—

inovativna strategija za trgovinska pogajanja (sporazumi o trgovini, gospodarskem partnerstvu in naložbah), ki bo omogočala dejansko udeležbo organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev, tako da bo trgovina koristila vsem udeležencem v EU in partnerskih državah;

—

ustrezna reforma instrumentov spremljanja, ocenjevanja in izvajanja sporazumov oziroma notranjih svetovalnih skupin.

(i)

podpreti okrevanje gospodarstva ter zeleni in digitalni prehod;

(ii)

prilagoditi svetovna pravila, da bi dosegli bolj trajnostno in pravično globalizacijo;

(iii)

povečati zmogljivost EU za uveljavljanje lastnih interesov in okrepitev lastnih pravic.

—

inovativna strategija za trgovinska pogajanja (sporazumi o trgovini, gospodarskem partnerstvu in naložbah), ki bo omogočala dejansko udeležbo organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev, tako da bo trgovina koristila vsem udeležencem v EU in partnerskih državah;

—

ustrezna reforma instrumentov spremljanja, ocenjevanja in izvajanja sporazumov oziroma notranjih svetovalnih skupin.

(i)

upoštevanju posameznih pogajalskih faz;

(ii)

vključitvi organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev v različne pogajalske faze, v katerih bi sodelovali kot opazovalci v okviru ustreznega skupnega posvetovalnega odbora deležnikov.

(i)

pravice in obveznosti opazovalcev v skupnem posvetovalnem odboru deležnikov, ki v pogajanjih sodelujejo v imenu civilne družbe in socialnih partnerjev. V kodeksu ravnanja bo moral biti predviden ustrezen protokol o zaupnosti, ki bi se skliceval na načelo zaupnosti, v skladu s katerim ni dovoljeno razkrivati informacij, izmenjanih v zaupni pogajalski fazi in fazi zgodnjega opozarjanja;

(ii)

načela o določitvi opazovalcev v skupnem posvetovalnem odboru deležnikov, in sicer na pregleden način in ob upoštevanju njihove dejanske neodvisnosti, reprezentativnosti in pravične porazdelitve med predstavniki civilne družbe in socialnih partnerjev (gl. odstavek 4.3.3);

(iii)

pravila in postopki za različne pogajalske faze, predvidene v pogajalskem časovnem načrtu.

1)

delovanja,

2)

izmenjave informacij,

3)

spremljanja sporazumov,

4)

političnega učinka.

(a)

merila za določitev članov notranje svetovalne skupine, s katerimi bi poskrbeli za njihovo reprezentativnost, pravično porazdelitev zastopanosti interesov in neodvisnost (gl. odstavek 4.3.3);

(b)

obveznost, da Mednarodna organizacija dela sodeluje v notranjih svetovalnih skupinah kot zunanja opazovalka, da bi lahko spremljala izvajanje lastnih konvencij s področja sporazumov o prosti trgovini z uporabo internega nadzornega mehanizma in prek posebnega poročila, ki bi bilo na voljo pogajalskim stranem in bi bilo namenjeno morebitnim kritikam izvajanja socialnih standardov v poglavju o trgovini in trajnostnem razvoju. Vključitev Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj pa bi omogočila spremljanje izvajanja smernic za večnacionalna podjetja, zlasti niže v dobavni verigi, prek nacionalnih kontaktnih točk in posameznih vlad. Vendar ocene teh organov ne bodo zavezujoče znotraj notranje svetovalne skupine;

(c)

resnično dejavno vlogo notranje svetovalne skupine pri začenjanju postopkov reševanja sporov v vseh zadevah v okviru sporazuma, ki bi jih skupina predložila glavnemu uradniku za trgovinsko skladnost;

(d)

časovni razpored za določitev zavezujočih in izvršljivih časovnih načrtov izpolnjevanja obveznosti, določenih v sporazumu, skupaj z jasnimi roki za njihovo potrditev;

(e)

posodobitev navodil za izvajanje obveznosti iz sporazuma, s katero bi se določil sklop kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov za sprotno spremljanje in naknadno oceno učinka sporazuma;

(f)

datum, do katerega je treba predložiti naknadno neodvisno oceno učinka sporazuma za vsako od strank sporazuma (EU in partnerske države), če stranke menijo, da bi bilo treba predvideni petletni rok skrajšati;

(g)

število srečanj, ki jih mora vsaka notranja svetovalna skupina organizirati med letom, in to za vsako stranko sporazuma (EU in partnerske države);

(h)

obveznost letnega srečanja notranjih svetovalnih skupin iz EU in partnerske države;

(i)

obveznost letnega srečanja notranjih svetovalnih skupin iz EU in partnerskih držav v Bruslju, v katerega bi bili dejavno vključeni vsi deli notranjih svetovalnih skupin;

(j)

obveznost vzpostavitve spletne platforme, prek katere lahko člani notranjih svetovalnih skupin spoznajo pomen „učenja med notranjimi svetovalnimi skupinami“, si izmenjujejo potrebne informacije, denimo o posebnih temah (pravice delavcev, človekove pravice, vpliv standardov ekološkega kmetovanja na trgovino itd.), delijo možne najboljše prakse in oblikujejo posebne spletne tečaje za člane notranjih svetovalnih skupin;

(k)

časovni razpored srečanj, da bi bilo mogoče Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o napredku, ki ga notranja svetovalna skupina dosega pri svojem delu;

(l)

finančna sredstva, potrebna za delovanje notranjih svetovalnih skupin;

(m)

obveznost priprave letnega poročila o delovanju posameznih notranjih svetovalnih skupin. V tem poročilu bodo lahko notranje svetovalne skupine določile prednostne naloge in priporočila za izvajanje poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, Evropska komisija pa bo morala te prednostne naloge in priporočila vključiti med prednostne naloge EU za izvajanje poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju ali pa utemeljiti morebitno zavrnitev;

(n)

obveznost, da se EESO zaupa organizacija notranje svetovalne skupine EU in naloga izvajanja tehnične podpore za nadnacionalno srečanje notranjih svetovalnih skupin EU in partnerskih držav. Sekretariat EESO bi pri tem nudil tehnično podporo pri opredelitvi deležnikov v partnerskih državah (po merilih iz odstavka 4.3.3) ter pomagal predsedstvom notranjih svetovalnih skupin pri oblikovanju dnevnega reda, vodenju sestankov, pripravi zapisnikov srečanj, predložitvi poročil institucijam EU in civilni družbi ter pri prevzemanju odgovornosti za nudenje potrebnih informacij.