EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.5.2021

COM(2021) 261 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Napredek pri izvajanju pobude EU za opraševalce

1.Uvod: pobuda EU za opraševalce

V zadnjih desetletjih se pojavnost in raznolikost divjih žuželk opraševalk, kot so čebele, trepetavke ter dnevni in nočni metulji, v Evropi drastično zmanjšuje. Številnim vrstam grozi tudi izumrtje. Glede na evropski rdeči seznam 1 se pri približno tretjini vrst čebel in metuljev populacija zmanjšuje, približno desetini vrst pa grozi izumrtje.

Izguba divjih opraševalcev je zelo skrb vzbujajoča. Približno 80 % vrst kmetijskih rastlin in divjih cvetlic v EU je namreč vsaj delno odvisnih od živalskega opraševanja. Brez opraševalcev bi se veliko število rastlinskih vrst zmanjšalo in sčasoma bi izginile. To bi ogrozilo preživetje narave, blaginjo človeka in gospodarstvo. Približno 3,7 milijarde EUR kmetijske proizvodnje v EU na leto je neposredno odvisne od žuželk opraševalk 2 . Vendar pa razpoložljive ocene ne upoštevajo živalskega opraševanja divjih rastlin niti prispevka opraševalcev k hranilni varnosti in zdravju ljudi.

Komisija je junija 2018 sprejela pobudo EU za opraševalce 3 (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Pobuda je prvi okvir EU za spoprijemanje z zmanjševanjem števila divjih opraševalcev 4 . Deležna je močne podpore vseh skupin deležnikov 5 .

V pobudi so bili določeni dolgoročni cilji do leta 2030, ki so vključevali ustvarjanje znanja o problemu za ukrepanje, odpravo glavnih znanih vzrokov problema, spodbujanje sodelovanja med deležniki in vključevanje družbe na splošno. Za usmeritev EU na pravo pot je bilo v pobudi opredeljenih deset ukrepov in 31 podukrepov, ki jih je treba izvesti kratko- do srednjeročno.

Ukrepi so podpirali celostni pristop k problemu ter učinkovitejši rabi obstoječih instrumentov in politik. Ta pristop se je osredotočal predvsem na boljše vključevanje ciljev glede ohranjanja opraševalcev v različne sektorske politike EU, vključno z okoljsko in zdravstveno politiko (zlasti direktivama o pticah in o habitatih ter zakonodajo EU o pesticidih), skupno kmetijsko politiko (SKP), kohezijsko politiko ter raziskovalno in inovacijsko politiko.

Evropski parlament 6 in Svet 7 sta pozdravila pobudo, opozorila na pomen opraševalcev in pozvala k učinkovitim ukrepom za spoprijemanje z zmanjševanjem njihovega števila. Evropsko računsko sodišče je 9. julija 2020 objavilo posebno poročilo 8 o ukrepih EU za zaščito divjih opraševalcev (v nadaljnjem besedilu: poročilo Evropskega računskega sodišča). V poročilu Evropskega računskega sodišča so bile opredeljene vrzeli v ključnih politikah EU, ki obravnavajo glavne nevarnosti za divje opraševalce, poleg tega pa je bilo predlagano, naj Komisija oceni potrebo po dodajanju posebnih ukrepov za obravnavanje nevarnosti, ki trenutno niso obravnavane v pobudi. Poleg tega je poročilo Evropskega računskega sodišča pokazalo na potrebo po boljšem vključevanju ukrepov za zaščito divjih opraševalcev v politiko EU za ohranjanje biotske raznovrstnosti in kmetijsko politiko ter izboljšanju zaščite divjih opraševalcev v postopku ocene tveganja za pesticide. V sklepih Sveta z dne 17. decembra 2020 9 so bila priporočila Evropskega računskega sodišča pozitivno ocenjena in priznana je bila nujnost ukrepanja za okrepitev akcijskega okvira EU za opraševalce.

Komisija je 20. maja 2020 sprejela strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 10 in strategijo „od vil do vilic“ 11 , ki sta vodilni pobudi v okviru evropskega zelenega dogovora. Ti strategiji bosta spodbudili ukrepe za zaustavitev zmanjševanja števila opraševalcev z zavezami in cilji za varstvo narave ter načrtom EU za obnovo narave. Skupaj z novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam 12 ter okrepljenimi cilji glede podnebne nevtralnosti in ničelnega onesnaževanja bosta ti strategiji prispevali k obravnavanju glavnih nevarnosti za divje opraševalce, kot so spremembe rabe zemljišč, intenzivno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in raba pesticidov, onesnaženost okolja, invazivne tujerodne vrste ter podnebne spremembe,

V tem poročilu je ocenjen napredek pri izvajanju vseh ukrepov pobude. Temelji na več virih, vključno z rezultati ocen politike, poročili in publikacijami EU ter posebnimi študijami. Upošteva tudi institucionalne povratne informacije, prejete od Evropskega parlamenta, Sveta in Evropskega računskega sodišča.

2.Deset ukrepov – povzetek napredka

2.1.Ukrep 1: podpiranje spremljanja in ocenjevanja

Obstoječe znanje jasno kaže skrb vzbujajoče zmanjševanje števila divjih opraševalcev, ki zahteva odločno ukrepanje. Vendar še vedno obstajajo precejšnje vrzeli v podatkih in informacijah o stanju opraševalcev, vzrokih za zmanjševanje njihovega števila ter posledicah za naravo in blaginjo človeka.

Komisija je junija 2019 pooblastila skupino strokovnjakov za opraševalce, da pripravi predlog za program spremljanja opraševalcev v EU na terenu, ki bi zagotavljal zanesljive informacije o stanju – in trendih – populacije opraševalcev v državah članicah (ukrep 1A). Da bi zagotovila vključenost in pravočasne prispevke držav članic v tem procesu, se je Komisija posvetovala z nacionalnimi okoljskimi in kmetijskimi organi, tudi v okviru tematskih delavnic. Predlog strokovnjakov 13 , objavljen januarja 2021, zagotavlja celovito metodologijo za program spremljanja in sklop kazalnikov politike. Kot naslednji korak bo Komisija tesno sodelovala z državami članicami pri izpopolnjevanju in operacionalizaciji predloga ter krepitvi zmogljivosti za izvajanje programa na terenu.

Podatki iz prihodnjega programa spremljanja opraševalcev v EU bodo ključnega pomena za: (i) razvoj in izvajanje učinkovitih ohranitvenih ukrepov; (ii) opredelitev prednostnih območij za uveljavitev teh ukrepov in (iii) oceno učinkov teh ukrepov. Ti podatki bodo tudi podlaga za evropski rdeči seznam, saj bodo omogočali zanesljivo dolgoročno ocenjevanje stanja ohranjenosti vrst opraševalcev. Komisija je decembra 2018 začela pripravljati evropski rdeči seznam trepetavk 14 (ukrep 1B), ki naj bi bil dokončan junija 2022. Aprila 2021 je začela pripravljati evropski rdeči seznam nočnih metuljev 15 .

Zavarovana območja so bistvenega pomena za ohranjanje opraševalcev. Evropska agencija za okolje in njen Evropski tematski center za biotsko raznovrstnost sta junija 2020 objavila poročilo, v katerem je bil ocenjen pomen habitatnih tipov iz Priloge I k direktivi o habitatih za opraševalce 16 . To je omogočilo oceno stanja ohranjenosti zaščitenih habitatov opraševalcev na podlagi poročanja držav članic 17 (ukrep 1C). Najnovejše poročilo Evropske agencije za okolje o stanju narave kaže, da je stanje opraševalcev vzrok za resno zaskrbljenost 18 , 19 .

Komisija si prizadeva tudi zapolniti vrzeli v podatkih in informacijah o pritiskih, s katerimi se srečujejo vrste opraševalcev, tj. degradaciji habitatov in rabi pesticidov. Komisija trenutno poskusno izvaja program spremljanja na terenu za biotsko raznovrstnost v kmetijskih krajinah 20 in pripravlja modul za travišča LUCAS 21 v okviru raziskave LUCAS za leto 2022 na podlagi uspešnega pilotnega projekta, izvedenega leta 2018. Komisija preskuša tudi inovativen program, ki uporablja medonosne čebele za spremljanje pesticidov v okolju 22 (ukrep 1D). Pilotnemu projektu bo sledilo celovito izvajanje programa leta 2022, ki bo podprto s pripravljalnimi ukrepi Evropskega parlamenta 23 .

Komisija je oktobra 2020 objavila rezultate vseevropske ocene ekosistemov 24 (ukrep 1E). Za analizo so bili uporabljeni trenutno razpoložljivi podatki in informacije o opraševalcih in njihovih habitatih za oceno stanja na področju storitev živalskega opraševanja v EU. Rezultati so pokazali, da na 50 % zemljišč, na katerih se pridelujejo kmetijske rastline, odvisne od opraševalcev, prihaja do pomanjkanja opraševanja. Eden najboljših načinov za odpravo tega pomanjkanja opraševanja je obnova ekosistemov, podprta s kmetijsko politiko.

Komisija je pripravila tudi „izračun“ opraševanja 25 (ukrep 1E), ki kaže, da je ekonomska vrednost žuželk opraševalk za rastlinsko pridelavo v EU približno 3,7 milijarde EUR na leto 26 . Izračun se lahko uporablja za ocenjevanje vpliva zmanjševanja populacij opraševalcev na kmetijsko proizvodnjo ter uvoz in izvoz kmetijskih proizvodov 27 .

2.2.Ukrep 2: podpiranje raziskav in inovacij

Komisija še naprej podpira temeljne in uporabne raziskave o opraševalcih z okvirnim programom EU za raziskave in inovacije, da bi zapolnila vrzeli v znanju ter podprla učinkovitejše in v rezultate usmerjene ohranitvene ukrepe 28 (ukrep 2A).

Komisija je po sprejetju pobude vključila posebno temo o opraševalcih v delovni program Obzorje 2020 za obdobje 2018–2020. Ta tema je namenjena razvoju orodij, smernic in metodologij za učinkovitejšo blažitev vzrokov in posledic zmanjševanja števila divjih opraševalcev 29 . Ta raziskava naj bi se začela septembra 2021. V okviru BiodivERsA 30 so bili izvedeni projekti, povezani z opraševalci, namenjeni izboljšanju našega razumevanja povezave med različnimi vzroki za zmanjševanje števila opraševalcev 31 ter modeliranju scenarijev za biotsko raznovrstnost opraševalcev in opraševanje kot ekosistemsko storitev 32 . Poleg tega je odličnost na področju raziskav opraševalcev podprta s posameznimi nepovratnimi sredstvi in štipendijami v okviru Evropskega raziskovalnega sveta 33 in ukrepov Marie Skłodowske-Curie 34 . Ta nepovratna sredstva in štipendije se podeljujejo izjemnim raziskovalcem, ki preučujejo neločljivo ekološko povezavo med opraševalci in rastlinami ter pomen te povezave za delovanje ekosistemov in proizvodnjo živil 35 .

Znanje, pridobljeno z raziskavami, bo pomembno pri odločanju. V okviru EKLIPSE 36 je bilo s projektom ocenjeno obstoječe znanje o učinku pesticidov in gnojil na ukrepe za ohranjanje opraševalcev na kmetijskih zemljiščih za podpiranje smernic o dobrih praksah 37 . Poleg tega evropsko partnerstvo za inovacije 38 na področju kmetijstva podpira interaktivne inovacije od spodaj navzgor na področju gospodarjenja 39 z opraševalcem prijaznimi kmetijskimi zemljišči (ukrep 2B).

Cilj Komisije je okrepiti podporo za raziskave opraševalcev v naslednjem okvirnem programu Obzorje Evropa. To se odraža v prvem strateškem načrtu programa 40 in predlogu za prvi delovni program programa Obzorje Evropa (2021/2022) 41 (ukrep 2C). Več predlaganih tem v programu Obzorje Evropa je namenjenih podpiranju: (i) razvoja orodij za raziskave o opraševalcih (npr. orodij za integrativno taksonomijo, vključno z barkodiranjem DNK in strojnim učenjem); (ii) krepitve strokovne zmogljivosti in mreženja ter (iii) obsežnega prehoda na opraševalcem prijazno upravljanje kulturnih in kmetijskih krajin. Poleg tega je osnutek predloga za evropsko partnerstvo na področju biotske raznovrstnosti 42 namenjen podpiranju programov spremljanja biotske raznovrstnosti. Ta podpora bo tudi ključna za izvajanje programa spremljanja opraševalcev v EU.

2.3.Ukrep 3: olajšanje izmenjave znanja in dostopa do podatkov

Ustvarjanje znanja za ukrepanje zahteva zapolnitev znanih vrzeli v podatkih v skladu z ukrepoma 1 in 2. Zahteva pa tudi boljšo uporabo obstoječih podatkov in informacij.

Komisija je 20. maja 2020 vzpostavila platformo EU z informacijami o opraševalcih 43 , tj. informacijsko vozlišče o opraševalcih v EU (ukrep 3A). Ta spletna platforma olajšuje izmenjavo informacij o zmanjševanju števila opraševalcev in ukrepih za zaustavitev tega zmanjševanja v EU, tudi s pobudami deležnikov za sodelovanje. Platforma z informacijami o opraševalcih je odprta za vse ključne akterje, kot so javni organi, znanstveniki, okoljevarstveni sektor, aktivisti civilne družbe, upravljavci zemljišč (zlasti kmetje in gozdarji), čebelarji, javnost in podjetja. Platforma tem akterjem omogoča, da: (i) si izmenjujejo dobre prakse o prizadevanjih za zaščito in ohranjanje opraševalcev; (ii) poiščejo smernice o ukrepih za zaščito in ohranjanje divjih opraševalcev ter (iii) poiščejo partnerje za te ukrepe.

Program spremljanja opraševalcev v EU in druge pobude za spremljanje in situ, razviti v okviru ukrepa 1, bodo zagotavljali dragocene podatke za ocenjevanje stanja populacij opraševalcev in vzrokov za zmanjševanje njihovega števila. Komisija in Evropska agencija za okolje trenutno preučujeta možnosti za vključitev informacij, pridobljenih s programi, v sistem za evropski informacijski sistem za biotsko raznovrstnost 44 .

Dajanje na voljo obstoječih podatkov o rabi zemljišč je zlasti pomembno za učinkovite ukrepe za ohranjanje opraševalcev. Komisija sodeluje z državami članicami pri obravnavi izmenjave, delitve, dostopa do in uporabe interoperabilnih, neosebnih prostorskih podatkov, ki so na voljo v integriranem administrativnem in kontrolnem sistemu (IAKS) SKP 45 . IAKS vsebuje potencialno dragocene informacije o opraševalcih in storitvah opraševanja, kot so prostorska porazdelitev in lokacija kmetijskih rastlin, kmetijske prakse ali ukrepi SKP. V okviru direktive INSPIRE 46 obstajajo prizadevanja za uskladitev in objavo teh podatkov za ponovno uporabo (ukrep 3B). Komisija je leta 2019 začela izvajati pilotni projekt, da bi preučila določbe o izmenjavi podatkov in možne načine uporabe direktive za pomoč pri organizaciji in izvajanju izmenjave podatkov na različnih področjih politike EU, vključno z IAKS.

2.4.Ukrep 4: ohranitev ogroženih vrst opraševalcev in habitatov

Zaustavljanje zmanjševanja števila opraševalcev se začne z zaščito najbolj ogroženih vrst opraševalcev in habitatov, kot so tisti, ki so zaščiteni v skladu z direktivo o habitatih ali vključeni na evropski rdeči seznam. Za izboljšanje stanja ohranjenosti takih vrst in habitatov so potrebni prednostno financiranje in učinkoviti akcijski načrti.

Komisija je z akcijskim načrtom za naravo, ljudi in gospodarstvo 47 izboljšala izvajanje direktive o habitatih z boljšim obravnavanjem ene od glavnih nevarnosti za opraševalce: izgube habitatov. Zlasti je pripravila akcijske načrte EU za habitate za dva habitatna tipa velikega pomena za opraševalce: polnaravna suha travišča in evropske suhe resave. Oba habitatna tipa sta zaščitena z direktivo o habitatih (ukrep 4A). Komisija je julija 2020 objavila razpis za pripravo treh akcijskih načrtov za vrste za ohranitev najbolj ogroženih vrst opraševalcev v EU 48 .

Podpora v okviru programa LIFE za ohranjanje opraševalcev je bila od leta 2018 močno okrepljena. Več tekočih projektov v okviru programa LIFE ima za izrecni cilj ohranitev opraševalcev. Ti tekoči projekti se osredotočajo na obnovo habitatov, izboljšanje znanja in ozaveščanje za izboljšanje stanja ohranjenosti ogroženih vrst metuljev. Drugi tekoči projekti se osredotočajo na spodbujanje kmetijskih praks, ki koristijo opraševalcem ali splošneje, žuželkam 49 .

Komisija še naprej spodbuja prijave za projekte LIFE o nevretenčarjih, vključno z žuželkami opraševalkami. Junija 2020 je Komisija organizirala spletni seminar 50 za razpravljanje o tem, kako povečati podporo v okviru programa LIFE za ohranjanje nevretenčarjev, z namenom spodbujanja več prijav na tem področju v prihodnosti. Komisija je predstavila tudi končno študijo 20 projektov LIFE o nevretenčarjih, ki je vključevala priporočila za prihodnje projekte 51 .

V poročilu Evropskega računskega sodišča je bila izražena zaskrbljenost zaradi pomanjkanja projektov LIFE o vrstah opraševalcev, ki niso zaščitene s pravom EU v skladu z direktivo o habitatih. Komisija bo v večletnem delovnem programu LIFE za obdobje 2021–2024 predlagala zvišanje stopnje sofinanciranja EU za najbolj ogrožene vrste v skladu z evropskim rdečim seznamom. To bo prispevalo k spodbujanju projektnih dejavnosti za vrste opraševalcev, ki niso pravno zaščitene, vendar pri njih kljub temu obstaja velika nevarnost izumrtja.

Akcijski načrti za vrste opraševalcev in habitate zahtevajo celovito in splošno razširjeno poznavanje ohranitvenih ukrepov in upravljanja ohranjanja. Omrežje Natura 2000 ima pomembno vlogo pri obravnavanju izgube habitatov opraševalcev. V letih 2018 in 2019 so Komisija in države članice podpirale izmenjavo znanja o ukrepih za upravljanje in pristopih k ohranjanju opraševalcev 52 , 53 , 54 v biogeografskem procesu omrežja Natura 2000 55 (ukrep 4B). Komisija je novembra 2019 organizirala tematsko delavnico za opredelitev najboljših ukrepov za upravljanje in pristopov k ohranjanju opraševalcev na območjih Natura 2000 56 .

Pomemben način za boljše vključevanje ciljev glede ohranjanja opraševalcev v upravljanje omrežja Natura 2000 je vključitev prednostnih ukrepov za glavne habitate opraševalcev v prednostne okvire ukrepanja držav članic 57 . V poročilu Evropskega računskega sodišča je bilo predlagano, naj Komisija preveri, ali prednostni okviri ukrepanja vključujejo zahteve za zaščito divjih opraševalcev in oceni ustrezne ukrepe, ki so jih predlagale države članice. Komisija: (i) je pozvala države članice, naj zagotovijo, da bodo take zahteve vključene v prednostne okvire ukrepanja; (ii) je leta 2018 začela ocenjevati prednostne okvire ukrepanja in predložila pripombe, da bi spodbudila vključitev zahtev za divje opraševalce, (iii) ter bo s tem nadaljevala tudi v letu 2021 za preostale prednostne okvire ukrepanja (ukrep 4C).

Cilji glede varstva narave, določeni v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, kot so povečanje pravno zavarovanih območij na 30 % zemljišč, učinkovito upravljanje teh območij in strogo varstvo vsaj tretjine takih območij, bodo, če se bodo v celoti izvedli, močno koristili opraševalcem. Strogo varstvo bi koristilo zlasti opraševalcem, odvisnim od habitatov staroraslih gozdov, kot so trepetavke.

2.5.Ukrep 5: izboljšanje habitatov opraševalcev na kmetijskih zemljiščih in v njihovi okolici

Komisija je leta 2019 začela študijo, da bi ocenila potencial SKP za obdobje 2014–2020 za ohranitev divjih opraševalcev. Poročilo 58 , ki je bilo objavljeno novembra 2020, vključuje pregled ukrepov SKP, ki lahko podpirajo ali ovirajo ohranjanje. V njem je ponazorjeno izvajanje teh ukrepov s študijami primerov v šestih državah članicah. V študijah so opredeljena tudi ključna spoznanja. Na podlagi te študije je Komisija pripravila smernice za organe upravljanja ter kmete in njihove svetovalce o tem, kako povečati učinkovitost ukrepov SKP za opraševalce 59 (ukrep 5A).

Komisija je leta 2019 začela študijo, da bi na splošno preučila ukrepe v zvezi z opraševalci, sprejete v vseh državah članicah 60 , vključno s prizadevanji na kmetijskih območjih (ukrep 5B). Ocena je pokazala, da številne države članice uporabljajo ciljno usmerjene ukrepe za zaščito opraševalcev v okviru SKP. Vendar pa je očitno, da je treba taka prizadevanja močno okrepiti po vsej EU.

Februarja 2020 je Komisija organizirala veliko konferenco deležnikov 61 za izmenjavo in dopolnitev ugotovitev zgoraj navedenih študij Komisije ter razpravo o tem, kako bolje vključiti cilje glede ohranjanja opraševalcev v strateške načrte SKP za obdobje 2021–2027 (ukrep 5C).

Predlog Komisije za prihodnjo SKP 62 vključuje številne instrumente in značilnosti, ki jih države članice lahko uporabijo v svojih strateških načrtih za izboljšanje biotske raznovrstnosti na kmetijskih območjih. Pri zagotavljanju pomoči v boju proti zmanjševanju števila vrst opraševalcev bodo ključni trije dejavniki: (i) nova „zelena arhitektura“, ki temelji na okrepljeni pogojenosti; (ii) ekološke sheme in zaveze glede okoljskega upravljanja ter (iii) obvezna okrepljena okoljevarstvena prizadevanja. Ti trije dejavniki bodo podpirali tudi druge cilje strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki so bistveni za podpiranje opraševalcem prijaznih kmetijskih krajin:

·vsaj 10 % kmetijskih površin vključenih med visokoraznovrstne značilnosti pokrajine;

·50-odstotno zmanjšanje tveganja in uporabe kemičnih pesticidov;

·50-odstotno zmanjšanje uporabe nevarnejših pesticidov;

·izvajanje ekološkega kmetijstva na vsaj 25 % kmetijskih zemljišč;

·znatno povečanje uporabe agroekoloških praks.

Poleg tega Komisija v priporočilih za države članice v zvezi z njihovim strateškim načrtom za SKP 63 obravnava tudi posebne cilje glede zaščite biotske raznovrstnosti, izboljšanja ekosistemskih storitev ter ohranjanja habitatov in krajin. Priporočila v zvezi s temi cilji naj bi prispevala k spodbujanju ohranjanja divjih opraševalcev na kmetijskih zemljiščih.

V poročilu Evropskega računskega sodišča je bilo predlagano, naj Komisija preveri, ali države članice v svoje strateške načrte po potrebi vključujejo prakse upravljanja, ki pomembno in pozitivno vplivajo na divje opraševalce. Izbira ter zasnova posegov in praks upravljanja, ki jih predlagajo države članice, bi morali temeljiti na analizi njihovih okoljskih razmer. Na podlagi te analize bi morale države članice opredeliti potrebe – vključno z ohranjanjem opraševalcev, če je to pomembno za dano ozemlje –, ki bi se obravnavale v strateških načrtih. Komisija bo ocenila, ali predlagani posegi in prakse upravljanja učinkovito prispevajo k posebnim ciljem SKP in posebnim potrebam, ki jih opredelijo države članice.

Komisija v okviru ukrepa 1 še naprej razvija kazalnik SKP za divje opraševalce, da bi ta kazalnik vključila v okvir uspešnosti in spremljanja, ko se bo začel uporabljati. Dokončno oblikovanje tega kazalnika je odvisno od izvajanja programa spremljanja opraševalcev v EU v državah članicah.

2.6.Ukrep 6: izboljšanje habitatov opraševalcev na mestnih območjih in v širši pokrajini

Komisija je leta 2019 zbrala dobre prakse in pripravila smernice za opraševalcem prijazna mesta (ukrep 6A). Smernice 64 , objavljene januarja 2020, zagotavljajo dobre primere in priporočila za oblikovalce politike, nosilce odločanja, prostorske načrtovalce, razvijalce projektov in upravljavce rabe tal v mestih o tem, kako ustvariti ugodno mestno okolje za opraševalce.

Komisija je oktobra 2020 pripravila poseben akcijski načrt za trajnostno rabo zemljišč in naravne rešitve 65 v okviru agende EU za mesta 66 . Ukrepi za zeleno infrastrukturo in biotsko raznovrstnost v okviru tega načrta bodo podpirali opraševalcem prijazno mestno okolje. Ukrepi za opraševalce bodo dodatno okrepljeni z novim „sporazumom o zelenih mestih“ 67 v okviru strategije za biotsko raznovrstnost in načrti za ozelenitev mest 68 .

Poleg tega je Komisija merila, ki se nanašajo na opraševalce, vključila v prijavne obrazce in tehnična navodila za podelitev naziva zelene prestolnice Evrope 69 in nagrade evropski zeleni list 70 na območju kazalnika „narava in biotska raznovrstnost“ (ukrep 6A).

Da bi olajšala učinkovitejše ukrepe za opraševalce, je razvila tudi pristop k evidentiranju ustreznosti mestnih območij za podpiranje opraševalcev 71 . Več mest je uporabilo ta pristop za razumevanje, kako se lahko zelene mestne površine upravljajo za povečanje populacij opraševalcev. Komisija bo obsežno promovirala to orodje med mestnimi oblastmi.

Ohranitveni ukrepi za opraševalce – na mestnih območjih ali v širši pokrajini – se lahko financirajo s sredstvi kohezijske politike EU v skladu s prednostnimi nalogami, vključenimi v nacionalne in regionalne operativne programe 72 . Komisija je v partnerstvu z Evropskim odborom regij februarja 2020 organizirala konferenco deležnikov 73 . Namen konference je bil povečati ozaveščenost o teh možnostih med: (i) organi upravljanja; (ii) regionalnimi in lokalnimi organi ter (iii) deležniki (ukrep 6B). Na konferenci je bilo izpostavljenih več projektov za ohranjanje opraševalcev po vsej EU, ki se večinoma financirajo v okviru programov evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg) 74 . Projekti za opraševalce so podprti tudi z drugimi programi v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada. 75  

Komisija spodbuja ukrepe na ravni pokrajin, ki ohranjajo, povezujejo in obnavljajo habitate opraševalcev, s svojimi smernicami o zeleni infrastrukturi na ravni EU 76 ter o vključevanju ekosistemov in njihovih storitev v odločanje 77 (ukrep 6C).

2.7.Ukrep 7: zmanjšanje učinkov rabe pesticidov na opraševalce

Komisija je leta 2018 z državami članicami razpravljala o možnosti vključitve posebnih ciljev in ukrepov za opraševalce v revidirane nacionalne akcijske načrte držav članic v skladu z direktivo o trajnostni rabi pesticidov 78 (ukrep 7A). V drugem poročilu Komisije o napredku 79 pri izvajanju Direktive ni bilo posebnega poudarka na opraševalcih. Vendar pa je Komisija zahtevala izvedbo študije za oceno ravni vključenosti ciljev in/ali ukrepov v zvezi z ohranjevanjem opraševalcev v nacionalnih akcijskih načrtih. Končno poročilo te študije je bilo objavljeno novembra 2020 in kaže nizko raven vključenosti. Države članice si morajo bolj prizadevati za okrepitev določb o žuželkah opraševalkah v nacionalnih akcijskih načrtih.

Komisija se je s strategijo EU za biotsko raznovrstnost in strategijo „od vil do vilic“ zavezala ukrepanju za zmanjšanje skupne uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 % ter uporabe nevarnejših pesticidov za 50 % do leta 2030. V ta namen bo Komisija revidirala direktivo o trajnostni rabi pesticidov z izboljšanjem njenih določb o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi ter spodbujala večjo uporabo varnih alternativ za zaščito pridelkov pred škodljivimi organizmi in boleznimi, zlasti s strateškimi načrti SKP. Ti ukrepi bodo koristili biotski raznovrstnosti na splošno in zlasti žuželkam opraševalkam.

Komisija si prizadeva zagotoviti, da se bo zaščita opraševalcev upoštevala tudi pri registraciji fitofarmacevtskih sredstev, kot zahteva zakonodaja EU o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet 80 . Komisija je sodelovala z državami članicami, da bi zagotovila, da bodo potrdile in izvajale smernice za oceno tveganja, ki ga fitofarmacevtska sredstva lahko pomenijo za čebele (Apis mellifera, Bombus spp. in čebele samotarke) 81 , potem ko jih je leta 2013 sprejela Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) (ukrep 7B). Vendar od leta 2013 velika večina držav članic nenehno nasprotuje potrditvi delov smernic EFSA, povezanih s kronično toksičnostjo za čebele. Zato je Komisija konec leta 2018 predlagala, naj kot prvi korak izvedejo dele smernic, za katere je bila podpora zadostna (tj. dele v zvezi z akutnimi tveganji za medonosne čebele).

Julija 2019 se je kvalificirana večina držav članic dogovorila o osnutku uredbe Komisije o spremembi enotnih načel za ocenjevanje in registracijo fitofarmacevtskih sredstev. Ta sprememba enotnih načel je bila potrebna za izvedbo delov smernic o akutni toksičnosti za medonosne čebele. Vendar je Evropski parlament oktobra 2019 nasprotoval 82 temu osnutku uredbe in Komisijo pozval, naj predloži nov osnutek uredbe, ki bo zajemal tudi kronično toksičnost in toksičnost za ličinke pri medonosnih čebelah ter akutno toksičnost za čmrlje. Zato Komisija ni mogla nadaljevati z delnim izvajanjem smernic.

Marca 2019 je Komisija pooblastila agencijo EFSA 83 , da pregleda smernice ob upoštevanju novih znanstvenih spoznanj, pridobljenih od leta 2013. Komisija je želela pripraviti smernice z najnovejšimi metodologijami za izvajanje ocen tveganja za upravljane in divje čebele. Pregled poteka 84 in naj bi bil končan leta 2021. Komisija si bo nato prizadevala za potrditev celotnih smernic 85 .

Evropsko računsko sodišče je Komisijo pozvalo, naj: (i) razširi zaščitne ukrepe v zvezi z oceno tveganja na reprezentativen obseg vrst divjih opraševalcev, (ii) z državami članicami pripravi delovni načrt za razvoj preskusnih metod v zvezi s tem in (iii) opredeli posebne cilje v zvezi z zaščito divjih opraševalcev. Komisija obravnava ta priporočila z okrepitvijo ocenjevanja tveganja fitofarmacevtskih sredstev za okolje, kot je navedeno v prejšnjem odstavku, in se je zavezala strategiji EU „od vil do vilic“.

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev z neonikotinoidi ter omejitve in prepovedi njihove uporabe so v zadnjih letih deležne velike pozornosti zaradi visoke toksičnosti teh sredstev za čebele 86 . Komisija je 29. maja 2018 sprejela izvedbene uredbe o spremembi pogojev za registracijo neonikotinoidov imidakloprida 87 , klotianidina 88 in tiametoksama 89 , da bi prepovedala kakršno koli rabo navedenih treh snovi na prostem (ukrep 7C). Ob upoštevanju teh omejitev so vlagatelji vloge za podaljšanje registracije klotianidina, tiametoksama in imidakloprida umaknili svoje vloge. Posledično je registracija teh snovi potekla 31. januarja 2019, 30. aprila 2019 oziroma 1. decembra 2020.

Poročilo Evropskega računskega sodišča in resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2019 90 sta pozvala Komisijo, naj zagotovi, da bodo nujne registracije v zvezi z uporabo neonikotinoidov ustrezno utemeljene. Uredba (ES) št. 1107/2009 državam članicam omogoča, da za fitofarmacevtska sredstva, ki niso registrirana na njihovem ozemlju, izdajo nujne registracije za omejeno in nadzorovano uporabo, kadar nevarnosti ni mogoče obvladati z drugimi ustreznimi ukrepi. Po prepovedi uporabe navedenih treh neonikotinoidnih pesticidov na prostem in izteku njihove registracije je več držav članic večkrat izdalo nujne registracije za njihovo uporabo.

Komisija je leta 2018 pooblastila agencijo EFSA, da preveri, ali so bile nujne registracije, ki so bile večkrat izdane za nekatere kmetijske rastline, utemeljene, in leta 2020 sprejela ukrepe za preprečitev neutemeljenih nujnih registracij (za Romunijo 91 in Litvo 92 ). Komisija je oktobra 2020 poslala drugo pooblastilo agenciji EFSA, da bi do septembra 2021 ocenila, ali nekatere nujne registracije za uporabo teh snovi na sladkorni pesi izpolnjujejo pogoje iz Uredbe. Komisija lahko na podlagi rezultatov tega pooblastila sprejme nadaljnje ukrepe. Za dodatno povečanje preglednosti so obvestila o nujnih registracijah držav članic objavljena v zbirki podatkov EU o pesticidih 93 .

2.8.Ukrep 8: zmanjšanje vpliva invazivnih tujerodnih vrst na opraševalce

Komisija je januarja 2020 objavila smernice o upravljanju invazivnih tujerodnih vrst za zaščito divjih opraševalcev 94 (ukrep 8A). Smernice so namenjene zlasti: (i) organom, pristojnim za upravljanje invazivnih tujerodnih vrst ali vključenim v ustrezno oblikovanje politike, ter (ii) evropskim državljanom, ki si prizadevajo za spremljanje in/ali preprečitev vnosa in širjenja takih vrst. Smernice zajemajo najpomembnejše ukrepe za odkrivanje, nadzorovanje in izkoreninjenje invazivnih tujerodnih vrst, ki so najbolj škodljive za domače divje opraševalce v Evropi. Med temi invazivnimi tujerodnimi vrstami, škodljivimi za divje opraševalce, so čebela smolarka, azijski sršen ali rastline, kot sta navadni rododendron in zlata rozga. Azijski sršen je v skladu z uredbo o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst 95 uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Komisija je leta 2019 pripravila smernice o invazivnih tujerodnih vrstah, ki so domorodne v delu EU, za ozaveščanje o morebitnih negativnih vplivih takih vrst zunaj njihovega naravnega območja razširjenosti. Med drugimi vrstami so v teh smernicah obravnavane podvrste upravljanih čebel in čmrljev 96 .

Program LIFE podpira projekte, ki vključujejo obnovo habitatov po razširitvi invazivnih tujerodnih vrst. Več projektov je bilo namenjenih ozaveščanju ali preučitvi in nadzorovanju invazivnih tujerodnih vrst, ki negativno vplivajo na avtohtono rastlinje, od katerega so odvisni opraševalci, kot so navadni rododendron, pampaška trava in žlezava nedotika 97 .

Zaveza v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 glede zmanjšanja števila vrst na rdečem seznamu, ki jih ogrožajo invazivne tujerodne vrste, za 50 % bo prispevala tudi k ublažitvi negativnih vplivov na opraševalce.

Komisija je vključila odločna priporočila za uporabo domorodnih rastlinskih vrst in vrst opraševalcev ter za strogo izogibanje tujerodnim vrstam in invazivnim tujerodnim vrstam v sklop smernic za ohranjanje opraševalcev. Te smernice so bile namenjene javnosti, lokalnim organom in različnim poslovnim sektorjem, vključno s kmetijskim, gozdarskim in gradbenim sektorjem ter sektorjem krajinske arhitekture 98 (ukrep 8B).

2.9.Ukrep 9: spodbujanje poslovnega sektorja in državljanov k ukrepanju

Komisija je avgusta 2018 prek platforme EU Business@Biodiversity izvedla začetni pregled poslovnih dejavnosti za ohranjanje opraševalcev 99 . Po tem je naročila pripravo posebnih smernic 100 za enajst poslovnih sektorjev: kmetijstvo; agroživilske proizvode in pijačo; gozdarstvo; hortikulturo; čebelarstvo; trgovino na drobno; krajinsko arhitekturo; gradbeništvo; rudarstvo; energetiko in turizem (ukrep 9A). V teh smernicah so bile podrobneje preučene dobre poslovne prakse. Komisija še naprej promovira te smernice in spodbuja podjetja k izvajanju v rezultate usmerjenih ukrepov za ohranjanje opraševalcev. Poleg tega še naprej spodbuja podjetja k ocenjevanju in vključevanju njihovih vplivov na biotsko raznovrstnost 101 ter odvisnosti od nje v odločanje, tudi s projekti v okviru programa LIFE, ki podpirajo opraševalcem prijazno sekvestracijo ogljika v kmetijske površine.

Komisija tudi še naprej spodbuja javnost k ukrepanju za ohranitev opraševalcev, in sicer z javnimi kampanjami 102 , komunikacijskimi dejavnostmi, izobraževalnim gradivom 103 in smernicami 104 (ukrep 9C). Ključna platforma za to je spletna platforma Komisije z informacijami o opraševalcih 105 . Platforma z informacijami o opraševalcih, razvita v okviru ukrepa 3A, olajšuje dostop do informacij ter vključuje javnost in druge deležnike. Komunikacijski pristop k javnosti je namenjen opozarjanju na raznolikost opraševalcev in njihov pomen za človeštvo ter spodbujanju vseh k ukrepanju za njihovo zaščito. Opraševalci so med najbolj priljubljenimi temami na področju narave med Evropejci in o njih je zelo enostavno komunicirati. Zato Komisija uporablja opraševalce kot sredstvo za obveščanje o ukrepih EU v zvezi s širšimi vprašanji biotske raznovrstnosti in okolja v okviru evropskega zelenega dogovora.

Komisija podpira vlogo javnosti pri ustvarjanju znanja za ukrepe politike. Julija 2020 je objavila poročilo o dobrih praksah v znanosti za državljane na področju spremljanja stanja okolja 106 , ki vključuje znanost za državljane o opraševalcih (spremljanje metuljev). Z izvajanjem pilotnega projekta Evropskega parlamenta ABLE 107 je spodbudila vzpostavitev evropskega programa spremljanja metuljev v desetih državah članicah. Znanost za državljane naj bi bila tudi sestavni del prihodnjega programa spremljanja opraševalcev v EU in programa okoljskega spremljanja rabe pesticidov prek medonosnih čebel, razvitega v skladu z ukrepom 1. Komisija bo v letu 2021 s projektom STING 108 razširila dejavnosti vključevanja javnosti, povezane z opraševalci, zlasti v okviru varnosti hrane.

Evropska solidarnostna enota (ukrep 9C) podpira projekte, ki vključujejo mlade na različnih področjih, povezanih s solidarnostjo, tudi na področju varstva okolja in narave. Več tekočih projektov obravnava opraševalce. Nekateri se osredotočajo na dejavnosti obveščanja in ozaveščanja, kot je projekt Wild Bee Pollinator Conservation ali projekt Solidarity Bees. Drug primer, tj. projekt zagotavljanja podpore ekosistemom, prispeva k ustvarjanju ugodnega stanja habitatov za divje opraševalce in druge žuželke 109 .

Program Erasmus+ financira projekte, namenjene ozaveščanju učencev, z zagotavljanjem možnosti za učenje o opraševalcih. To vključuje vključevanje učencev v dejavnosti, kot je spremljanje opraševalcev na terenu, ki omogoča mladim, da se seznanijo z zahtevami opraševalcev, povezanimi s habitati, in nevarnostmi, ki jim grozijo 110 .

Komisija podpira državljane v njihovi vlogi potrošnikov. Izbira potrošnikov lahko močno vpliva na divje opraševalce. Znak EU za okolje 111 je eno izmed orodij, ki lahko ublažijo negativne vplive izbire potrošnikov, na primer v zvezi z vrtnarskimi izdelki, ki vplivajo na opraševalce (ukrep 9B). Komisija se trenutno osredotoča na povečanje uspeha sedanjega portfelja proizvodov z znakom za okolje in ne na razvoj novih meril za znak EU za okolje. Pred kratkim je začela revidirati merila za znak EU za okolje za „rastne substrate, sredstva za izboljšanje tal in mulč“ ter bo zagotovila, da bodo revidirana merila obravnavala potrebo po ohranitvi opraševalcev. Na primer, merila bi lahko vključevala zaščitne ukrepe za zagotovitev, da prst, ki se uporablja za lončnice, in vrtnarski izdelki ne izvirajo iz habitatov opraševalcev ali da pridobivanje mineralnih surovin ne povzroča degradacije habitatov opraševalcev. V živilskem sektorju je bila s projektom, povezanim z živili in biotsko raznovrstnostjo, v okviru programa LIFE preučena zaščita žuželk na področju standardov in oznak za živila ter pripravljen priročnik za upravljavce kakovosti, upravljavce proizvodov in upravljavce javnih naročil 112 .

2.10.Ukrep 10: spodbujanje strategij za opraševalce in sodelovanja na vseh ravneh

Komisija spodbuja nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj razvijejo strategije za opraševalce. Za olajšanje tega procesa je pripravila predloge 113 za take strategije, ki jih je mogoče prilagoditi posebnim potrebam posameznih območij (ukrep 10A).

Poleg organizacije ad hoc dogodkov in delavnic Komisija olajšuje sodelovanje deležnikov pri ohranjanju opraševalcev v okviru evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijstva 114 , programov Interreg 115 in agende EU za mesta 116 (ukrep 10B). Programi Interreg so bili posebej koristni pri spodbujanju sodelovanja s skupnimi ukrepi ter izmenjavami politik med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji iz različnih držav članic. Komisija še naprej spodbuja tudi povezave med nacionalnimi, lokalnimi in podnacionalnimi organi ter njihovimi partnerji iz drugih držav EU. V okviru evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijstva so bile ustanovljene lokalne operativne skupine 117 , 118 za inovativno in opraševalcem prijazno upravljanje kmetij.

Oktobra 2020 je bila v okviru evropskega okoljskega partnerskega programa za pristop 119 organizirana spletna regionalna delavnica 120 o invazivnih tujerodnih vrstah in pobudi EU za opraševalce za udeležence iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Severne Makedonije, Kosova in Turčije (ukrep 10C). Delavnica je bila podprta z instrumentom za predpristopno pomoč, eden od njenih ciljev pa je bil spodbuditi izmenjavo izkušenj o določanju strateških ciljev ter izvajanju ukrepov za odzivanje na zmanjševanje števila opraševalcev v EU in prispevanje k prizadevanjem za njihovo ohranjanje na svetovni ravni.

V svoje delo zunaj EU je Komisija vključila tudi posebno podporo za cilje pobude EU za opraševalce in akcijski načrt za obdobje 2018–2030 za drugo mednarodno pobudo za opraševalce (ukrep 10C). Komisija je na primer podprla projekt EU-FAO iz leta 2019, ki olajšuje izvajanje večstranskih sporazumov s strani afriških, karibskih in pacifiških držav 121 . Ta projekt je namenjen spodbujanju kmetijskih praks, ki temeljijo na ekosistemih, vključno z ohranjanjem naravnih habitatov za divje opraševalce in z blažitvijo tveganj, ki jih predstavljajo pesticidi. Za regulativne organe, pristojne za pesticide, bo organiziran globalni seminar o krepitvi in izvrševanju predpisov o pesticidih za zaščito opraševalcev, da bodo lahko okrepili svojo zmogljivost za pripravo in izvrševanje predpisov o pesticidih, ki ščitijo opraševalce 122 .

EU se je novembra 2018 na 14. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti pridružila „koaliciji voljnih za opraševalce“ 123 (ukrep 10D). Od takrat Komisija podpira cilje koalicije z izmenjavo znanja in izkušenj o izvajanju ukrepov EU za opraševalce z drugimi državami.

EU v okviru priprav in izvajanja svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 124 spodbuja svoje mednarodne partnerje k večjemu ohranjanju opraševalcev in spoštovanju ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo.

3.Zaključek

Ta pregled kaže, da je bil pri izvajanju ukrepov pobude dosežen velik napredek. Pobuda je zagotovila splošen okvir za ukrepe EU za opraševalce v vseh sektorskih politikah. Ukrepi za razvoj ključnih vzvodov politike so bili uspešno uvedeni in so precej napredovali. Med te vzvode politike spadajo programi za spremljanje vrst opraševalcev in vzrokov za zmanjševanje njihovega števila. Sistem obveščanja o opraševalcih in prilagojene raziskovalne pobude pa bi morali dodatno podpreti pobudo.

Na splošno je pobuda še vedno veljavno orodje politike, ki EU, državam članicam in deležnikom omogoča spoprijemanje z zmanjševanjem števila opraševalcev. Vendar še vedno obstajajo veliki izzivi pri odpravljanju vzrokov za zmanjševanje. Okrepiti bo treba prizadevanja, zlasti za obravnavanje izgube habitatov v kmetijskih krajinah in učinkov pesticidov. Med drugimi izzivi, ki ostajajo, je odpravljanje nevarnosti za opraševalce, ki se ne obravnavajo neposredno v okviru pobude, kot so podnebne spremembe in onesnaževala razen pesticidov.

Napredek pri doseganju dolgoročnih ciljev pobude bo močno okrepljen s strategijo EU za biotsko raznovrstnost, strategijo EU „od vil do vilic“ in akcijskim načrtom EU za ničelno onesnaževanje, zlasti z zavezami za razširitev zavarovanih območij in obnovo ekosistemov. Poleg tega so bistvenega pomena spodbujanje agro-ekoloških pristopov, kot je ekološko kmetovanje, obnova visokoraznovrstnih značilnosti pokrajine na kmetijskih zemljiščih ter zmanjšanje učinkov pesticidov in drugih onesnaževal, ki škodujejo opraševalcem.

Komisija bo tesno sodelovala z državami članicami v naslednji fazi izvajanja pobude. Zato pozdravlja sklepe Sveta 125 o poročilu Evropskega računskega sodišča, zlasti o potrebi po zagotovitvi ustrezne rabe virov, vzpostavitvi okvira upravljanja in spremljanja opraševalcev za celotno EU ter boljšem vključevanju potreb opraševalcev v SKP in okvir zakonodaje o pesticidih.

Komisija bo v drugi polovici leta 2021 začela izvajati dejavnosti posvetovanja za zbiranje mnenj ter celovitejših dokazov, spoznanj in izkušenj deležnikov ter splošne javnosti o izvajanju obstoječega okvira ukrepov. Ti predlogi bodo nudili pomembne usmeritve za izboljšanje tega okvira in opredelitev dodatnih ukrepov, ki bi bili potrebni za celovito izvedbo dolgoročnih ciljev pobude.

Komisija bo nato revidirala pobudo ob upoštevanju povratnih informacij, ki jih je do zdaj prejela od drugih institucij in deležnikov, ter rezultatov posvetovanj.

(1)

  https://ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/redlist .

(2)

Evropska unija, Evropska agencija za okolje, (2021), „Accounting for ecosystems and their services in the European Union (INCA)“, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, (v tisku).

(3)

COM(2018) 395 final, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52018DC0395 .

(4)

Opraševalci v Evropi so večinoma žuželke, vključno z divjimi čebelami, trepetavkami ter dnevnimi in nočnimi metulji.

(5)

https://www.acceptance.ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/pollinators/documents/EU_pollinators_summary_public_consultation.pdf .

(6)

  https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2019-0104_SL.html .

(7)

  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12948-2018-INIT/sl/pdf .

(8)

Posebno poročilo št. 15/2020, https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=54200 .

(9)

  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-14168-2020-INIT/sl/pdf .

(10)

COM(2020) 380 final, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52020DC0380 .

(11)

COM(2020) 381 final, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52020DC0381 .

(12)

COM(2021) 82 final, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM:2021:82:FIN .

(13)

  https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC122225 .

(14)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/European+Red+List+of+Hoverflies .

(15)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/European+Red+List+of+Moths .

(16)

  https://www.eionet.europa.eu/etcs/etc-bd/products/etc-bd-reports/etc-bd-technical-paper-1-2020-report-for-a-list-of-annex-i-habitat-types-important-for-pollinators .

(17)

  https://ec.europa.eu/environment/nature/knowledge/rep_habitats .

(18)

  https://www.eea.europa.eu/publications/state-of-nature-in-the-eu-2020 .

(19)

https://tableau.discomap.eea.europa.eu/t/Natureonline/views/SONpollinators/Storypollinators?%3AisGuestRedirectFromVizportal=y&%3Adisplay_count=n&%3AshowAppBanner=false&%3Aorigin=viz_share_link&%3AshowVizHome=n&%3Aembed=y .

(20)

Evropsko spremljanje biotske raznovrstnosti v kmetijskih krajinah (EMBAL), https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Data+and+information .

(21)

  https://ec.europa.eu/eurostat/web/lucas .

(22)

Projekt Insignia, https://www.insignia-bee.eu .

(23)

Več informacij o pripravljalnih ukrepih Evropskega parlamenta je na voljo na: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/ATAG/2019/640130/EPRS_ATA(2019)640130_EN.pdf .

(24)

  https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC120383 .

(25)

  https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC117072 .

(26)

Evropska unija, Evropska agencija za okolje, (2021), „Accounting for ecosystems and their services in the European Union (INCA)“, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, (v tisku).

(27)

  https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC120571 .

(28)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Research+and+innovation .

(29)

SC5-32-2020, https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/opportunities/topic-details/sc5-32-2020 .

(30)

Shema ERA-NET COFUND v okviru programa Obzorje 2020 za spodbujanje evropskih raziskav o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, https://www.biodiversa.org .  

(31)

Projekt VOODOO, https://www.biodiversa.org/1777/download .

(32)

Projekt OBServ, https://www.biodiversa.org/1635/download .

(33)

Projekt DrivenByPollinators, https://cordis.europa.eu/project/id/819374 .

(34)

Na primer projekt DEFPOLL, https://cordis.europa.eu/project/id/798954 .

(35)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Horizon+2020 .

(36)

EKLIPSE je mehanizem za podpiranje boljših odločitev o okolju, ki temeljijo na najboljšem razpoložljivem znanju, https://www.eklipse-mechanism.eu .

(37)

  https://www.eklipse-mechanism.eu/pollinators_request .

(38)

  https://ec.europa.eu/eip/agriculture/en/european-innovation-partnership-agricultural .

(39)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Bottom-up+innovation .

(40)

  https://ec.europa.eu/research/pdf/horizon-europe/ec_rtd_orientations-towards-the-strategic-planning.pdf .

(41)

  https://ec.europa.eu/info/horizon-europe/commissions-proposal-horizon-europe_en#the-commissions-proposal-for-horizon-europe .

(42)

Evropsko partnerstvo v okviru programa Obzorje Evropa, „Ohranjanje biotske raznovrstnosti za zaščito življenja na zemlji“, https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/research_and_innovation/funding/documents/european_partnership_for_rescuing_biodiversity_to_safeguard_life_on_earth.pdf .

(43)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/EU+Pollinator+Information+Hive .

(44)

  https://biodiversity.europa.eu/ .

(45)

IAKS je administrativni sistem za ugotavljanje in nadzorovanje upravičenosti do pomoči ali podpore v okviru SKP, ki ga vzpostavijo in upravljajo posamezne države članice. Več informacij je na voljo na: https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/financing-cap/financial-assurance/managing-payments_sl .

(46)

Direktiva 2007/2/ES o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE), https://inspire.ec.europa.eu .

(47)

  https://ec.europa.eu/environment/nature/legislation/fitness_check/action_plan .

(48)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Action+plans .

(49)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/LIFE+programme .

(50)

  https://ec.europa.eu/easme/en/webinar-life-stepping-save-bugs .

(51)

  https://ec.europa.eu/easme/sites/easme-site/files/life_and_invertebrates-_summary_report-final-layout.pdf .

(52)

https://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/platform/events/continental_pannonian_steppic_and_black_sea_regions_seminar_en.htm .

(53)

https://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/platform/events/atlantic_biogeographical_chalk_grasslands.htm .

(54)

  https://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/platform/events/eurasian_grassland_conference.htm .

(55)

Več informacij o biogeografskem procesu omrežja Natura 2000 je na voljo na: https://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/seminars_en.htm .

(56)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Natura+2000+workshop+Nov+2019 .

(57)

  https://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/financing/index_en.htm .

(58)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Agriculture .

(59)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Farmers .

(60)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Actions+in+my+country .

(61)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Stakeholder+conference+Feb+2020 .

(62)

  https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/future-cap_sl .

(63)

COM(2020) 846 final.

(64)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Cities .

(65)

  https://ec.europa.eu/futurium/en/system/files/ged/sul-nbs_finalactionplan_2018.pdf .

(66)

Agenda za mesta je partnerstvo med mesti, državami članicami, Evropsko komisijo in deležniki, kot so nevladne organizacije ali podjetja.

(67)

  https://ec.europa.eu/environment/topics/urban-environment/green-city-accord_en .

(68)

  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1590574123338&uri=CELEX:52020DC0380 .

(69)

  https://ec.europa.eu/environment/europeangreencapital .

(70)

  https://ec.europa.eu/environment/europeangreencapital/europeangreenleaf .

(71)

  https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC115375 .

(72)

  https://ec.europa.eu/regional_policy/sl/funding .

(73)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Stakeholder+conference+Feb+2020 .

(74)

  https://ec.europa.eu/regional_policy/en/policy/cooperation/european-territorial/ .

(75)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Regions .

(76)

SWD(2019) 193 final.

(77)

SWD(2019) 305 final.

(78)

Direktiva 2009/128/ES.

(79)

  https://ec.europa.eu/food/sites/food/files/plant/docs/pesticides_sud_report-act_2020_sl.pdf .

(80)

Uredba (ES) št. 1107/2009.

(81)

  https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/3295 .

(82)

  https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/B-9-2019-0149_SL.html .

(83)

Evropska agencija za varnost hrane.

(84)

  https://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/event/Bee_Guidance_review.pdf .

(85)

V zvezi s tem bo Komisija upoštevala priporočila Evropskega računskega sodišča (posebno poročilo 15/2020), https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=54200 .

(86)

  https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/approval_active_substances/approval_renewal/neonicotinoids_en .

(87)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/783 z dne 29. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi imidakloprid (UL L 132, 30.5.2018, str. 31).

(88)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/784 z dne 29. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi klotianidin (UL L 132, 30.5.2018, str. 35).

(89)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/785 z dne 29. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi tiametoksam (UL L 132, 30.5.2018, str. 40).

(90)

2019/2803(RSP), https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2019-0104_SL.html .

(91)

UL L 33, 5.2.2020, str. 16.

(92)

UL L 33, 5.2.2020, str. 19.

(93)

  https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/ppp/pppeas/screen/home .

(94)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/IAS+Managers .

(95)

Uredba (EU) št. 1143/2014.

(96)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/IAS+Managers .

(97)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/LIFE+programme .

(98)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Get+involved .

(99)

  https://ec.europa.eu/environment/biodiversity/business/news/news-84_en.htm .

(100)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Businesses .

(101)

  https://ec.europa.eu/environment/biodiversity/business .

(102)

  https://wikis.ec.europa.eu/pages/viewpage.action?pageId=23462237 .

(103)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Educational+materials .

(104)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Citizens .

(105)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/EU+Pollinator+Information+Hive .

(106)

SWD(2020) 149 final.

(107)

  https://butterfly-monitoring.net/able .

(108)

STING (Science and Technology for Pollinating Insects – Znanost in tehnologija za žuželke opraševalke) je projekt, ki ga izvaja Skupno raziskovalno središče.

https://ec.europa.eu/jrc/sites/jrcsh/files/adopted_jrc_2019-20_wp_europa_v2.pdf .

(109)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Education+and+youth .

(110)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Education+and+youth .

(111)

  https://ec.europa.eu/environment/ecolabel/ .

(112)

  https://www.business-biodiversity.eu/en/publications/easy-guide--insect-protection .

(113)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Public+authorities .

(114)

  https://ec.europa.eu/eip/agriculture/en/european-innovation-partnership-agricultural .

(115)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/Regions .

(116)

  https://ec.europa.eu/futurium/en/system/files/ged/sul-nbs_finalactionplan_2018.pdf .

(117)

  https://ec.europa.eu/eip/agriculture/en/find-connect/projects/protecting-farmland-pollinators .

(118)

  https://ec.europa.eu/eip/agriculture/en/find-connect/projects/pasture-pollinators .

(119)

  https://eppanetwork.eu/project .

(120)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/International+action .

(121)

  https://ec.europa.eu/international-partnerships/news/eu-provides-extra-eu9-million-support-faos-work-promoting-nature-friendly-agricultural_en .

(122)

  https://wikis.ec.europa.eu/display/EUPKH/International+action .

(123)

  https://promotepollinators.org/about/history .

(124)

  https://www.cbd.int/conferences/post2020 .

(125)

  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-14168-2020-INIT/sl/pdf .