic za visoke hitrosti na progah Napoli-Bari in Palermo-Catania
M3C1-12	Naložba 1.4 – Uvedba evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	mejnik	Oddaja naročil za Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa
M3C2-8	Naložba 1.1: Zelena pristanišča: ukrepi v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitostjo v pristaniščih	cilj	Zelena pristanišča: dodelitev del
M4C1-28	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	cilj	Novi študentski bivalni prostori v študentskih stanovanjih
M4C1-29	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	mejnik	Začetek veljavnosti reforme zakonodaje o študentskih stanovanjih.
M5C2-13	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – splošni projekti	mejnik	Začetek veljavnosti naložbenega načrta za projekte oživljanja mest na metropolitanskih območjih.
M6C2-7	Naložba 1,1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil
		Znesek obroka	10 344 827 586 EUR

2.4.Četrti obrok (podpora za posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1-125	Naložba 1.2 – Možnost oblaka za lokalne plačilne agencije	mejnik	Dodelitev (vseh) javnih razpisov za omogočanje oblaka za naročila lokalne javne uprave
M1C2-22	Naložba 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za satelitsko tehnologijo in vesoljske projekte
M2C2-48	Naložba 3.1 Proizvodnja vodika na degradiranih območjih (vodikove doline)	mejnik	Oddaja javnega naročila za projekte proizvodnje vodika v zapuščenih industrijskih območjih
M2C2-50	Naložba 3.2 Uporaba vodika v industriji, ki jo je težko uporabiti	mejnik	Sporazum o spodbujanju prehoda z metana na zeleni vodik
M5C2-21	Naložba 7 – Projekt za šport in socialno vključenost	mejnik	Dodelitev vseh javnih naročil za projekte na področju športa in socialnega vključevanja na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov.
M1C3-20	Naložba 3,2: Razvoj filmske industrije (projekt Cinecittà)	mejnik	Podpis pogodbe med izvajalcem Istituto Luce Studios in podjetji v zvezi z gradnjo devetih studiev
M2C4-21	Naložba 3.3 Ponovna naturifikacija območja Po	mejnik	Revizija pravnega okvira za intervencije za ponovno naturifikacijo območja Po
M4C2-12	2 – Od raziskav do podjetij – Naložba 2.1: IPCEI	mejnik	Seznam udeležencev v projektih IPCEI je dokončno oblikovan do 30. junija 2023.
M4C2-16	2 – Od raziskav do podjetij – Naložba 3.1: Sklad za izgradnjo integriranega sistema raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur	cilj	Število financiranih infrastruktur
M5C1-18	Naložba 5 – Ustanovitev ženskih podjetij	cilj	Podjetja so prejela finančno podporo iz sklada „Impresa donna“.
M6C2-14	Naložba 2,2: Razvoj strokovno-strokovnih, digitalnih in vodstvenih sposobnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	cilj	Podeljujejo se štipendije za posebno usposabljanje na področju splošne medicine.
		Znesek obroka	16 091 954 023 EUR

2.5.Peti obrok (podpora za posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M2C3-5	Naložba 1.1: Izgradnja novih šol z zamenjavo stavb	mejnik	Dodelitev vseh javnih naročil za gradnjo novih šol z zamenjavo stavb za nadgradnjo energije v šolskih stavbah na podlagi javnega razpisa
M2C4-28	Naložba 4.1. Naložbe v osnovno vodno infrastrukturo za zanesljivo oskrbo z vodo	mejnik	Oddaja (vseh) javnih naročil za naložbe v osnovno vodno infrastrukturo in za zanesljivo oskrbo z vodo
M2C4-30	Naložba 4.2. Zmanjšanje izgub v vodovodnih distribucijskih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij	mejnik	Dodelitev vseh javnih naročil za posege v vodovodna omrežja, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij
M1C1-126	Naložba 1.4.3 – Sprejetje storitev platforme PagoPA in aplikacije IO; 1.4.5 – Digitalizacija javnih objav	cilj	Razširitev uporabe storitev platforme PagoPA T1
M1C1-127	Naložba 1.4.3 – Sprejetje storitev platforme PagoPA in aplikacije IO; 1.4.5 – Digitalizacija javnih objav	cilj	Sprejetje aplikacije „IO“ T1
M1C1-128	Naložba 1.4.3 – Sprejetje storitev platforme PagoPA in aplikacije IO; 1.4.5 – Digitalizacija javnih objav	cilj	Povečanje števila digitalnih javnih objav T1
M1C1-129	Naložba 1.6.1 – Digitalizacija ministrstva za notranje zadeve	cilj	Ministrstvo za notranje zadeve – popolnoma preoblikovani in digitalizirani postopki T1
M1C1-130	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	cilj	Digitalizirane sodne zadeve T1
M1C1-131	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	mejnik	Sistemi znanja o jezerih na področju pravosodja T1
M1C1-132	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in nacionalnega zavoda za zavarovanje za primer nesreč pri delu (INAIL)	cilj	INPS – storitve/vsebine „en klik po zasnovi“ T2
M1C1-133	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in nacionalnega zavoda za zavarovanje za primer nesreč pri delu (INAIL)	cilj	INPS – Delavci z izboljšanimi znanji in spretnostmi na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij T2
M1C1-134	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in nacionalnega zavoda za zavarovanje za primer nesreč pri delu (INAIL)	cilj	INAIL – popolnoma preoblikovani in digitalizirani procesi/storitve T1
M1C1-135	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	cilj	Ministrstvo za obrambo – Digitalizacija postopkov T1
M1C1-136	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	cilj	Ministrstvo za obrambo – Digitalizacija certifikatov T1
M1C1-137	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	mejnik	Ministrstvo za obrambo – Priprava institucionalnih spletnih portalov in intranetnih portalov
M1C1-138	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	cilj	Ministrstvo za obrambo – Migracija kritičnih aplikacij, ki niso povezane z emisijami, v rešitev za popolno varovanje informacij z odprtostjo infrastrukture (S.C.I.P.I.O.) T1
M1C2-19	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultrahitre širokopasovne povezave in 5G)	cilj	Otoki z ultraširokopasovno povezljivostjo
M2C1-15	Reforma 1.2:	cilj	Zmanjšanje števila nezakonitih odlagališč (T1)
M2C1-15bis	Reforma 1.2:	cilj	Zmanjšanje števila nezakonitih odlagališč (T2)
M2C1-15ter	Reforma 1.2:	cilj	Regionalne razlike pri ločenem zbiranju
M2C1-15 quater	Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	mejnik	Začetek veljavnosti obveznosti ločenega zbiranja bioloških odpadkov
M2C3-7	Naložba 1.2 – Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev nepremičninskega premoženja pravosodja	mejnik	Ministrstvo za pravosodje na podlagi javnega razpisa podpiše oddajo vseh javnih naročil za gradnjo novih stavb, obnovo in krepitev nepremičnin na področju pravosodja.
M2C4-10	Naložba 2.1.a. Ukrepi za zmanjšanje poplavne in hidrogeološke ogroženosti	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za intervencije v zvezi z obvladovanjem tveganja in zmanjševanjem hidrogeoloških tveganj
M2C4-14	Naložba 2.2: Ukrepi za odpornost, krepitev ozemlja in energijsko učinkovitost občin	cilj	Dokončanje manjših del za odpornost, izboljšanje ozemlja in energijsko učinkovitost občin T1
M2C4-16	Naložba 2.2: Ukrepi za odpornost, krepitev ozemlja in energijsko učinkovitost občin	cilj	Dokončanje srednje velikih del za odpornost, izboljšanje ozemlja in energijsko učinkovitost občin T1
M2C4-33	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri
M2C4-36	Naložba 4.4 Naložbe v kanalizacijo in čiščenje	cilj	Oddaja vseh javnih naročil za kanalizacijo in čiščenje
M3C1-17	Naložba 1.7 – Izpopolnitev, elektrifikacija in odpornost železnic na jugu	mejnik	Oddaja naročil za nadgradnjo, elektrifikacijo in odpornost železnic na jugu
M4C2-5	Naložba 1.1: Sklad za nacionalni raziskovalni program (PNR) in raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN)	cilj	Število dodeljenih raziskovalnih projektov
M5C3-12	Naložba 1.4 – Infrastrukturne naložbe za posebno ekonomsko cono	cilj	Začetek infrastrukturnih posegov v posebnih ekonomskih conah.
M6C1-8	Naložba 1,2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	cilj	Vsaj en projekt na regijo (ob upoštevanju projektov, ki se bodo izvajali v posamezni regiji, in projektov, ki se lahko razvijejo kot del konzorcijev med regijami)
M1C2-29	Naložba 5.2 Konkurenčnost in odpornost dobavnih verig	cilj	Podpisane pogodbe o razvoju
		Znesek obroka	12 643 678 161 EUR

2.6.Šesti obrok (podpora za posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M2C4-35	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri T1	cilj	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri T2
M2C4-22	Naložba 3.3 Ponovna naturifikacija območja Po	cilj	Zmanjšanje umetne rečne struge za ponovno naturifikacijo območja Po T1
M2C4-37	Naložba 4.4 Naložbe v kanalizacijo in čiščenje	cilj	Posegi v kanalizacijo in čiščenje odpadne vode T1
M3C1-4	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti na jugu za potnike in tovor	mejnik	Oddaja naročila za gradnjo železniške proge za visoke hitrosti na progah Salerno Reggio Calabria
M3C1-5	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti na jugu za potnike in tovor	cilj	Železnice za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Napoli-Bari in Palermo-Catania
M3C1-7	Naložba 1.2 – Proge za visoke hitrosti na severu, ki povezujejo preostalo Evropo	mejnik	Oddaja naročila za gradnjo hitrih železniških prog Verona-Brennero, Liguria-Alpi in Verona-Brennero
M3C1-10	Naložba 1.3 – Diagonalne povezave	mejnik	Oddaja javnih naročil za izgradnjo povezav na progah Roma-Pescara in Orte-Falconara
M3C2-10	Reforma 2.2: Vzpostavitev nacionalne strateške platforme za omrežje pristanišč in vasi tovora, da se uvede digitalizacija storitev potniškega in tovornega prometa;	mejnik	Sistemi pristaniških skupnosti
M6C1-7	– Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	cilj	Polno delujoči koordinacijski centri (drugi sklop)
M6C2-15	Naložba 2,2: Razvoj strokovno-strokovnih, digitalnih in vodstvenih sposobnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	cilj	Dodelijo se dodatne štipendije za posebno usposabljanje na področju splošne medicine.
		Znesek obroka	10 344 827 586 EUR

2.7.Sedmi obrok (podpora v obliki posojila)

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1-139	Naložba 1.2 – Možnost oblaka za lokalne plačilne agencije	cilj	Omogočanje oblaka za lokalno javno upravo T1
M2C4-9	Naložba 1.1. Izvajanje naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja	cilj	Uvedba naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja za opredelitev hidroloških tveganj
M1C1-140	Naložba 1.4.1 – Izkušnje državljanov – Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev	cilj	Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev T1
M1C1-141	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	cilj	Digitalizacija postopkov Ministrstva za obrambo T2
M1C1-142	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	cilj	Digitalizacija certifikatov Ministrstva za obrambo T2
M1C1-143	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	cilj	Ministrstvo za obrambo – Migracija kritičnih aplikacij, ki niso povezane z misijami, ns rešitev za popolno varovanje informacij z odprtostjo infrastrukture (S.C.I.P.I.O.) T2
M1C3-18	Naložba 2,3: Programi za izboljšanje identitete krajev: parki in zgodovinski vrtovi	cilj	Število prekvalificiranih parkov in zgodovinskih vrtov
M1C3-27	Naložba 4,3: Caput Mundi – Next Generation EU za turistične velike dogodke	cilj	Število
M2C1-16	Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	cilj	Nepravilna odlagališča
M2C1-16bis	Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	cilj	Nepravilna odlagališča
M2C1-16ter	Reforma 1.2:	cilj	Regionalne razlike v stopnjah ločenega zbiranja
M2C2-44	Naložba 1.1 Razvoj kmetijsko-voltaičnih sistemov	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za namestitev fotovoltaičnih sončnih panelov v kmetijsko-voltaičnih sistemih
M2C4-20	Naložba 3.1: Varstvo in izboljšanje mestnih in primestnih gozdov	cilj	Saditi drevesa za varstvo in vrednotenje mestnih in primestnih zelenih površin T2
M2C4-31	Naložba 4.2. Zmanjšanje izgub v vodovodnih distribucijskih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij	cilj	Intervencije v vodovodnih distribucijskih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij T1
M2C4-34	Naložbe 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri	cilj	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri T1
M3C1-13	Naložba 1.4 – Uvedba evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	cilj	1 400 km železniških prog, opremljenih z Evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa
M3C1-15	Naložba 1.5 – Krepitev metropolitanskih vozlišč in ključnih nacionalnih povezav	cilj	700 km nadgrajenih odsekov proge, zgrajenih na voznih vozliščih in ključnih nacionalnih povezavah
M3C1-19	Naložba 1.8 – Posodobitev železniških postaj (upravljanje RFI; na jugu)	cilj	Nadgrajene in dostopne železniške postaje
M6C2-6	Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	cilj	Velika sanitarna oprema deluje
		Znesek obroka	14 942 528 736 EUR

2.8.Osmi obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M5C2-16	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Premagovanje nezakonitih naselij za boj proti izkoriščanju delovne sile v kmetijstvu	cilj	Projektne dejavnosti se zaključijo na območjih, ki so v lokalnih načrtih opredeljena kot nezakonita naselja.
M1C1-144	Naložba 1.4.2 – Vključevanje državljanov – izboljšanje dostopnosti digitalnih javnih storitev	cilj	Izboljšanje dostopnosti digitalnih javnih storitev
M1C3-16	Naložba 2.1: Privlačnost majhnih zgodovinskih mest	cilj	Zaključeni ukrepi za izboljšanje kulturnih ali turističnih znamenitosti
M2C4-26	Naložba 3.5. Obnova in varstvo morskega dna in morskih habitatov	cilj	Obnova in varstvo morskega dna in morskih habitatov
M4C2-6	Naložba 1.1: Sklad za nacionalni raziskovalni program (PNR) in raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN)	cilj	Število dodeljenih projektov
M4C2-7	Naložba 1.1: Sklad za nacionalni raziskovalni program (PNR) in raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN);	cilj	Število zaposlenih raziskovalcev za določen čas
M4C2-8	Naložba 1,3: Partnerstva, razširjena na univerze, raziskovalna središča, podjetja in financiranje temeljnih raziskovalnih projektov	cilj	Število raziskovalcev za določen čas, najetih za vsako predvideno temeljno raziskovalno partnerstvo, sklenjeno med raziskovalnimi inštituti in zasebnimi podjetji
M4C2-21	Naložba 3.2: Financiranje zagonskih podjetij	cilj	Število podjetij, ki so prejela podporo
M4C2-22	Naložba 2.1: IPCEI	cilj	Število podjetij, ki so prejela podporo
		Znesek obroka	10 344 827 586 EUR

2.9.Deveti obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1-145	Naložba 1.4.4 – Razširitev možnosti nacionalnih platform za digitalno identiteto (SPID, CIE) in nacionalnega registra (ANPR)	cilj	Nacionalne platforme za digitalno identiteto (SPID, CIE) in nacionalni register (ANPR)
M1C3-17	Naložba 2.2 – Zaščita in izboljšanje podeželske arhitekture in pokrajine	cilj	Zaključeni ukrepi za zaščito in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine
M1C3-19	Naložba 2.4 – Potresna varnost verskih objektov, obnova kulturne dediščine FEC (Fondo Edifici di Culto) in zatočišča za umetniška dela (umetna umetnost)	cilj	Zaključeni ukrepi za potresno varnost verskih objektov, obnovo kulturne dediščine FEC (Fondo Edifici di Culto) in zatočišča za umetniška dela (umetna umetnost)
M1C3-28	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	cilj	Število turističnih projektov, ki bodo podprti s tematskimi skladi Evropske investicijske banke
M1C3-29	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	cilj	Tematski skladi Evropske investicijske banke: Izplačilo Skladu v skupni višini 350 000 000 EUR.
M1C3-32	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	cilj	Cilj: Število podjetij, ki jih je treba podpreti prek rotacijskega sistema Fondo (prva serija)
M1C3-33	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	cilj	Cilj: Število nepremičnin, ki jih je nacionalni turistični sklad preoblikoval v turizem
M1C3-34	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	cilj	Število nepremičnin, ki jih je nacionalni turistični sklad preoblikoval v turizem
M2C1-17	Naložba 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja komunalnih odpadkov v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo
M2C1-17bis	Naložbe 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja odpadne embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo
M2C1-17ter	Naložbe 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja lesene embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo
M2C1-17quater	Naložbe 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja embalaže iz železa in jekla v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo
M2C1-dni	Naložbe 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja aluminijaste embalaže iz akcijskega načrta za krožno gospodarstvo
M2C1-sexies	Naložba 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja steklene embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo
M2C1-septije	Naložba 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja papirja in kartona v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo
M2C1-okre	Naložbe 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	cilj	Stopnje recikliranja plastične embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo
M2C1-ni	Naložbe 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	mejnik	Začetek veljavnosti ločenega zbiranja nevarnih frakcij odpadkov iz gospodinjstev in tekstila
M2C1-17-decies	Reforma 1.1 – Nacionalni program za krožno gospodarstvo; Naložba 1.2 – „Vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	mejnik	Začetek veljavnosti ločenega zbiranja nevarnih frakcij odpadkov iz gospodinjstev in tekstila
M2C2-46	Naložba 1.2 Spodbujanje obnovljivih virov energije za energetske skupnosti in skupaj delujoči samoporabniki energije iz obnovljivih virov	mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za dodelitev posojil za izvajanje ukrepov za energetske skupnosti
M2C4-13	Naložba 2.1b – Ukrepi za zmanjšanje tveganja poplav in hidrogeoloških tveganj	cilj	Zaključek intervencij vrste E
M3C1-8	Naložba 1.2 – Proge za visoke hitrosti na severu, ki povezujejo preostalo Evropo	cilj	Železnice za visoke hitrosti za potnike in tovor na progi Liguria-Alpi
M3C2-9	Naložba 1.1: Zelena pristanišča: ukrepi v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitostjo v pristaniščih	mejnik	Zelena pristanišča: zaključek del
M4C2-9	Naložba 1,4: Krepitev raziskovalnih struktur in podpiranje ustanavljanja nacionalnih vodij raziskav in razvoja na področju nekaterih ključnih omogočitvenih tehnologij	mejnik	Oddaja naročil raziskovalnim strukturam in oblikovanje nacionalnih vodij raziskav in razvoja na področju izbranih ključnih omogočitvenih tehnologij
M4C2-13	Naložba 2,3: Krepitev in sektorska/teritorialna razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih	cilj	Število novih vozlišč, ki jih je treba vzpostaviti
M4C2-14	Naložba 2,3: Krepitev in sektorska/teritorialna razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih	cilj	Izplačilo finančne vrednosti 600 000 000 EUR.
M4C2-15	Naložba 2,3: Krepitev in sektorska/teritorialna razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih	cilj	Število podprtih MSP
M6C1-9	– Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	cilj	Število ljudi s pomočjo orodij za telemedicino (tretji sveženj)
M6C2-8	Naložba 1,1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	cilj	Bolnišnice so digitalizirane (DEA - Oddelki za nujne primere in sprejem - I. in II. stopnja)
M6C2-11	Naložba 1,3: Krepitev tehnološke infrastrukture in orodij za zbiranje podatkov, obdelavo podatkov, analizo podatkov in simulacijo	cilj	Splošni zdravniki, ki vnašajo podatke v elektronski zdravstveni evidenci.
		Znesek obroka	10 344 827 586 EUR

2.10.Deseti obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1-146	Naložba 1.4.4 – Razširitev uporabe nacionalnih platform za digitalno identiteto (SPID, CIE) in nacionalnega registra (ANPR)	cilj	Nacionalne platforme za digitalno identiteto (SPID, CIE) in nacionalni register (ANPR)
M2C3-6	Naložba 1.1: Izgradnja novih šol z zamenjavo stavb	cilj	Z zamenjavo stavb je zgrajenih vsaj 400 000 kvadratnih metrov novih šol.
M2C3-8	Naložba 1.2 – Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev nepremičninskega premoženja pravosodja	cilj	Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev nepremičnin na področju pravosodja
M2C3-10	Naložba 3.1: Spodbujanje učinkovitega daljinskega ogrevanja	cilj	Izgradnja ali razširitev omrežij za daljinsko ogrevanje
M2C4-11	Naložba 2.1.a. Ukrepi za zmanjšanje poplavne in hidrogeološke ogroženosti	cilj	Obvladovanje poplavne in hidrogeološke ogroženosti
M2C4-15	Naložba 2.2: Ukrepi za odpornost, krepitev ozemlja in energijsko učinkovitost občin	cilj	Dokončanje manjših del za odpornost, izboljšanje ozemlja in energijsko učinkovitost občin T2
M2C4-17	Naložba 2.2: Ukrepi za odpornost, krepitev ozemlja in energijsko učinkovitost občin	cilj	Dokončanje srednje velikih del za odpornost, izboljšanje ozemlja in energijsko učinkovitost občin T2
M2C4-23	Naložba 3.3 Ponovna naturifikacija območja Po	cilj	Zmanjšanje umetne rečne struge za ponovno naturifikacijo območja Po T2
M2C4-25	Naložba 3.4. Sanacija „prsti na območjih brez lastništva“	cilj	Oživljanje območij brez lastništva
M2C4-29	Naložba 4.1. Naložbe v osnovno vodno infrastrukturo za zanesljivo oskrbo z vodo	cilj	Naložbe v osnovno vodno infrastrukturo za zanesljivo oskrbo z vodo
M2C4-32	Naložba 4.2. Zmanjšanje izgub v vodovodnih distribucijskih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij	cilj	Intervencije v vodovodnih distribucijskih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij T2
M2C4-34bis	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri	cilj	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri T1
M2C4-35bis	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri T2	cilj	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše gospodarjenje z vodnimi viri T2
M2C4-38	Naložba 4.4 Naložbe v kanalizacijo in čiščenje	cilj	Posegi v kanalizacijo in čiščenje odpadne vode T2
M3C1-9	Naložba 1.2 – Proge za visoke hitrosti na severu, ki povezujejo preostali del Evrope	cilj	Železnice za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Brescia-Verona-Vicenza-Padova; Liguria-Alpi in Verona-Brennero
M3C1-11	Naložba 1.3 – Diagonalne povezave	cilj	Železnica za visoke hitrosti za potnike in tovor na progi Roma-Pescara, Orte-Falconara e Taranto-Metaponto-Potenza-Battipaglia
M3C1-14	Naložba 1.4 – Uvedba evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	cilj	3400 km železniških prog, opremljenih z Evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa
M3C1-16	Naložba 1.5 – Krepitev metropolitanskih vozlišč in ključnih nacionalnih povezav	cilj	1280 km nadgrajenih odsekov proge, zgrajenih na voznih vozliščih in ključnih nacionalnih povezavah
M3C1-18	Naložba 1.6 – Krepitev regionalnih prog – Posodobitev regionalnih železnic (zahteva za upravljanje RFI)	cilj	Nadgrajene regionalne proge, pripravljene za odobritev in obratovanje
M3C1-20	Naložba 1.8 – Posodobitev železniških postaj (upravljanje RFI; na jugu)	cilj	Nadgrajene in dostopne železniške postaje
M5C2-20	Naložba 6 – Program inovacij za kakovost stanovanj	cilj	Število podprtih stanovanjskih enot (v smislu gradnje in sanacije) in kvadratnih metrov podprtih javnih prostorov
M1C1-147	Naložba 1.2 – Možnost oblaka za lokalne plačilne agencije	cilj	Omogočanje oblaka za lokalno javno upravo T2
M1C1-148	Naložba 1.4.1 – Izkušnje državljanov – Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev	cilj	Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev T2
M1C1-149	Naložba 1.4.3 – Sprejetje storitev platforme PagoPA in aplikacije IO; 1.4.5 – Digitalizacija javnih objav	cilj	Razširitev uporabe storitev platforme PagoPA T2
M1C1-150	Naložba 1.4.3 – Sprejetje storitev platforme PagoPA in aplikacije IO; 1.4.5 – Digitalizacija javnih objav	cilj	Sprejetje aplikacije „IO“ T2
M1C1-151	Naložba 1.4.3 – Sprejetje storitev platforme PagoPA in aplikacije IO; 1.4.5 – Digitalizacija javnih objav	cilj	Povečanje števila digitalnih javnih objav T2
M1C1-152	Naložba 1.6.1 – Digitalizacija ministrstva za notranje zadeve	cilj	Ministrstvo za notranje zadeve – popolnoma preoblikovani in digitalizirani postopki T2
M1C1-153	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	cilj	Digitalizirane sodne zadeve T2
M1C1-154	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	cilj	Sistemi znanja o jezerih na področju pravosodja T2
M1C1-155	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in nacionalnega zavoda za zavarovanje za primer nesreč pri delu (INAIL)	cilj	INAIL – popolnoma preoblikovani in digitalizirani procesi/storitve T2
M1C2-15	Naložba 2: Inovacije in tehnologija mikroelektronike	cilj	Proizvodna zmogljivost substratov iz silicijevega karbida
M1C2-17	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultrahitre širokopasovne povezave in 5G)	cilj	Stanovanjske enote s povezljivostjo 1 Gb/s
M1C2-18	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultrahitre širokopasovne povezave in 5G)	cilj	Šolske stavbe in zdravstvene ustanove s povezljivostjo 1 Gb/s
M1C2-20	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultrahitre širokopasovne povezave in 5G)	cilj	Primestne ceste in koridorji s pokritostjo 5G na 1 Gb/s
M1C2-21	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultrahitre širokopasovne povezave in 5G)	cilj	Območja nedelovanja trga s pokritostjo 5G na 1 Gb/s
M1C2-23	Naložba 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	cilj	Zemeljski teleskopi, operativni center SST, vesoljski tovarniški in tekoči pogonski demonstrator
M1C2-24	Naložba 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	cilj	Konstelacije ali potrditev koncepta uporabljenih konstelacij
M1C2-25	Naložba 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	cilj	Storitve, ki se zagotavljajo javnim upravam
M1C3-21	Naložba 3,2: – Razvoj filmske industrije (projekt Cinecittà)	cilj	Število gledališč, katerih dela za prekvalifikacijo, posodobitev, gradnjo so končana
M1C3-36	Naložba 4.3: Caput Mundi – Next Generation EU za turistične velike dogodke.	cilj	Število
M2C1-19	Naložba 3.1: Zeleni otoki	cilj	Izvajanje integriranih projektov na majhnih otokih
M2C1-21	Naložba 3.2: Zelene skupnosti	cilj	Izvajanje intervencij, predstavljenih v načrtih zelenih skupnosti
M2C2-45	Naložba 1.1 Razvoj kmetijsko-voltaičnih sistemov	cilj	Namestitev fotovoltaičnih sončnih panelov v kmetijsko-voltaičnih sistemih
M2C2-47	Naložba 1.2 Spodbujanje obnovljivih virov energije za energetske skupnosti in skupaj delujoči samoporabniki energije iz obnovljivih virov	cilj	Proizvodnja energije iz obnovljivih virov v energetskih skupnostih in skupaj delujoči samooskrbovalci z energijo iz obnovljivih virov
M2C2-49	Naložba 3.1 Proizvodnja vodika na degradiranih območjih (vodikove doline)	cilj	Zaključek projekta o proizvodnji vodika na industrijskih območjih
M2C2-51	Naložba 3.2 Uporaba vodika v industriji, ki jo je težko uporabiti	cilj	Uvajanje vodika v industrijski proces
M2C2-53	Naložba 5.2 Vodik	cilj	Oddaja vseh javnih naročil za dokončanje industrijskega obrata za proizvodnjo elektrolizatorjev
M3C1-6	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti na jugu za potnike in tovor	cilj	Železnice za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Napoli-Bari, Salerno-Reggio Calabria, Palermo-Catania
M4C1-30	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	cilj	Enote študentskih nastanitev, ki so bile ustvarjene in dodeljene v skladu z obstoječim in novim zakonodajnim programom
M5C1-19	Naložba 5 – Ustanovitev ženskih podjetij	cilj	Podjetja, kot so opredeljena v zadevni naložbeni politiki, so prejela finančno podporo.
M5C2-12	Naložba 4 – Naložbe v projekte oživljanja mest, namenjene zmanjšanju marginalizacije in socialne degradacije	cilj	Projekti za ukrepe za obnovo mest, ki zajemajo občine.
M5C2-14	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – splošni projekti	cilj	Dokončanje ukrepov celostnega načrtovanja v metropolitanskih mestih
M5C2-18	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Sklad EIB	cilj	Denarna vrednost prispevka v tematski sklad in podpora mestnim projektom.
M5C2-22	Naložba 7 – Projekt za šport in socialno vključenost	cilj	Intervencije v zvezi s pogodbami v zvezi s športnimi objekti.
M5C3-13	Naložba 1.4 – Infrastrukturne naložbe za posebno ekonomsko cono	cilj	Zaključek infrastrukturnih posegov v posebnih ekonomskih conah.
M6C1-3	– Naložba 1.1: Zdravstvene hiše skupnosti za izboljšanje ozemeljske zdravstvene pomoči.	cilj	Obnovljene zdravstvene hiše skupnosti so na voljo in tehnološko opremljene (prva serija)
M6C1-6	– Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	cilj	Dodatne osebe, ki se zdravijo na domu (prva serija)
M6C1-11	– Naložba 1.3: Krepitev srednjega zdravstvenega varstva in njegovih ustanov (bolnišnice skupnosti)	cilj	Obnovljene, medsebojno povezane in tehnološko opremljene bolnišnice Skupnosti (prva serija)
M6C2-9	Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	cilj	Dodatne postelje, ki se zagotavljajo v EIP in manj intenzivni oskrbi
M6C2-10	Naložba 1.2: Za varno in trajnostno bolnišnico	cilj	Zaključene so protipotresne intervencije v bolnišnicah
M6C2-12	Naložba 1.3: Krepitev tehnološke infrastrukture in orodij za zbiranje podatkov, obdelavo podatkov, analizo podatkov in simulacijo	mejnik	Sistem kartic zdravstvenega zavarovanja in infrastruktura za interoperabilnost elektronskih zdravstvenih zapisov sta v celoti operativna.
M6C2-13	Naložba 1,3: Krepitev tehnološke infrastrukture in orodij za zbiranje podatkov, obdelavo podatkov, analizo podatkov in simulacijo	cilj	Vse regije so sprejele in uporabljajo EHR
M6C2-16	Naložba 2,2: Razvoj strokovno-strokovnih, digitalnih in vodstvenih sposobnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	cilj	Usposabljanje o vodstvenih in digitalnih spretnostih za zaposlene v nacionalni zdravstveni službi
M6C2-17	Naložba 2,2: Razvoj strokovno-strokovnih, digitalnih in vodstvenih sposobnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	cilj	Število financiranih medicinskih pogodb – pogodbe za specialistično usposabljanje
		Znesek obroka	12 256 982 814 EUR

ODDELEK 3: DODATNE UREDITVE

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Italije potekata v skladu z naslednjimi ureditvami:

V skladu z uredbo z zakonsko močjo z dne 31. maja 2021, št. 77, je treba vzpostaviti več usklajevalnih struktur za spremljanje in izvajanje načrta. Gre zlasti za: (i) usmerjevalni odbor („cabina di regia“), ustanovljen med predsedovanjem svetu ministrov, katerega glavna naloga je usmerjanje in usklajevanje izvajanja načrta; (ii) posvetovalni organ za socialni dialog, ki ga sestavljajo predstavniki socialnih partnerjev in drugih ustreznih zainteresiranih strani, vključno z lokalnimi subjekti; (iii) tehnični sekretariat, ustanovljen med predsedstvom Sveta ministrov, vsaj v času trajanja načrta, za podporo dejavnostim usmerjevalnega odbora in svetovalnega organa; (iv) regulativna enota, ustanovljena na oddelku za pravne in zakonodajne zadeve predsedstva Sveta ministrov, vsaj za čas trajanja načrta, katere naloga je opredeliti ozka grla pri izvajanju, ki izhajajo iz regulativnih vprašanj, in pripraviti predloge za rešitve, tudi kar zadeva revizijo in racionalizacijo regulativnih ureditev; (v) osrednja koordinacijska struktura na ministrstvu za gospodarstvo in finance, pooblaščena za splošno usklajevanje in spremljanje izvajanja načrta (vključno v zvezi z mejniki in cilji), nadzor pravilnosti postopkov in odhodkov ter poročanje ter tehnično in operativno podporo izvedbenim fazam. Ta centralizirana struktura deluje kot enotna kontaktna točka na nacionalni ravni za Evropsko komisijo. Ministrstvo za gospodarstvo in finance zagotavlja tudi oceno rezultatov načrta. Poleg tega se na ravni vsake centralne uprave, odgovorne za ukrepe, vključene v načrt, določijo strukture za usklajevanje, ki so zadolžene za upravljanje, spremljanje in nadzor zadevnih intervencij ter poročanje o njih, vključno v zvezi z nadzorom izvajanja in napredka pri doseganju mejnikov in ciljev. Poleg tega so predvideni mehanizmi izvrševanja v primeru težav pri izvajanju, vključno z aktiviranjem pooblastil za nadomeščanje v odnosu do uprav, odgovornih za ukrepe iz načrta , da se zagotovi pravočasna in učinkovita izvedba projektov, vzpostavljeni pa bodo tudi predhodni mehanizmi za reševanje sporov .

Za okrepitev upravne zmogljivosti za spremljanje in izvajanje je predvideno zaposlovanje začasnega osebja, tudi v zvezi s centralnimi upravami, pristojnimi za ukrepe načrta , ter ministrstvom za gospodarstvo in finance (vključno z osrednjo usklajevalno strukturo in oddelkom za državno računovodstvo) , kot je določeno v uredbi z zakonsko močjo z dne 9. junija 2021 , št. 80 , ter v zvezi z upravami južne Italije, ki naj bi okrepile človeški kapital, vključen v načrtovanje in porabo sredstev EU, kot je določeno zlasti v zakonu št. 178 iz leta 2020 . Poleg tega je treba proračunska sredstva dodeliti za aktiviranje in delovanje tehničnega sekretariata in regulativne enote za racionalizacijo in izboljšanje predpisov, ustanovljene med predsedovanjem svetu ministrov. Poleg tega je pri izvajanju projektov predvidena tehnična in operativna podpora centralnim in lokalnim upravam, vključno z uporabo javnih kapitalskih družb, skupino strokovnjakov za tehnično pomoč in možnostjo uporabe zunanjega strokovnega znanja. Te ukrepe spremlja izvajanje ukrepov za zmanjšanje birokracije in poenostavitev upravnih postopkov, kot je določeno v uredbi z zakonsko močjo z dne 31. maja 2021, št. 77.

Ureditve predvidevajo tudi vzpostavitev novega integriranega informacijskega sistema („ReGiS“) in prilagoditev sedanjih sistemov, dokler ReGiS ne bo začel delovati. Obstoječi generalni inšpektorat za finančne odnose z Evropsko unijo (IGRUE) v okviru Ministrstva za gospodarstvo in finance je zadolžen za usklajevanje revizijskih sistemov in izvajanje kontrol s podporo državnega urada za teritorialne račune (RTS). Sklenejo se okrepljene ureditve z Guardia di Finanza in ustreznimi neodvisnimi organi, kot je nacionalni protikorupcijski organ ANAC, s čimer se okrepi vloga, ki jo italijanski pravni sistem že pripisuje tem organom v zvezi z zaščito javnih financ, vključno s tistimi iz EU.

2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Ministrstvo za gospodarstvo in finance je kot osrednji usklajevalni organ za načrt za okrevanje in odpornost Italije ter njegovo izvajanje odgovorno za splošno usklajevanje in spremljanje načrta. Zlasti deluje kot usklajevalni organ za spremljanje, vključno z napredkom v zvezi z mejniki in cilji, ter po potrebi za izvajanje dejavnosti nadzora in revizije ter za zagotavljanje poročanja in zahtevkov za plačila. Usklajuje poročanje o mejnikih in ciljnih vrednostih, ustreznih kazalnikih, pa tudi kvalitativnih finančnih informacijah in drugih podatkih, na primer o končnih prejemnikih. Kodiranje podatkov poteka na ravni centralnih uprav, odgovornih za ukrepe načrta, ki zahtevane podatke sporočajo Ministrstvu za gospodarstvo in finance.

V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Italija po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka in po potrebi posojila. Italija zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do zadevnih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.

(1)

Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam glede uporabe „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(2)

Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(3)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali izteka življenjske dobe obratov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(4)

Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(5)

Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(6)

(7)

(8)

(9) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(10) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(11)

(12) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(13) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(14) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(15)

(16) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(17) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(18) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(19) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali izteka življenjske dobe obratov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(20) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(21) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(22) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(23)

(24) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(25) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(26) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(27)

(28) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(29) Vetrna in plavajoča fotovoltaična energija, skupaj z napravami za pridobivanje energije valovanja in drugimi visoko učinkovitimi konfiguracijami, integriranimi s sistemi za shranjevanje energije

(30) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(31) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(32)

(33) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(34) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(35) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(36)

(37) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(38) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(39) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(40)

(41) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(42) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(43) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(44)

(45) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(46) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(47) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(48)

(49) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(50)

(51)

(52)

(53)

Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(54) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(55) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(56)

(57) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(58) OECD, Študije o znanju in spretnostih „Podpora podjetništvu in inovacijam v visokošolskem izobraževanju v Italiji“

(59) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam „Ni večjih poškodb“ (2021/C58/01).

(60) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(61)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(62) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(63) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(64) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(65)

(66) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(67) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(68) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(69)

(70) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(71) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(72) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(73)

(74) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(75) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(76) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(77)

(78) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(79) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(80) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(81)

(82) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(83) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam glede „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(84) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(85)

(86) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(87) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(88) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(89)

(90) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

Top

Choose the experimental features you want to try