52018DC0395

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.6.2018

COM(2018) 395 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Pobuda EU za opraševalce

{SWD(2018) 302 final}
{SWD(2018) 303 final}

1.Potrebno ukrepanje EU na področju opraševalcev

V zadnjih letih je pozornost javnosti pritegnil resen položaj populacij medonosnih čebel, ki se zmanjšujejo v EU in po svetu. Za tem pojavom, o katerem je javnost dobro obveščena, je problem veliko večje razsežnosti, in sicer izrazit upad prisotnosti in raznolikosti vseh vrst evropskih divjih žuželk opraševalk, vključno z divjimi čebelami, trepetavkami ter dnevnimi in nočnimi metulji. Številne vrste opraševalcev so izumrle ali jim grozi izumrtje 1 .

To je resen razlog za zaskrbljenost, saj so opraševalci sestavni del zdravih ekosistemov. Brez njih bi številčnost mnogih rastlinskih vrst upadla in te bi sčasoma izginile skupaj z organizmi, ki so od njih odvisni, kar bi imelo resne ekološke, družbene in gospodarske posledice. Kulture, odvisne od opraševalcev, so različno odvisne od živalskega opraševanja. Po ocenah se 5–8 % 2 sedanje rastlinske pridelave na svetu neposredno pripisuje živalskemu opraševanju. Samo v EU je približno 84 % 3 vrst kmetijskih rastlin in 78 %3 vrst divjih cvetlic vsaj delno odvisnih od živalskega opraševanja. Skoraj 15 milijard EUR 4 kmetijske proizvodnje v EU na leto se neposredno pripisuje žuželkam opraševalkam.

Prvo svetovno poročilo o opraševalcih, ki ga je izdala Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah 2, kot glavne nevarnosti za opraševalce navaja spremembo rabe zemljišč, intenzivno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in rabo pesticidov, onesnaženost okolja, invazivne tujerodne vrste, patogene in podnebne spremembe. Ugotovljene so bile tudi precejšnje vrzeli v znanju o delovanju teh dejavnikov in potreba po medsektorskih ukrepih, s katerimi bi se jih lotili. Konvencija o biološki raznovrstnosti 5 je potrdila ugotovitve poročila ter poudarila pomen opraševalcev in ekosistemskih storitev, ki jih ti opravljajo, za doseganje številnih ciljev ZN za trajnostni razvoj 6 .

EU je sprejela vrsto ukrepov, koristnih za opraševalce, zlasti v okviru okoljske in zdravstvene politike (predvsem direktive o pticah in direktive o habitatih ter zakonodaje EU o pesticidih) ter skupne kmetijske politike, kohezijske politike ter politike raziskav in inovacij. Obstajajo tudi številne nacionalne in regionalne strategije za opraševalce. Vendar do zdaj ni bilo nobenega enotnega, usklajenega ukrepa EU, ki bi obravnaval zmanjševanje števila opraševalcev s celostnim pristopom ter vključeval različne sektorje in politike. EU in države članice morajo to vprašanje obravnavati skupaj.

To sporočilo predstavlja strateške cilje in vrsto ukrepov, ki bi jih morale sprejeti EU in države članice, da bi se spopadle z zmanjševanjem števila opraševalcev v EU in prispevale k svetovnim ohranitvenim prizadevanjem. Vzpostavlja okvir celostnega pristopa k vprašanju in učinkovitejše rabe obstoječih instrumentov in politik.

Ta pobuda odraža prizadevanja Komisije, da omogoči hitrejši napredek pri doseganju cilja EU za leto 2020, ki je zaustavitev in obrnitev trenda izginevanja biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev 7 ter ga potrjuje akcijski načrt EU za naravo, ljudi in gospodarstvo 8 . Odgovarja na pozive Evropskega parlamenta 9 , 10 in Sveta 11 k ukrepanju za zaščito opraševalcev in njihovih habitatov ter za zaustavitev zmanjševanja njihovega števila. Javno posvetovanje 12 , na katerem se je pripravljala ta pobuda, je pokazalo, da skupine zainteresiranih strani, zlasti pa širša javnost, močno podpirajo pobudo EU.

2.Sestavni deli pobude

Namen ciljev in ukrepov iz te pobude je izboljšati znanstvena spoznanja o zmanjševanju števila žuželk opraševalk, odpraviti njegove glavne znane vzroke in okrepiti sodelovanje med vsemi akterji. Čeprav se pobuda osredotoča na divje opraševalce, obravnava izzive, skupne vsem opraševalcem. Zato bo koristila tudi udomačenim opraševalcem, zlasti medonosnim čebelam, ter dopolnila obstoječo podporo EU za čebelarstvo 13 in zdravje čebel 14 .

Čeprav so predlagani ukrepi zasnovani za kratkoročno izvajanje, bodo sprožili ključne postopke in vzpostavili mehanizme za celostno spopadanje z izzivi na dolgi rok. Uspešno izvajanje teh ukrepov bo zahtevalo ustrezne finančne in človeške vire. Oblikovalci politik in javni organi se z izzivom ne morejo spopasti sami; vključiti bo treba tudi državljane EU in poslovni sektor.

PREDNOSTNA NALOGA I: izboljšanje znanja o zmanjševanju števila opraševalcev, njegovih vzrokih in posledicah

PREDNOSTNA NALOGA II: spopadanje z vzroki zmanjševanja števila opraševalcev

PREDNOSTNA NALOGA III: ozaveščanje, vključevanje širše družbe in spodbujanje sodelovanja

Pobuda določa dolgoročne cilje in kratkoročne ukrepe za tri prednostne naloge:

V tabeli v prilogi so navedene podrobnosti o različnih ukrepih in podukrepih za vsako prednostno nalogo.

2.1.PREDNOSTNA NALOGA I: izboljšanje znanja o zmanjševanju števila opraševalcev, njegovih vzrokih in posledicah

EU že spodbuja ustvarjanje dragocenega znanja (na primer s projektoma ALARM 15 in STEP 16 ter evropskim rdečim seznamom 17 ). Čeprav to jasno kaže na vznemirjajoče zmanjševanje števila opraševalcev in utemeljuje takojšnje ukrepanje, so vrzeli v znanju še vedno precejšnje. Celoten obseg zmanjšanja ni znan, prav tako pa niso popolnoma jasne njegove posledice za človeško družbo in gospodarstvo. Čeprav so glavne nevarnosti za opraševalce ugotovljene in utemeljujejo takojšnje ukrepanje, temelječe na znanju, je treba spoznanja o njihovih posameznih učinkih in povezanosti nadalje raziskati. Izboljšanje znanja je zato temelj te pobude in bo zahtevalo skupna prizadevanja Komisije, držav članic, Evropske agencije za okolje, akademskih krogov, zainteresiranih strani in državljanov.

Vrste in populacije opraševalcev v EU je treba bolje spremljati. Za razvoj usklajenega postopka spremljanja za zapolnitev vrzeli v znanju o njihovem stanju in trendih bodo potrebna skupna prizadevanja EU in držav članic. Potrebna bo tehnična strokovna skupina, ki bo izdelala stroškovno učinkovito in standardizirano metodologijo spremljanja. K postopku lahko prispevajo znanost za državljane 18 , orodja IKT in tehnologije, kot sta DNK-črtna koda in strojno učenje. Kakovostni podatki, pridobljeni s spremljanjem na kraju samem, bodo omogočili oceno ogroženih vrst opraševalcev in razvoj stabilnih kazalnikov opraševalcev. Ti kazalniki bi bili v pomoč pri ocenjevanju učinkov različnih politik EU, zlasti na področju okolja, kmetijstva in zdravja, ter spremljanju napredka EU pri uresničevanju cilja ZN za trajnostni razvoj 2 („odprava lakote“) in 15 („življenje na kopnem“) 19 . Skupaj s podatki o nevarnostih za opraševalce in opraševanje bi omogočili celostno oceno zmanjševanja števila opraševalcev ter njegovih učinkov na družbo in gospodarstvo z orodji, kot so kartiranje in ocenjevanje ekosistemov in ekosistemskih storitev 20 ter izračuni naravnega kapitala opraševalcev in opraševanja 21 , in pripravo ustreznih odzivov politike.

Raziskave in inovacije je treba okrepiti na vseh področjih: razsežnost problema (stanje in trendi opraševalcev), spopadanje z vzroki (nevarnosti za opraševalce, njihov relativni pomen in povezanost) in posledice (učinki na naravo, blaginjo človeka in gospodarstvo). Podpreti bi bilo treba temeljne (sistematika, taksonomija) in uporabne raziskave, da se poveča zmogljivost EU za spremljanje in ocenjevanje v zvezi z opraševalci. Na voljo bodo že rezultati tekočih raziskovalnih projektov o opraševalcih 22 , inovacijah na področju varstva rastlin, celostnih pristopih za zdravje in alternativah pesticidom 23 .

Prost dostop do podatkov in informacij, ki se nanašajo na opraševalce, je predpogoj za boljše izkoriščanje obstoječih virov za ustvarjanje novega znanja in inovativnih rešitev. Še naprej bi si bilo treba prizadevati za zbiranje razpršenih podatkov in informacij ter lažji dostop do njih.

2.2.PREDNOSTNA NALOGA II: spopadanje z vzroki zmanjševanja števila opraševalcev

Raznolikost povzročiteljev zmanjševanja števila opraševalcev zahteva blažilne ukrepe v različnih sektorjih in na področju različnih politik.

Najbolj ogrožene vrste in habitati opraševalcev v EU, kakršni so zaščiteni z direktivo o habitatih ali vključeni na evropski rdeči seznam, bi morali biti predmet prednostnega ukrepanja in financiranja. V zvezi s tem bo imel pomembno vlogo zlasti program LIFE.

Izguba habitatov

Za boljše izvajanje direktive o pticah in direktive o habitatih Komisija izvaja akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo. Čeprav direktiva o habitatih našteva samo nekaj vrst opraševalcev, lahko ohranitveni ukrepi za zaščitene vrste habitatov, kot so travišča, pomembno koristijo opraševalcem. Zato je boljše izvajanje direktive zelo pomembno za spopadanje z eno glavnih nevarnosti za opraševalce – izgubo habitatov. Zelena infrastruktura 24 lahko naravne razmere, potrebne za ohranjanje bujnih habitatov opraševalcev, še izboljša z zagotavljanjem naravnih rešitev 25 ter povečevanjem skladnosti in povezljivosti omrežja Natura 2000 v širših podeželskih in mestnih pokrajinah.

Skupna kmetijska politika in kohezijska politika EU sta glavni priložnosti za ohranjanje in ustvarjanje habitatov opraševalcev na podeželju in mestnih območjih v obdobju do leta 2020. Struktura skupne kmetijske politike (vključno z navzkrižno skladnostjo, neposrednimi plačili in ukrepi za razvoj podeželja) zagotavlja širok nabor instrumentov, potrebnih za pomoč pri spopadanju s pritiski na opraševalce, ki so posledica intenzivnega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in spremembe rabe zemljišč, vključno z opuščanjem kmetijskih zemljišč. Ti vključujejo zlasti površine z ekološkim pomenom v okviru podpore kmetom v obliki neposrednih plačil, ki zagotavljajo varovalne pasove za opraševalce in zemljišča v prahi za rastline, bogate z nektarjem in cvetnim prahom, ter kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe v okviru programov za razvoj podeželja. Druge pomembne spodbude podpirajo kmete v sistemih sonaravnega kmetovanja na območjih Natura 2000 in pri naložbah v ekološko kmetovanje. Nenehno si je treba prizadevati za priznavanje pomena opraševalcev za kmetijsko produktivnost.

Medtem ko je vloga podeželja za zdrave populacije opraševalcev najpomembnejša, se vse bolj priznava tudi pomen mestnih in primestnih območij za ohranjanje habitatov opraševalcev. Javna in zasebna mesta, kot so parki, vrtovi, zelene strehe in zeleni zidovi, delujejo kot habitatno zatočišče za opraševalce in „odskočne deske“, ki opraševalcem omogočajo, da se gibajo in razkropijo po urbaniziranih območjih. S povezovanjem z naravnimi in polnaravnimi območji na podeželju podpirajo omrežje habitatov opraševalcev v širši pokrajini. Številne obetavne rešitve, kakršne so naravne rešitve, lahko izboljšajo združevanje habitatov opraševalcev v večjih infrastrukturnih omrežjih, kot so ceste ter železniška in električna omrežja, ki so pogosto povezani s propadanjem habitatov in se običajno raztezajo po velikih površinah različnih evropskih pokrajin. Regionalne in lokalne organe bi bilo treba spodbujati, da vlagajo v take rešitve.

Raba pesticidov

Tveganja, povezana s pesticidi, in učinki pesticidov na opraševalce so posledica toksičnosti aktivnih snovi in stopnje izpostavljenosti. V EU se lahko aktivne snovi, ki se uporabljajo v fitofarmacevtskih sredstvih 26 , odobrijo samo po oceni tveganja, da se zagotovi, da nimajo neželenih učinkov na medonosne čebele 27 . Leta 2013 je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pripravila smernice 28 , da bi z vključitvijo kroničnih učinkov, vrst divjih čebel in drugih meril v zahteve ocenjevanja izboljšala sedanjo oceno tveganja. Toda države članice teh smernic še niso potrdile, zato bodo potrebni nadaljnji ukrepi, s katerimi bi se zagotovilo izvajanje teh smernic.

Leta je 2013 Komisija prepovedala uporabo treh neonikotinoidnih pesticidov 29 , ker je bilo dokazano, da pomenijo veliko tveganje za čebele. Februarja 2018 je EFSA s pregledom dokazov potrdila to tveganje 30 . Kot je navedeno v Uredbi (ES) št. 1107/200927, je treba uvesti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tega tveganja. Predlog Komisije za nadaljnjo prepoved uporabe treh neonikotinoidnih pesticidov so države članice potrdile 27. aprila 2018 31 .

Poleg tega Direktiva 2009/128/ES 32 predpisuje vrsto ukrepov, ki podpirajo trajnostno rabo odobrenih pesticidov. Specifične cilje in ukrepe za spopadanje z učinki pesticidov na opraševalce je mogoče v skladu z direktivo določiti v nacionalnih akcijskih načrtih.

Invazivne tujerodne vrste

Invazivne tujerodne vrste so še ena glavnih nevarnosti za opraševalce. Uredba (EU) št. 1143/2014 33 predpisuje vrsto ukrepov, ki jih je na tem področju treba sprejeti po vsej EU. Nenehna prizadevanja za izvajanje teh ukrepov in uvrščanje novih vrst, ki veljajo za nevarne, na seznam bodo zmanjšala škodljive učinke, kakršni so povezani s plenjenjem azijskega sršena (Vespa velutina), ali uničevanje habitatov opraševalcev, ki ga povzročajo nekatere rastlinske vrste, na primer železava nedotika (Impatiens glandulifera), ki zatira domorodno rastlinstvo. Poleg tega je treba spodbujati javno in zasebno rabo domorodnih vrst opraševalcev in domorodnih rastlinskih vrst, da se preprečijo tveganja, ki jih tujerodne vrste pomenijo za domorodne vrste opraševalcev.

Druge nevarnosti

Na opraševalce vplivajo tudi podnebne spremembe, onesnaženost okolja in bolezni. Podnebne spremembe, in sicer tako postopne spremembe kot skrajni vremenski pojavi, vplivajo na razširjenost in območje razširjenosti opraševalcev, njihove habitate in interakcijo. Čeprav ni obširnih študij o učinkih različnih onesnaževal (kot so onesnaženost zraka, težke kovine in svetlobno onesnaženje) in bolezni, je znano, da škodujejo divjim opraševalcem ali negativno vplivajo na njihove habitate. Ta pobuda teh nevarnosti ne obravnava neposredno. Politike EU o podnebnih ukrepih 34 , onesnaženosti zraka 35 in ukrepih za zdravje čebel14 bodo prispevale k zmanjšanju učinkov na opraševalce. Pobuda pa bo posredno prispevala k obravnavi teh in drugih nevarnosti s podpiranjem ohranjanja, ustvarjanja in povezovanja zdravih habitatov za opraševalce ter spopadanjem s širjenjem tujerodnih vrst, ki prenašajo škodljive patogene in bolezni, ter tako povečala splošno odpornost evropskih ekosistemov proti podnebnim spremembam.

2.3.PREDNOSTNA NALOGA III: ozaveščanje, vključevanje širše družbe in spodbujanje sodelovanja

Spopadanje z zmanjševanjem števila opraševalcev zahteva strateški pristop na vseh ravneh upravljanja in vključevanje različnih akterjev. Ta pobuda bo povečala ozaveščenost družbe o pomenu opraševalcev in nujnosti ukrepanja. S spodbujanjem in širjenjem dobrih praks ter podpiranjem dejavnosti nadaljnjega sodelovanja bo poskušala znanstvenike, oblikovalce politik, podjetja in državljane pritegniti k ukrepanju in sodelovanju.

Čeprav že več platform podpira sodelovanje na področju opraševalcev (kot so raziskovalne mreže in platforme za izmenjavo politik), je treba zmogljivost sodelovanja še povečati. Komisija in države članice bi morale povečati ozaveščenost o možnostih financiranja v zvezi s tem in jih spodbujati. Skupna orodja in predloge za pripravo načrtov in strategij za opraševalce, ki bodo temeljili na obstoječih dobrih praksah, bodo pospešili nadaljnje ukrepanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Povečani izdatki EU za nacionalne programe čebelarstva bi prav tako lahko povečali zavedanje javnosti in stroke o pomenu divjih opraševalcev za družbo in gospodarstvo.

EU bo okrepila svoj prispevek k svetovnim ukrepom za opraševalce s povečanjem podpore za ohranitvene ukrepe v okviru mednarodne pobude za opraševalce 36 , ki jo vodi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, ter spodbujanjem mednarodnega sodelovanja v okviru koalicije voljnih za opraševalce 37 .

3.Zaključek

Pobuda EU za opraševalce bo prispevala k doseganju ciljev strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in sektorskih politik, kot sta skupna kmetijska politika in kohezijska politika. Zagotovila bo tudi dragocene informacije o napredku EU pri uresničevanju zadevnih ciljev ZN za trajnostni razvoj.

Pobuda bo delovala v sinergiji z akcijskim načrtom EU za naravo, ljudi in gospodarsko, zlasti s prihodnjimi smernicami o zeleni infrastrukturi na ravni EU in vključevanju ekosistemskih storitev v odločanje. Pripravljena je bila tik pred začetkom medinstitucionalnih pogajanj o večletnem finančnem okviru EU po letu 2020. Čeprav se predvideva, da bodo predlagani ukrepi dokončani do leta 2020, bo pomembno ohraniti zagon in kar najbolje izkoristiti prihodnje instrumente financiranja EU za podporo učinkovitih in dolgoročnih ukrepov proti zmanjševanju števila opraševalcev.

Komisija poziva Evropski parlament in Svet, da potrdita to pobudo in se aktivno vključita v njeno izvajanje v tesnem sodelovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

Do konca leta 2020 bo Komisija pregledala napredek pri izvajanju pobude in po potrebi podala priporočila za nadaljnje ukrepanje. Ta postopek bo vključen v končni pregled strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in njeno spremljanje.

PRILOGA – Seznam ukrepov

Priloga vsebuje pregled ciljev in ukrepov za vsako prednostno nalogo pobude EU za opraševalce. Ukrepi se bodo izvajali do leta 2020. Cilji se nanašajo na dolgoročno perspektivo do leta 2030.

PREDNOSTNA NALOGA I: izboljšanje znanja o zmanjševanju števila opraševalcev, njegovih vzrokih in posledicah
Cilj Opraševalci in njihovi habitati se spremljajo in redno ocenjujejo. Program spremljanja za celotno EU zagotavlja podatke za ocenjevanje njihovega stanja in trendov. To je osnova za zanesljive in pravočasne kazalnike opraševalcev, ki bodo olajšali oceno učinkov ustreznih politik EU in omogočili pripravo evropskega atlasa opraševalcev in opraševanja. Uporabijo se viri v okviru programov EU za raziskave in inovacije, da se zapolnijo vrzeli v znanju o zmanjšanju števila opraševalcev, njihovih vzrokih in posledicah za družbo in gospodarstvo. Podatki in informacije o opraševalcih so prosto dostopni.
UKREP 1 – PODPIRANJE SPREMLJANJA IN OCENJEVANJA
1A)	Komisija bo izdelala in preizkusila program spremljanja za celotno EU, da omogoči zagotavljanje kakovostnih podatkov za ocenjevanje stanja in trendov vrst opraševalcev v EU in razvoj kazalnika opraševalcev. Za pomoč pri tem bo ustanovljena tehnična strokovna skupina.	Prvi mejnik v 4. četrtletju 2018
1B)	Komisija bo začela pripravljati evropski rdeči seznam trepetavk.	1. četrtletje 2019
1C)	Komisija bo sestavila seznam habitatov, pomembnih za opraševalce, in ocenila njihovo stanje na podlagi poročil držav članic v okviru direktive o habitatih in drugih razpoložljivih podatkov.	Prvi mejnik v 1. četrtletju 2019
1D)	Komisija bo začela pilotni projekt za spremljanje prisotnosti pesticidov v okolju z izdelki medonosnih čebel (na primer cvetnim prahom), da bi ocenila izvedljivost uporabe tega inovativnega pristopa za obveščanje o izpostavljenosti opraševalcev pesticidom.	4. četrtletje 2018
1E)	Komisija bo okvir „kartiranja in ocenjevanja ekosistemov in ekosistemskih storitev“ uporabila za opraševalce, vključno s pripravo izračunov naravnega kapitala opraševalcev in opraševanja, da bi celostno ocenila zmanjševanje števila opraševalcev in njegove učinke na družbo in gospodarstvo ter izpeljala ustrezne odzive politike.	2. četrtletje 2019
UKREP 2 – PODPIRANJE RAZISKAV IN INOVACIJ
2A)	Komisija bo v okviru Obzorja 2020 – okvirnega programa EU za raziskave in inovacije za obdobje 2014–2020 – še naprej spodbujala in podpirala raziskave in inovacije na področju opraševalcev ter vzrokov in posledic zmanjševanja njihovega števila.	Stalno
2B)	V okviru izmenjav po omrežju EIP-AGRI (Evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti 38 ) bo Komisija povečala ozaveščenost zainteresiranih strani o priložnostih pri priznavanju potreb opraševalcev in opraševalskih storitvah, ki jih ti opravljajo.	Stalno
2C)	Komisija bo pretehtala, kako še naprej spodbujati raziskave in inovacije za odzivanje na zmanjševanje števila opraševalcev pri izvajanju programa Obzorje Evropa – okvirnega programa EU za raziskave in razvoj po letu 2020.	Stalno
UKREP 3 – OLAJŠANJE IZMENJAVE ZNANJA IN DOSTOPA DO PODATKOV
3A)	Komisija bo vzpostavila spletno platformo o opraševalcih, ki bo služila kot osrednje podatkovno in informacijsko vozlišče.	Prvi mejnik v 1. četrtletju 2019
3B)	Države članice bi na podlagi zahtev direktive INSPIRE 39 in direktive o dostopu do informacij o okolju 40 morale zagotoviti javno dostopnost pomembnih prostorskih podatkov, kot so podatki o rabi zemljišč, da bi omogočile celostno prostorsko analizo.	Prvi mejnik v 2. četrtletju 2019
PREDNOSTNA NALOGA II: spopadanje z vzroki zmanjševanja števila opraševalcev
Cilj Ustrezni ohranitveni ukrepi za ogrožene vrste opraševalcev in njihove habitate so opredeljeni in se izvajajo. Ukrepi, pomembni za opraševalce, so v celoti vključeni v skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko, države članice pa v celoti izkoriščajo možnosti ohranjanja in obnavljanja habitatov opraševalcev na podeželju in mestnih območjih. Habitati opraševalcev so učinkovito vključeni v širšo pokrajino, kar opraševalcem omogoča, da se razširijo po več območjih. Opraševalci so zaščiteni pred vplivom pesticidov in invazivnih tujerodnih vrst.
UKREP 4 – OHRANITEV OGROŽENIH VRST OPRAŠEVALCEV IN HABITATOV
4A)	Komisija bo nadalje razvila akcijske načrte za najbolj ogrožene vrste in habitate opraševalcev, navedene v direktivi o habitatih, ter bo podpirala države članice in zainteresirane skupine pri njihovem izvajanju, tudi s programom LIFE.	Prvi mejnik v 2. četrtletju 2019
4B)	Komisija bo v sodelovanju z državami članicami opredelila ohranitvene ukrepe in pristope k upravljanju za optimizacijo koristi za ogrožene opraševalce in njihove habitate, tudi v okviru biogeografskega postopka Natura 2000 in z namensko delavnico.	Prvi mejnik v 2. četrtletju 2019
4C)	Države članice bi morale obravnavati prednostne ukrepe za pomembne habitate opraševalcev v prednostnih okvirih ukrepanja za upravljanje območij Natura 2000 in zeleno infrastrukturo ter varstvo vrst.	3. četrtletje 2019
UKREP 5 – IZBOLJŠANJE HABITATOV OPRAŠEVALCEV NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH IN V NJIHOVI OKOLICI
5A)	Komisija bo ocenila dosedanje izkušnje z uporabo ukrepov, pomembnih za opraševalce, v okviru skupne kmetijske politike 2014–2020. Na podlagi tega bo izdelala smernice za organe upravljanja in kmete, ki bodo vsebovale tehnične nasvete za povečanje učinkovitosti ukrepov, ter jih aktivno spodbujala v skupni kmetijski politiki po letu 2020.	Prvi mejnik v 4. četrtletju 2018
5B)	Države članice bi morale spodbujati izvajanje ukrepov, pomembnih za opraševalce, v programih razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, vključno z usposabljanjem in ozaveščanjem kmetov ter drugih pomembnih zainteresiranih strani.	Stalno
5C)	Komisija bo spodbujala upoštevanje opraševalcev pri izvajanju skupne kmetijske politike po letu 2020 ter vključila kazalnik opraševalcev v okvir uspešnosti in spremljanja, ko bo končan in pripravljen za izvedbo.	Stalno
UKREP 6 – IZBOLJŠANJE HABITATOV OPRAŠEVALCEV NA MESTNIH OBMOČJIH IN V ŠIRŠI POKRAJINI
6A)	Komisija bo zbrala dobre prakse in pripravila smernice za lokalne organe o tem, kako ustvariti ugodno okolje za opraševalce, ter bo vključila opraševalce v merila za podelitev naziva zelene prestolnice Evrope in nagrade evropski zeleni list.	2. četrtletje 2019
6B)	Komisija bo organe upravljanja kohezijske politike in zainteresirane strani ozaveščala o ohranjanju opraševalcev in povezanih možnostih financiranja v obdobju 2014–2020 in po letu 2020.	Prvi mejnik v 4. četrtletju 2018
6C)	Komisija bo s smernicami o zeleni infrastrukturi na ravni EU ter vključevanju ekosistemov in ekosistemskih storitev v odločanje spodbujala ukrepe na ravni pokrajin, ki ohranjajo in obnavljajo habitate opraševalcev, ter njihovo vključitev v prostorsko načrtovanje in druge pomembne postopke odločanja.	Prvi mejnik v 4. četrtletju 2018
UKREP 7 – ZMANJŠANJE UČINKOV RABE PESTICIDOV NA OPRAŠEVALCE
7A)	Komisija bo države članice spodbujala k vključitvi specifičnih ciljev in ukrepov za ohranjanje opraševalcev v revidirane nacionalne akcijske načrte po Direktivi 2009/128/ES, da bi zmanjšale tveganja, povezana z rabo pesticidov, in njene učinke na opraševalce, ter bo ocenila položaj v drugem poročilu o izvajanju navedene direktive.	Prvi mejnik v 2. četrtletju 2019
7B)	Komisija bo sprejela izvedbeni načrt za smernice EFSA o oceni tveganja, ki ga fitofarmacevtska sredstva pomenijo za čebele (Apis mellifera, Bombus spp. in samotarske čebele), da bi izboljšala oceno tveganja, ki ga pesticidi pomenijo za opraševalce.	4. četrtletje 2018
7C)	Komisija bo sprejela pravne ukrepe za prepoved kakršne koli rabe treh neonikotinoidnih pesticidov na prostem, za katere od leta 2013 že veljajo posebne omejitve (imidakloprid, tiametoksam in klotianidin).	2. četrtletje 2018
UKREP 8 – ZMANJŠANJE VPLIVA INVAZIVNIH TUJERODNIH VRST NA OPRAŠEVALCE
8A)	Komisija bo državam članicam zagotovila tehnične smernice o tem, kako preprečiti in upravljati invazivne tujerodne vrste, škodljive za opraševalce, v okviru področja uporabe Uredbe (EU) št. 1143/2014.	3. četrtletje 2019
8B)	Komisija bo pripravila smernice za spodbujanje rabe domorodnih rastlinskih vrst in opraševalcev v javnem in zasebnem sektorju.	3. četrtletje 2019
PREDNOSTNA NALOGA III: ozaveščanje, vključevanje širše družbe in spodbujanje sodelovanja
Cilj Poveča se ozaveščenost širše družbe o pomenu opraševalcev in nujnosti ukrepanja za zaustavitev zmanjševanja njihovega števila. Javne politike imajo večji vpliv zaradi učinkovitega spodbujanja podjetij in državljanov. Posamezni ukrepi so učinkovitejši zaradi boljšega sodelovanja pomembnih akterjev na vseh ravneh. EU pri spodbujanju in olajševanju mednarodnih ukrepov za opraševalce prevzame vodilno vlogo.
UKREP 9 – SPODBUJANJE POSLOVNEGA SEKTORJA IN DRŽAVLJANOV K UKREPANJU
9A)	Komisija bo zagotovila smernice in motivirala podjetja k sodelovanju pri ohranjanju opraševalcev, zlasti v agroživilskem sektorju. Poleg tega bo s platformo EU za podjetja in biotsko raznovrstnost 41 ter evropsko poslovno nagrado za okolje še naprej spodbujala dobre prakse in inovativne poslovne modele, koristne za opraševalce, ter zagotavljala možnosti financiranja s finančnim mehanizmom za naravni kapital.	Prvi mejnik v 2. četrtletju 2019
9B)	Komisija bo raziskala možnost uporabe znaka EU za okolje na izdelkih, ki podpirajo ohranjanje opraševalcev, na primer mešanicah semen divjih cvetlic, lončnicah za opraševalce in drugih ustreznih vrtnarskih izdelkih, v skladu s sklepnimi ugotovitvami in priporočili preverjanja primernosti, končanega v letu 2017 42 .	3. četrtletje 2019
9C)	Komisija bo pripravila in razdelila izobraževalno gradivo o opraševalcih. Pripravila bo tudi smernice o tem, kako lahko državljani sodelujejo pri ohranjanju opraševalcev in v znanosti za državljane o opraševalcih. Take dejavnosti sodelovanja je mogoče izvesti v okviru evropske solidarnostne enote, ki spodbuja mlade, da sodelujejo pri projektih, ki koristijo skupnostim in okolju v Evropi. Poleg tega bi lahko nacionalni programi čebelarstva dopolnili ta prizadevanja z usposabljanji, ki bi povečala zavedanje javnosti in stroke o pomenu divjih opraševalcev.	Stalno
UKREP 10 – SPODBUJANJE STRATEGIJ ZA OPRAŠEVALCE IN SODELOVANJA NA VSEH RAVNEH
10A)	Komisija bo pripravila skupne predloge in orodja za olajšanje razvoja strategij za opraševalce na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki bodo temeljili na obstoječih dobrih praksah.	3. četrtletje 2019
10B)	Komisija bo opredelila možnosti za izboljšanje sodelovanja med vsemi pomembnimi akterji z obstoječimi platformami in spodbujala nadaljnje sodelovanje z mehanizmi na ravni EU, tudi na podlagi okvirnega programa EU za raziskave in inovacije za obdobje 2014–2020, programov Evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg), lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ter instrumentov TAIEX-EIR 43 in TAIEX-REGIO 44 Peer2Peer.	Prvi mejnik v 1. četrtletju 2019
10C)	Komisija bo v skladu s cilji mednarodne pobude za opraševalce 45 spodbujala vključitev vidikov ohranjanja opraševalcev in ukrepov za ohranjanje opraševalcev v politike, načrte in programe, ki jih podpira EU, v državah v razvoju in sosednjih državah.	Stalno
10D)	EU se bo pridružila koaliciji voljnih za opraševalce in spodbujala učinkovite mednarodne ukrepe na področju opraševalcev.	4. četrtletje 2018

(1)

Podrobni dokazi, na katerih temelji to sporočilo, so v spremnem delovnem dokumentu služb Komisije.

(2)

Potts, S. G., et al. (2016): The Assessment Report of the Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services on Pollinators, Pollination and Food Production. Sekretariat Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, Bonn, Nemčija, str. 552

(3)

Potts, S., et al. (2015): Status and Trends of European Pollinators. Key Findings of the STEP Project, Pensoft Publishers, Sofija, str. 72.

(4)

Gallai, N., et al. (2009): Economic Valuation of the Vulnerability of World Agriculture Confronted with Pollinator Decline, Ecological Economics 68.3: str. 810–821.

(5)

https://www.cbd.int/.

(6)

Sklep XIII/15 konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, https://www.cbd.int/doc/decisions/cop-13/cop-13-dec-15-en.pdf.

(7)

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/strategy/index_en.htm.

(8)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52017DC0198&qid=1524728500408.

(9)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. februarja 2016 o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost (2015/2137(INI)).

(10)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o akcijskem načrtu EU za naravo, ljudi in gospodarstvo (2017/2819(RSP)).

(11)

Sklepi Sveta 13398/16 o Konvenciji o biološki raznovrstnosti (CBD), http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13398-2016-INIT/sl/pdf.

(12)

http://ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/pollinators/index_en.htm.

(13)

https://ec.europa.eu/agriculture/honey/programmes_sl.

(14)

https://ec.europa.eu/food/animals/live_animals/bees/health_en.

(15)

http://www.alarmproject.net/.

(16)

http://www.step-project.net/.

(17)

http://ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/redlist/.

(18)

Državljani lahko prispevajo k zbiranju podatkov in tako prevzamejo aktivno vlogo pri spodbujanju znanosti na tem področju: https://ec.europa.eu/research/openscience/index.cfm?pg=citizen&section=monitor .

(19)

http://ec.europa.eu/eurostat/web/sdi/indicators.

(20)

http://ec.europa.eu/environment/nature/knowledge/ecosystem_assessment/index_en.htm.

(21)

https://ec.europa.eu/jrc/en/publication/ecosystem-services-accounting-part-i-outdoor-recreation-and-crop-pollination.

(22)

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/h2020/topics/sfs-28-2017.html.

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/h2020/topics/sfs-16-2017.html.

(23)

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/h2020/topics/sfs-04-2019-2020.html.

(24)

Glej Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala, COM(2013) 249 final.

(25)

Na primer naravni ukrepi za zadrževanje vode: http://nwrm.eu/.

(26)

Izraz „pesticidi“ se nanaša na fitofarmacevtska sredstva, kakor so opredeljena v Uredbi (ES) št. 1107/2009.

(27)

Uredba (ES) št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet.

(28)

EFSA Guidance Document on the risk assessment of plant protection products on bees (Apis mellifera, Bombus spp. and solitary bees) (Smernice EFSA o oceni tveganja, ki ga fitofarmacevtska sredstva pomenijo za čebele (Apis mellifera, Bombus spp. in samotarske čebele)), https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/3295 .

(29)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 485/2013 z dne 24. maja 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za registracijo aktivnih snovi klotianidin, tiametoksam in imidakloprid ter prepovedi uporabe in prodaje semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo navedene aktivne snovi.

(30)

https://www.efsa.europa.eu/en/press/news/180228.

(31)

https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/approval_active_substances/approval_renewal/neonicotinoids_en.

(32)

Direktiva 2009/128/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov.

(33)

Uredba (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.

(34)

https://ec.europa.eu/clima/index_sl.

(35)

Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka.