EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.5.2021

COM(2021) 251 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU EMPTY

Obdavčitev podjetij za 21. stoletje

1. Okvir davčne politike EU

1.1 Ozadje

Ozadje politike EU na področju obdavčitve podjetij se je v preteklem letu korenito spremenilo. Koronavirus je močno vplival na družbe in gospodarstva v Evropi in po svetu. Izziv za javno zdravje se je sprevrgel v najhujšo gospodarsko krizo v zgodovini EU, ki povzroča globoke družbene posledice in vse večje neenakosti.

Pandemija se je pojavila v času velikih trendov, ki oblikujejo naša gospodarstva in družbe, vključno s staranjem prebivalstva, podnebnimi spremembami, degradacijo okolja, globalizacijo in preoblikovanjem trga dela. Pandemija je tudi pospešila že obstoječe trende digitalizacije, saj vse več ljudi in podjetij kupuje, dela, komunicira in posluje prek spleta. Ti trendi močno vplivajo na obstoječe davčne osnove ter zahtevajo razmislek o obliki učinkovitih, trajnostnih in pravičnih davčnih okvirov v prihodnosti, tudi s preučitvijo splošne davčne mešanice (glej okvir 1).

Poleg tega se je oblikovalo soglasje, da sta temeljna pojma davčnega rezidentstva in vira, na katerih je mednarodni davčni sistem temeljil v prejšnjem stoletju, zastarela. Poslovne prakse zdaj redno vključujejo opravljanje dejavnosti v državi brez fizične prisotnosti, česar sedanja pravila ne obvladujejo, digitalizacija gospodarstva pa je prinesla tudi nove priložnosti za manipulacijo obstoječih načel z davčnim načrtovanjem.

Vlade so se v odziv vse bolj posvečale sprejemanju mozaika ukrepov proti izogibanju davkom in davčnim utajam. Ti ukrepi so bili sicer uspešni pri reševanju posameznih težav, so pa položaj še bolj zapletli. Kmalu po letu 2010 so se zaradi številnih davčnih škandalov, strogega izvajanja pravil o državni pomoči in potrebe po financiranju javnih izdatkov po finančni krizi pospešile razprave o reformi mednarodnega okvira za davek od dohodkov pravnih oseb, kar je privedlo do projekta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS) 1 pod vodstvom OECD in skupine G20. Ta proces je leta 2015 privedel do prvega niza rezultatov, ki so se izvajali v EU, vključno z direktivama proti izogibanju davkom 2 . Mednarodne razprave zdaj napredujejo v smeri globalne rešitve za reformo zastarelega mednarodnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb z ukrepi za prerazporeditev pravic do obdavčitve in minimalno efektivno obdavčitev. Vsebina teh razprav bo vplivala na nadaljnje oblikovanje agende EU o obdavčitvi podjetij, ne glede na to, ali bo dosežen konkreten globalni dogovor.

Hkrati so mednarodni partnerji, kot so ZDA, že napovedali načrte za oblikovanje svoje agende o obdavčitvi podjetij za prihodnja leta, pri čemer so presegli ali nadgradili mednarodne razprave. Ti ukrepi priznavajo, da so potrebni prihodki za financiranje javnih naložb, da bi se bolje obnovilo ter podpiralo in ohranjalo vključujoče okrevanje gospodarstva. Tudi druge države, kot je Združeno kraljestvo, so napovedale ukrepe za obdavčitev dohodkov pravnih oseb po pandemiji COVID-19.

EU glede tega potrebuje trden, učinkovit in pravičen davčni okvir, ki bo zadovoljeval potrebe po javnem financiranju, hkrati pa podpiral okrevanje ter zeleni in digitalni prehod z ustvarjanjem okolja, ki spodbuja pravično in trajnostno rast in naložbe, ki ustvarjajo nova delovna mesta.

1.2 Agenda EU na področju davčne politike

Ukrepi EU na področju obdavčitve podjetij morajo biti vključeni v celovito davčno agendo EU. V njenem središču sta uravnotežena mešanica davčnih prihodkov in davčni sistem, ki temelji na načelih pravičnosti, učinkovitosti in enostavnosti.

Za uresničitev te vizije bodo ključne naslednje prednostne naloge:

(I)Omogočanje pravične in trajnostne rasti

Davčna agenda EU prispeva k splošnemu cilju omogočanja pravične in trajnostne rasti s podpiranjem širših politik EU, kot so evropski zeleni dogovor 3 , digitalna agenda Komisije, nova industrijska strategija za Evropo 4 in unija kapitalskih trgov 5 . Prispevati bi morala tudi k podpiranju vključujočega okrevanja v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic.

Davčni sistem, ki podpira zeleni prehod, bo ključno orodje za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora. Davčni ukrepi bodo morali biti povezani z drugimi instrumenti okoljskega oblikovanja cen in regulativnimi ukrepi, pri čemer je treba ustrezno upoštevati distribucijske vplive, da se zagotovi pravičen prehod.

Na ravni EU bo ključni korak naprej s tega vidika predstavljal prihodnji predlog za reformo direktive o obdavčitvi energije 6 . Sprememba navedene direktive bo dopolnila druge pobude iz svežnja „Fit for 55“, in sicer z racionalizacijo sistema najnižjih stopenj ter odpravo zastarelih izjem in nižjih stopenj. Komisija bo v okviru istega svežnja predlagala nove in reformirane mehanizme oblikovanja cen v podporo podnebnim ciljem EU, zlasti mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), in predlog za spremembo sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Na nacionalni ravni bi morale države članice okrepiti svoja prizadevanja za določanje cene zunanjih učinkov 7 ob ustreznem upoštevanju vseh negativnih socialnih učinkov in za postopno odpravo škodljivih subvencij, tudi v okviru širših davčnih reform 8 .

Komisija je v sporočilu o digitalnem desetletju 9 določila cilje EU za digitalni prehod do leta 2030. Obdavčitev mora olajšati ta prehod z zagotavljanjem okolja, v katerem lahko uspeva digitalno poslovanje. Hkrati je treba prilagoditi davčni okvir, da bo bolje ustrezal dejanskemu stanju digitaliziranega gospodarstva. To vključuje tudi digitalizacijo davčne uprave.

Davčni okvir EU je treba oblikovati tako, da bo prispeval k močnejšemu enotnemu trgu za okrevanje Evrope v skladu z novo industrijsko strategijo iz leta 2020 in njeno posodobitvijo iz maja 2021 10 . Zmanjšati bi moral stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja, olajšati čezmejne naložbe ter zagotoviti ustrezno okolje za MSP in večja podjetja, da bi uspevala v zeleni in digitalni Evropi.

Davčni okvir EU ima tudi ključno vlogo pri podpiranju razvoja unije kapitalskih trgov 11 , zlasti z odpravo davčnih ovir za čezmejne naložbe in odpravljanjem ugodnosti za zadolževanje pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb.

(II)Zagotavljanje učinkovitega obdavčevanja

Zagotavljanje učinkovitega pobiranja davčnih prihodkov je bistvenega pomena za financiranje kakovostnih javnih storitev in je predpogoj za pravično porazdelitev davčne obremenitve med davkoplačevalce. Prav tako prispeva k enakim konkurenčnim pogojem za podjetja in izboljšuje konkurenčnost EU. Zaradi davčnih goljufij, davčnih utaj in izogibanja davkom se v EU vsako leto izgubijo milijarde evrov 12 . Davčne določbe posameznih držav članic lahko povzročijo tudi izgube prihodkov za druge države članice EU, na primer kadar se lahko plačila licenčnin in obresti plačajo prejemnikom v jurisdikcijah z nizkimi davki ali brez njih, ne da bi bili v EU plačani davki.

Načela, opisana v tem oddelku, bi se morala uporabljati tudi za sistem lastnih sredstev, s katerimi se financira proračun EU. Komisija bo v skladu z mandatom, ki ji ga je podelil Evropski svet, in zavezami, sprejetimi v medinstitucionalnem sporazumu 19 , ki spremlja novi večletni finančni okvir, predložila tudi predloge za nova lastna sredstva, ki bodo prispevala k vračanju sredstev v okviru instrumenta NextGenerationEU. Po prvem sklopu predlogov v juliju 2021, ki bo zajemal predloge za mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, digitalno dajatev in spremembo sistema EU za trgovanje z emisijami, bo Komisija predlagala dodatna nova lastna sredstva, ki bi lahko vključevala davek na finančne transakcije in lastna sredstva, povezana s podjetniškim sektorjem.

Predlog mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah bo del prihodnjega svežnja „Fit for 55“. Njegov cilj bo zmanjšati tveganje selitve virov CO2 z zagotavljanjem, da cena uvoza bolj natančno odraža vsebnost ogljika, kadar tretje države nimajo podobno ambicioznih podnebnih politik. Prispeval bo tudi k doseganju podnebnih ciljev, saj bo proizvajalce iz tretjih držav in uvoznike iz EU spodbudil k uvajanju nizkoogljičnih tehnologij. Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah bo v celoti združljiv z obveznostmi v okviru STO in drugimi mednarodnimi obveznostmi.

Digitalna podjetja običajno plačujejo manj davkov kot druga podjetja, davki, ki jih plačujejo, pa ne koristijo vedno državam, v katerih opravljajo svoje dejavnosti. Digitalna dajatev bo zagotovila pravičen prispevek digitalnega sektorja k financiranju okrevanja v EU in k družbi na splošno. Zasnovana bo tako, da ne bo odvisna od prihodnjega globalnega dogovora o mednarodni reformi davka od dohodkov pravnih oseb ter da bo združljiva z obveznostmi v okviru STO in drugimi mednarodnimi obveznostmi 20 . Ta dajatev bo združljiva s ključnim ciljem politike EU podpirati in pospešiti digitalni prehod. Po njeni uvedbi bo obstajala hkrati z izvajanjem sporazuma OECD o delitvi dela davčne osnove največjih multinacionalnih podjetij, ko bo slednji ratificiran in prenesen v zakonodajo EU.

1.3 Kaj to pomeni za obdavčitev podjetij v EU?

Obdavčitev podjetij bi morala zagotavljati, da se davčna obremenitev pravično porazdeli med podjetja in da se obdavčljivi prihodki pravično razdelijo med različne jurisdikcije. Splošni sistem bi moral biti preprost, da se zmanjšajo stroški izpolnjevanja obveznosti, moral pa bi tudi olajševati naložbe in spodbujati rast ter tako krepiti enotni trg. Kljub napredku pri odpravljanju ovir za enotni trg na drugih področjih se morajo podjetja, ki poslujejo v EU, še vedno spoprijemati z do 27 različnimi nacionalnimi davčnimi sistemi. Ta mozaik nacionalnih davčnih pravil podjetjem ustvarja nepotrebne stroške izpolnjevanja obveznosti, kar odvrača od čezmejnih naložb na enotnem trgu. To velja tako za večja podjetja kot za MSP, zagonska in druga podjetja, ki želijo čezmejno rasti, se širiti in trgovati, pri čemer so za slednje stroški sorazmerno višji 21 . Poleg tega povzroča tudi vrzeli in zapletenost, ki lahko omogočajo priložnosti za agresivno davčno načrtovanje, kar škoduje enakim konkurenčnim pogojem. Zavira naložbe in rast ter konkurenčnost EU v primerjavi z drugimi mednarodnimi partnerji. Odločitve politike na področju obdavčitve podjetij vplivajo tudi na to, v kolikšni meri davčni sistem podpira naložbe. Poleg tega bi moral davčni sistem čim bolj zmanjšati nenamerna izkrivljanja poslovnih odločitev, na primer dajanje prednosti dolžniškemu financiranju pred lastniškim, s čimer bi se podprlo vzdržno in dolgoročno financiranje podjetij ter ponovna kapitalizacija podjetij, ki so nakopičila nevarno visoko raven dolga, tudi zaradi krize zaradi COVID-19.

V skladu z načelom subsidiarnosti bi morali ukrepi EU na področju obdavčitve podjetij obravnavati izzive z jasno čezmejno razsežnostjo. To vključuje odpravo ovir za nemoteno delovanje enotnega trga in za čezmejne naložbe, ki so posledica razlik med nacionalnimi davčnimi sistemi.

Napredek na ravni EU bi bilo treba dopolniti s podpiranjem nacionalnih ukrepov na področjih, na katerih bi lahko države članice najbolje ocenile potrebe svojih gospodarstev in družb. To vključuje določitev stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki presega najnižje ravni, ki bodo dogovorjene na mednarodni ravni (glej oddelek 2), kar bo znotraj EU ostalo v nacionalni pristojnosti, ter domače ukrepe za izboljšanje davčne uprave in olajšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti. Po potrebi lahko vključuje tudi bolj ciljno usmerjene ukrepe, kot so dobro zasnovane in učinkovite davčne spodbude, da se podprejo širši cilji politike. Na teh področjih ima lahko EU tudi vlogo pri oblikovanju agende in izmenjavi informacij ter pri finančni podpori za nacionalne reforme in naložbe. Instrument za okrevanje in odpornost, ki je v središču načrta EU za okrevanje, ter Instrument za tehnično podporo lahko zagotovita ključno financiranje za posodobitev in digitalno preobrazbo davčnih uprav, ob tem pa podpirata pomembne reforme davčne politike.

EU je v zadnjih letih naredila pomembne korake naprej, na primer s sprejetjem in začetkom izvajanja direktiv proti izogibanju davkom in direktive o upravnem sodelovanju 22 . Države članice v okviru Skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) še naprej medsebojno pregledujejo davčne ureditve, da bi zagotovile njihovo skladnost z načeli poštene davčne konkurence. Na področju obdavčitve na splošno je bil zelo dejaven tudi Evropski parlament, zlasti na področju obdavčitve podjetij. Poleg tega je Komisija julija 2020 sprejela ambiciozen akcijski načrt 23 za pravičnejše in enostavnejše obdavčevanje, ki je bolje prilagojeno modernim tehnologijam, ter sporočilo o dobrem davčnem upravljanju v EU in zunaj nje, 24 katerega cilj je dodatno okrepiti spodbujanje preglednosti in pravičnega obdavčevanja s strani EU na evropski in svetovni ravni.

To sporočilo opredeljuje nadaljnje kratkoročne in dolgoročne ukrepe na področju obdavčitve podjetij. Komisija bo hitro ukrepala z namenom izvajanja prihodnjega globalnega dogovora o prerazporeditvi pravic do obdavčitve in minimalni efektivni obdavčitvi (glej oddelek 2). V naslednjih dveh letih bo sprejela tudi ukrepe za reševanje najnujnejših izzivov (glej oddelek 3). Sporočilo poleg tega določa načrt za celovit okvir EU za obdavčitev podjetij, ki bo primeren za prihodnja desetletja (glej oddelek 4).

2. Reforma mednarodnega okvira za davek od dohodkov pravnih oseb

2.1 Razprave, ki potekajo na svetovni ravni

Vključujoči okvir OECD po pooblastilu skupine G20 pripravlja globalno sporazumno rešitev za reformo mednarodnega okvira za davek od dohodkov pravnih oseb. Razprave so osredotočene na dve obsežni delovni področji: steber 1 (delna prerazporeditev pravic do obdavčitve) in steber 2 (minimalna efektivna obdavčitev dobička multinacionalnih podjetij). Oba stebra sta namenjena obravnavi različnih, a povezanih vprašanj, ki zadevajo vse večjo globalizacijo in digitalizacijo gospodarstva.

EU dosledno spodbuja ambiciozne reforme na mednarodni ravni, razprave na svetovni ravni pa lahko zdaj temeljijo tudi na pozitivni angažiranosti nove administracije ZDA. Umik prejšnjega predloga o varnem pristanu 25 ter predložitev konkretnih in konstruktivnih predlogov za steber 1 sta pomembna koraka in predstavljata obetavno priložnost za dejanski napredek v smeri globalnega dogovora o delitvi dela davčne osnove multinacionalnih podjetij. Nedavne napovedi administracije ZDA o njenih namerah za reformo domačega davka od dohodkov pravnih oseb pomenijo ambiciozen mejnik in pomemben korak k dogovoru o stebru 2, s katerim se bo končalo tekmovanje v zniževanju. Finančni ministri skupine G20 so nedavno ponovno potrdili svojo zavezo, da bi do sredine leta 2021 dosegli globalno in soglasno rešitev 26 .

Cilj stebra 1 je prilagoditi mednarodna pravila o obdavčitvi dobička pravnih oseb, da bodo odražala spreminjajočo se naravo poslovnih modelov, vključno z zmožnostjo podjetij za poslovanje brez fizične prisotnosti. Tržnim jurisdikcijam bo zagotovil pravico do obdavčitve dela dobička nekaterih nerezidenčnih podjetij, tako da bo po dogovorjeni formuli zagotovil prerazporeditev dela teh globalnih dobičkov med jurisdikcije, v katerih ima skupina stranke ali uporabnike. Razprave v okviru stebra 1 so bile sprva osredotočene predvsem na podjetja, dejavna v digitalnem sektorju. Vendar bi se predlagana rešitev zdaj lahko poenostavila z manjšim številom mednarodnih podjetij na področju uporabe in hkrati razširila, da bi zajela največja in najdonosnejša mednarodna podjetja, ne glede na njihov poslovni sektor.

Steber 2 bo postavil prag pretirani davčni konkurenci, saj bo zagotovil, da bodo mednarodna podjetja vsako leto zavezana določeni najnižji ravni obdavčitve celotnega dobička. Globalizacija gospodarstev in intenzivnejša uporaba neopredmetenih sredstev v globalnih vrednostnih verigah sta nekaterim mednarodnim podjetjem omogočila, da so dobiček preusmerila v jurisdikcije z nizkimi davki. Steber 2 bo jurisdikcijam omogočil, da znesek davkov, ki jih plačujejo velike multinacionalke, dopolnijo do minimalne efektivne ravni, posamezne države pa bodo lahko same odločale o lastnostih svojih davčnih sistemov. Taka minimalna efektivna obdavčitev dobička podjetij bo omejila možnosti za izogibanje davkom.

Oba stebra prihodnjega globalnega dogovora sta v skladu z vizijo Komisije o okviru obdavčevanja podjetij za 21. stoletje, kakor je opisana v oddelku 4. Njuni cilji se dopolnjujejo, zato je treba v okviru razprav na svetovni ravni najti rešitev za oba. Stebra pomenita korak k vzpostavitvi pomembnih načel dodelitve s formulo (z uporabo formule za delno prerazporeditev pravic do obdavčitve v okviru stebra 1) in skupne opredelitve davčne osnove. Komisija se dejavno udeležuje mednarodnih razprav in sodeluje z državami članicami, da bi zagotovila, da se upoštevajo vprašanja, ki so skupnega pomena za EU, kot sta združljivost z enotnim trgom in čim manjša upravna zapletenost, ter da rešitve koristijo EU. Evropski svet je v sklepih z dne 25. marca 2021 tudi ponovno poudaril, „da se odločno zavzema in zavezuje globalni rešitvi“, ter navedel, da si bo prizadeval, da bi do sredine leta 2021 dosegli sporazumno rešitev v okviru OECD 27 .

2.2 Kako se bo globalni dogovor izvajal v EU

Ko bo dogovor dosežen in oblikovan v večstransko konvencijo, bo postala uporaba stebra 1 za sodelujoče države obvezna. Da bi zagotovili dosledno izvajanje stebra 1 v vseh državah članicah EU, tudi v tistih, ki niso članice OECD in ne sodelujejo v vključujočem okviru, bo Komisija predlagala direktivo za izvajanje stebra 1 v EU.

Da bi zagotovili dosledno uporabo stebra 2 v EU in njegovo skladnost s pravom EU, bo glavni instrument za izvajanje stebra 2 direktiva EU, ki bo odražala vzorčna pravila OECD s potrebnimi prilagoditvami. Izvajanje globalnega dogovora o minimalni efektivni obdavčitvi bo vplivalo tudi na obstoječe in še ne sprejete direktive in pobude EU (glej okvir 2 spodaj).

3. Preseganje sporazuma OECD – ciljno usmerjene rešitve

V tem oddelku je predstavljena agenda EU o obdavčitvi podjetij za naslednji dve leti, ki vključuje ukrepe za izboljšanje sedanjega sistema ob osredotočanju na dve prednostni nalogi, tj. zagotavljanje pravičnega in učinkovitega obdavčevanja ter spodbujanje produktivnih naložb in podjetništva.

3.1 Zagotavljanje pravične in učinkovite obdavčitve

Prvi korak k pravičnejšemu davčnemu sistemu je večja javna preglednost davkov, ki jih plačujejo veliki gospodarski akterji. Državljani in organizacije civilne družbe vse bolj zahtevajo večjo preglednost in pravičnost pri obdavčitvi podjetij, zlasti obdavčitvi dohodkov pravnih oseb.

Komisija bo pripravila nov predlog za letno objavo efektivne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za nekatera velika podjetja, ki poslujejo v EU, pri čemer bo uporabila metodologijo, dogovorjeno za izračune v okviru stebra 2. Efektivna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb zagotavlja informacije o deležu davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga plačajo podjetja glede na znesek dobička, ki ga ustvarijo, in ne glede na njihov „obdavčljivi dobiček“, ki se lahko zmanjša z različnimi sredstvi, kot so davčne olajšave. Tako bo predlog izboljšal javno preglednost glede dejanske efektivne davčne stopnje, ki velja za velika podjetja v EU.

EU bo nadalje okrepila boj proti uporabi slamnatih družb, ki pomenijo zlorabo , tj. družb, ki nimajo znatne prisotnosti ali dejanske gospodarske dejavnosti ali pa ju imajo le v najmanjši meri, in sicer z novo zakonodajno pobudo za nevtralizacijo zlorabe slamnatih subjektov za davčne namene. Medtem ko več ukrepov na ravni EU in mednarodni ravni zagotavlja instrumente za boj proti uporabi davčnih struktur, ki pomenijo zlorabo, pa pravni subjekti, ki nimajo vsebine in gospodarske dejavnosti ali pa ju imajo le v najmanjši meri, še vedno predstavljajo tveganje, da se bodo uporabljali za neprimerne namene, kot so agresivno davčno načrtovanje, davčna utaja ali pranje denarja. Čeprav lahko obstajajo tehtni razlogi za uporabo takih subjektov, so potrebni nadaljnji ukrepi za obravnavo subjektov in struktur, ustanovljenih predvsem za zmanjšanje davčne obveznosti ali prikrivanje neprimernega ravnanja skupine ali operacij, ki jim pripadajo, ki nimajo vsebine in dejanskih gospodarskih dejavnosti v državah, v katerih so ustanovljeni.

Predlog Komisije bi zajemal ukrepe, kot so zahteva, da podjetja davčnim upravam sporočijo informacije, potrebne za oceno, ali so znatno prisotna in ali dejansko opravljajo gospodarsko dejavnost, odrekanje davčnih ugodnosti, povezanih z obstojem ali uporabo slamnatih družb, ki pomenijo zlorabo, ter oblikovanje novih zahtev glede davčnih informacij, spremljanja in davčne preglednosti. Komisija namerava sprejeti tudi nadaljnje ukrepe, s katerimi bi preprečila, da bi se plačila licenčnin in obresti zunaj EU izognila obdavčitvi (t. i. dvojno neobdavčevanje).

Hkrati bo Komisija še naprej uporabljala vsa razpoložljiva orodja za zagotovitev, da podjetja plačajo pravičen delež davkov, vključno z izvrševanjem pravil o državni pomoči. Čeprav je neposredno obdavčevanje v pristojnosti držav članic, morajo države članice to pristojnost izvajati v skladu s pravom Unije, tudi s pravili o državni pomoči.

3.2 Omogočanje produktivnih naložb in podjetništva

Obdavčitev ima pomembno vlogo pri podpiranju podjetij pri naložbah in rasti, saj spodbuja in omogoča družbeno zaželene gospodarske odločitve podjetnikov. Ta „omogočevalni“ vidik davčne politike je še posebej pomemben element dvojnega prehoda in gospodarskega okrevanja po pandemiji COVID-19.

Zaradi bolj omejenega denarnega toka so MSP pogosto manj zmožna absorbirati ali financirati izgube kot večja podjetja. Zato so številne države članice med sedanjo krizo hitro ukrepale, da bi MSP razbremenile takojšnje davčne obremenitve, na primer z odlogom davčnih obveznosti. Vendar se izgube v državah članicah še vedno zelo različno obravnavajo, tako da obstajajo možnosti za izboljšanje okolja za naložbe in rast. Komisija poleg tega sporočila sprejema tudi priporočilo državam članicam o domači obravnavi izgub. To bo pripomoglo k zagotavljanju poštene konkurence med podjetji in k boljši podpori podjetjem med okrevanjem. Koristilo bo verjetno zlasti MSP. Službe Komisije bodo tudi bolj splošno preučile možnost usklajene obravnave olajšave za pokrivanje čezmejne izgube v odgovor na izzive, s katerimi se soočajo MSP in druga podjetja v začetnih fazah njihove širitve po Evropi.

Ker sedanji davčni okvir omogoča davčno olajšavo za obresti na dolg, so davčni predpisi vztrajno naklonjeni zadolževanju. To pomeni, da lahko družba odbije obresti, povezane z dolžniškim financiranjem, ne pa tudi stroškov, povezanih z lastniškim financiranjem, kakršni so izplačilo dividend, tako pa se družba spodbudi, da naložbe financira z dolgom in ne z lastniškim kapitalom. To lahko prispeva k prekomernemu kopičenju dolgov, kar bi lahko povzročilo negativne učinke prelivanja za EU kot celoto, če bi se nekatere države soočale z velikim obsegom insolventnosti. Naklonjenost zadolževanju tudi škoduje financiranju inovacij z lastniškim kapitalom. To vprašanje postaja vse bolj pereče, saj se je obseg dolgov podjetij zaradi gospodarske krize po pandemiji COVID-19 znatno povečal. Komisija bo zato pripravila predlog za odpravo naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, in sicer s sistemom olajšav za lastniško financiranje, s čimer bo prispevala k ponovni kapitalizaciji finančno ranljivih podjetij. Predlog bo vključeval ukrepe proti zlorabam, kar naj bi zagotovilo, da se ne bo uporabljal za nepredvidene namene.

4. Preseganje sporazuma OECD – obdavčitveno okolje za podjetja v EU za 21. stoletje

Soglasje o reformi mednarodnih pravil o davku od dohodkov pravnih oseb bo zgodovinski korak naprej pri posodobitvi pravil za obdavčitev podjetij na svetovni ravni. Obstajajo dobri razlogi za to, da se bo globalni dogovor o stebru 1 najprej uporabljal le za omejeno število podjetij. Da bi taka rešitev delovala na svetovni ravni, mora biti uporabna za izvajanje v 139 jurisdikcijah z različnimi gospodarskimi značilnostmi in upravnimi zmogljivostmi ter med njimi. Tesno povezana Evropska unija s svojim enotnim trgom pa lahko gre in bi morala iti še dlje.

Odsotnost skupnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb na enotnem trgu ovira konkurenčnost. To je posledica izkrivljanja odločitev o naložbah in financiranju (ko te temeljijo na strategijah davčne optimizacije in ne na drugih vidikih) ter višjih stroškov izpolnjevanja obveznosti za podjetja, ki poslujejo v več kot eni državi članici EU. Tako se ustvarja slabši konkurenčni položaj v primerjavi s trgi tretjih držav.

Komisija bo zato predlagala nov okvir za obdavčitev dohodkov podjetij v Evropi (Podjetja v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov ali BEFIT (Business in Europe: Framework for Income Taxation)). BEFIT bo enoten pravilnik o davku od dohodkov pravnih oseb za EU, ki bo temeljil na ključnih elementih skupne davčne osnove in razporeditve dobička med državami članicami na podlagi formule (dodelitev s formulo). Gradil bo na napredku pri razpravah na svetovni ravni, v katerih se ti pojmi že uporabljajo, in sicer z uporabo formule za delno prerazporeditev dobičkov v okviru stebra 1 in skupnimi pravili za izračun davčne osnove za namene uporabe stebra 2. Podjetja na enotnem trgu bodo lahko z BEFIT poslovala brez nepotrebnih davčnih ovir. Hkrati bo okvir BEFIT zagotovil, da neskladja med sistemi davka od dohodkov pravnih oseb v EU ne bodo ogrozila zmožnosti držav članic, da zberejo prihodke za financiranje nacionalne prednostne porabe.

Skupna pravila za določitev osnove za davek od dohodkov pravnih oseb bodo prinesla znatno poenostavitev za skupine družb, ki so dejavne na enotnem trgu. Namesto da bi morala skupina spoštovati do 27 različnih sklopov pravil o davku od dohodkov pravnih oseb, bo lahko svojo davčno obveznost v vsaki državi članici EU določila v skladu z enim samim sklopom pravil. To bo utrlo pot tudi nadaljnjim upravnim poenostavitvam, kot je možnost enotne davčne napovedi za davek od dohodkov pravnih oseb v EU za skupino.

Ta novi predlog bo nadomestil predloga o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb 30 , ki sta v obravnavi in bosta umaknjena.

BEFIT bo združil dobičke članov mednarodne skupine podjetij, ki so iz EU, v enotno davčno osnovo, ki bo nato razporejena med države članice s formulo ter obdavčena po nacionalnih stopnjah davka od dohodkov pravnih oseb. Ključno bo premisliti o tem, kako dati ustrezno težo prodaji po namembnem kraju, da se upošteva pomen trga, na katerem posluje multinacionalna skupina, ter o tem, kako naj se upoštevajo sredstva (vključno z neopredmetenimi sredstvi) in delo (osebje in plače), da se zagotovi uravnotežena porazdelitev prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb med državami članicami EU z različnimi gospodarskimi profili.

Uporaba formule za razporejanje dobička bo za družbe, ki spadajo na področje uporabe ukrepa, odpravila potrebo po uporabi zapletenih pravil o transfernih cenah v EU. V različnih državah se že uporabljajo različne vrste dodelitev s formulo. V ZDA, Kanadi in Švici se na primer formula uporablja za izračun davčne osnove na regionalni ali podnacionalni ravni. Nasprotno pa transferne cene od subjektov zahtevajo, da cene transakcij med člani iste multinacionalne skupine določijo enako, kot bi določili ceno za primerljivo transakcijo med dvema nepovezanima subjektoma („načelo običajnih tržnih pogojev“). Z ukrepi OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička na področju transfernih cen so bile posodobljene mednarodne smernice, vendar je ta načela v sodobnem gospodarstvu, ki temelji na neopredmetenih in netržnih sredstvih, kljub temu težko uporabljati in izvrševati. Pri delu v zvezi s stebrom 1 se je pokazalo zanimanje za drugačen pristop k razporeditvi pravic do obdavčitve z uporabo formule za prerazporeditev majhnega dela davčne osnove. BEFIT bo izhajal iz tega koraka ter ga nadgradil, da bi ustvaril enostavnejši sistem na enotnem trgu. Za razliko od stebra 1, v skladu s katerim bi sedanja pravila in prerazporeditev dobička v skladu s formulo učinkovali vzporedno, bi pri BEFIT dodelitev s formulo za podjetja, ki spadajo na področje njegove uporabe, nadomestila sedanja pravila za razporeditev davčne osnove znotraj enotnega trga.

S kombinacijo dodelitve s formulo in skupnega pravilnika za davčno osnovo bo BEFIT predstavljal pomemben korak k vzpostavitvi bolj trdnega sistema obdavčitve podjetij na enotnem trgu. Čeprav sta načeli skupne davčne osnove in dodelitve s formulo že vključeni v prejšnji predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, bo novi predlog odražal pomembne spremembe v gospodarstvu in mednarodnem okviru, do katerih je prišlo od marca 2011, ko je bila skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb prvotno predlagana. Zlasti bo v svojih predlogih za opredelitev davčne osnove temeljil na pristopu iz prihodnjega globalnega dogovora. Vseboval bo tudi drugačno dodelitveno formulo, ki bo bolje odražala stanje današnjega gospodarstva in razvoja dogodkov v svetu, zlasti z večjim upoštevanjem digitalizacije.

Komisija bo pri pripravi tega predloga tesno sodelovala z državami članicami, pri čemer bo upoštevala tudi stališča Evropskega parlamenta ter se posvetovala s poslovnim sektorjem in skupinami civilne družbe.

5. Zaključek

Prihodnji globalni dogovor bo pomenil odločilen korak naprej pri reformi mednarodnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb, ki bo obravnaval pomembne izzive, povezane z dodelitvijo pravic do obdavčitve in minimalno efektivno obdavčitvijo na svetovni ravni. Na ravni EU moramo ta napredek še nadgraditi in nadaljevati podobno ambiciozen načrt obdavčitve podjetij, ki zagotavlja pravično in učinkovito obdavčitev ter podpira produktivne naložbe in podjetništvo. Z ukrepi, napovedanimi v tem sporočilu, in ob delu, ki že poteka, bo EU napredovala, uresničila pa se bo tudi vizija za okvir EU za obdavčitev podjetij, ki bo primeren za soočanje z izzivi 21. stoletja in usmerjen v dobro delujoč enotni trg.

(1)

Ta projekt zdaj združuje 139 jurisdikcij po vsem svetu.

(2)

Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1).

(3)

COM(2019) 640 final.

(4)

 COM(2020) 102 final.

(5)

Glej na primer COM(2020) 590 final.

(6)

 Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

(7)

Člen 191(2) PDEU poziva k oblikovanju cen negativnih zunanjih učinkov onesnažujočih ali drugih škodljivih dejavnosti, medtem ko se v letni strategiji za trajnostno rast za leto 2021 države članice spodbujajo, naj v svoje načrte za okrevanje in odpornost vključijo strukturne reforme, vključno z „reformami davčnega sistema, na primer s prenosom davčne obremenitve z dela na davke, ki so manj izkrivljajoči“ (COM(2020) 575).

(8)

Komisija bo v podporo temu procesu sprejela priporočila o tem, kako nadalje spodbujati ustrezne instrumente in spodbude za boljše izvajanje načela „onesnaževalec plača“ in s tem dokončati postopno odpravo obdobja „brezplačnega onesnaževanja“, in sicer na podlagi prihodnjega poročila Evropskega računskega sodišča (COM(2021) 400).

(9)

COM(2021) 118 final.

(10)

COM(2021) 350 final.

(11)

COM(2020) 590 final.

(12)

Mednarodne davčne utaje posameznikov državam članicam EU povzročijo izgubo davčnih prihodkov v višini 46 milijard EUR na leto. Glej ECOPA in CASE (2019), Estimating International Tax Evasion by Individuals (Ocena obsega mednarodne davčne utaje posameznikov), Taxation Papers 76. Poleg tega se ocenjuje, da se zaradi izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb v EU vsako leto izgubi 35–70 milijard EUR. Glej R. Dover, B. Ferrett, D. Gravino, E. Jones in S. Merler (2015) Bringing transparency, coordination and convergence to corporate tax policies in the European Union (Zagotovitev preglednosti, usklajevanja in zbliževanja za politike obdavčitve dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji), Služba Evropskega parlamenta za raziskave, PE 558.773; M. Álvarez-Martínez, S. Barrios, D. d’Andria, M. Gesualdo, G. Nicodème in J. Pycroft (2018) How Large is the Corporate Tax Base Erosion and Profit Shifting? A General Equilibrium Approach (Kakšen je obseg erozije davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb in preusmerjanja dobička? Pristop splošnega ravnovesja), dokument za razpravo CEPR 12637 ter T. Tørsløv, L. Wier in G. Zucman (2018) The Missing Profits of Nations (Manjkajoči dobiček držav), delovni dokument NBER 24701.

(13)

  https://ec.europa.eu/taxation_customs/business/economic-analysis-taxation/data-taxation_en .

(14)

Evropska komisija, Letni pregled obdavčevanja za leto 2021, v pripravi.

(15)

COM(2021) 50 final z dne 27.januarja 2021.

(16)

Poročilo o staranju prebivalstva iz leta 2021, gospodarske in proračunske napovedi za države članice EU (2019–2070), Institutional Paper 148, maj 2021.

(17)

Med letoma 2012 in 2020 se je povprečni davčni primež v EU-27 za eno osebo, ki zasluži povprečno plačo, zmanjšal za več kot 2 odstotni točki.

(18)

Člen 191(2) PDEU.

(19)

Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (UL L 433I, 22.12.2020, str. 28).

(20)

Ta predlog se bo razlikoval od predlogov iz leta 2018 o davku na digitalne storitve (COM(2018) 148 final) in o pomembni digitalni prisotnosti (COM(2018) 147 final), ki bosta umaknjena.

(21)

Ocenjeni stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti za velika podjetja znašajo približno 2 % plačanih davkov, medtem ko se za MSP ocenjujejo na približno 30 % plačanih davkov,

https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/resources/documents/tax_survey.pdf .

(22)

 Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(23)

COM(2020) 312 final.

(24)

COM(2020) 313 final.

(25)

S tem bi bila uporaba stebra 1 za podjetja v bistvu neobvezna.

(26)

  https://www.g20.org/wp-content/uploads/2021/04/Communique-Second-G20-Finance-Ministers-and-Central-Bank-Governors-Meeting-7-April-2021.pdf .

(27)

  https://www.consilium.europa.eu/media/48976/250321-vtc-euco-statement-en.pdf (europa.eu) .

(28)

COM(2011) 714 final.

(29)

COM(2020) 313 final.

(30)

COM(2016) 685 final in COM(2016) 683 final.