52021BP1561

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52021BP1561 - EN

Document 52021BP1561

Help

Resolucija Evropskega parlamenta (EU) 2021/1561 z dne 29. aprila 2021 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

UL L 340, 24.9.2021, p. 178–186 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/res/2021/1561/oj

Date of document:: 29/04/2021; datum glasovanja
Date of vote:: 29/04/2021

Author:: Evropski parlament
Form:: Resolucija
Parliamentary term:: Deveto zakonodajno obdobje

Treaty:

Pogodba o delovanju Evropske unije

Legal basis:

32019Q1122(01) - A100 32019Q1122(01) - ANV

Link

Select all documents mentioning this document

Instruments cited:

Link

Related document(s):

32021B1560 Relation

EUROVOC descriptor:

Subject matter:

Proračun

Directory code:

01.60.20.00 Splošne, finančne in institucionalne zadeve / Finančni in proračunski predpisi / Proračun

HTML

PDF

Official Journal

24.9.2021

Uradni list Evropske unije

L 340/178

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2021/1561

z dne 29. aprila 2021

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje,

—	ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za zunanje zadeve,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0063/2021),

A.	ker so vse institucije Unije odgovorne evropskim državljanom za uporabo javnih sredstev, hkrati pa zagotavljajo največjo preglednost, ki omogoča učinkovit demokratični nadzor;

B.	ker strateško komuniciranje Unije postaja pomembna prednostna naloga v evropski agendi, zaradi česar mora Unija zagotoviti objektiven in trden diskurz v boju proti dezinformacijam in zagotoviti večjo odpornost Unije;

C.	ker se morata vključevanje vidika spola in enakost spolov odražati v notranjih organizacijskih sistemih in sistemih upravljanja vseh institucij Unije ter pri oblikovanju in izvajanju politik v njihovi pristojnosti;

Ugotovitve Evropskega računskega sodišča

z zadovoljstvom ugotavlja, da v skladu z ugotovitvami iz letnega poročila Računskega sodišča v zvezi s poglavjem 9 „Uprava – razdelek 5 večletnega finančnega okvira“ v vzorcu transakcij v zvezi z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) že tretje leto zapored niso bile ugotovljene nobene posebne težave in da v letnem poročilu o dejavnostih ESZD ni bila ugotovljena pomembna stopnja napake;

je seznanjen s splošnimi ugotovitvami Računskega sodišča o povečanju števila pogodbenih uslužbencev in s tem povezanih proračunskih odobritev od leta 2012 do leta 2018; ugotavlja, da je bilo to povečanje za ESZD posledica zadolžitev, pridobljenih s prenosom novih operativnih in političnih odgovornosti na ESZD, zlasti na področjih skupne varnostne in obrambne politike, izvajanja akcijskega načrta proti dezinformacijam ter nujne prednostne naloge za okrepitev fizične in informacijske varnosti v delegacijah Unije; ugotavlja, da se je v ESZD skupno število pogodbenih uslužbencev povečalo s 322 na 444 (38 % več); podpira prizadevanja ESZD, da bi okrepila svojo upravo, in jo poziva, naj Odboru za proračunski nadzor poroča o rezultatih in učinku povečanja števila pogodbenih uslužbencev; spodbuja ESZD, naj oblikuje in objavi smernice o primerih najboljše prakse pri izvajanju postopkov zaposlovanja, da bi zagotovila odprtost, poštenost in preglednost;

poziva Računsko sodišče, naj preuči možnosti, da bi se v okviru razrešnice posredovalo več informacij o upravnih odhodkih drugih institucij;

ponavlja, da je za splošni revizijski pristop potrebno nadaljnje revizijsko delo in bolj ciljno usmerjeno ocenjevanje; ponovno poziva k bolj namenskemu pregledu upravnih odhodkov in podpornih dejavnosti ESZD, zlasti v zvezi s temami, ki postajajo pomembnejše ali celo kritične za ESZD, kot so zmogljivost strateškega komuniciranja in informacijska tehnologija (npr. kibernetska varnost), uspešnost globalnega varnostnega svežnja za delegacije, infrastruktura ali finančno poslovodenje in upravna podpora platforme za podporo misijam za civilno skupno varnostno in obrambno politiko;

Človeški viri

je seznanjen z vse večjo nestabilnostjo in porastom izzivov v mednarodnem okolju, kot ga ne pomnimo, zaradi česar so se povečale zahteve, da Unija deluje kot globalni akter; poudarja osrednjo vlogo ESZD pri zunanji politiki Unije; ugotavlja, da okrepljena vloga ESZD ni bila podprta z ustreznim povečanjem števila zaposlenih; poziva, naj se zagotovijo zadostni človeški viri, da ne bo ogrožena uspešnost Unije na mednarodnem prizorišču;

ugotavlja, da ima ESZD bistveno vlogo pri zagotavljanju skladnosti zunanje politike Unije; poudarja tudi, da je treba zagotoviti potrebna sredstva za uspešno izvajanje učinkovite skupne varnostne in obrambne politike Unije;

poziva ESZD, naj okrepi delegacije Unije v državah vzhodnega partnerstva in Zahodnega Balkana ter ustvari delovna mesta za lokalne uslužbence, pristojne za poročanje o zakonodajnem delu, da bi Unija bolje razumela sosedstvo in njegovo približevanje pravnemu redu Unije; poudarja, da je treba tem državam pomagati pri dokončni izvedbi reform in učinkoviteje obveščati njihove državljane o politikah Unije; poudarja, da je treba razviti več horizontalnih povezav in spodbujati sodelovanje med delegacijami Unije v vzhodnem partnerstvu in regijah Zahodnega Balkana, zlasti z vzpostavitvijo rednih izmenjav informacij in strokovnega znanja ter drugih uspešnih delovnih pristopov, da bi zagotovili najboljšo možno pomoč sosednjim državam, ki sodelujejo pri prodemokratičnih in proevropskih reformah; poziva ESZD, naj sprejme ukrepe za rešitev težav, ki so privedle do odkritih napak pri javnem naročanju, in prepreči prihodnje kršitve ustreznih pravil;

je zaskrbljen nad ponavljajočim se geografskim ravnovesjem v sestavi uslužbencev ESZD, zlasti kar zadeva položaje vodij delegacij ter srednje in višje vodstvene položaje; opaža precejšnje razlike v zastopanosti držav s primerljivim številom prebivalstva, pa tudi med zahodnoevropskimi in vzhodnoevropskimi državami; poudarja, da mora ESZD, tako kot vse evropske institucije, zagotoviti, da bodo vse države članice sorazmerno zastopane, hkrati pa spoštovati kompetence in dosežke kandidatov; odločno poziva ESZD, naj okrepi geografsko uravnoteženost, da bi zagotovili ustrezno zastopanost državljanov iz vseh držav članic, kar bi odražalo raznolikost držav članic, kot določa člen 27 kadrovskih predpisov za uradnike; pozdravlja prizadevanja ESZD za obveščanje mreže držav članic EU za človeške vire o sestavi osebja, objavljanje prostih delovnih mest in spodbujanje prizadevanj držav, da bi povečale število kandidatov; poziva ESZD, naj poroča o razčlembi po državljanstvu med člani izbirnega odbora, ki je pristojen za zaposlovanje; poziva ESZD, naj predloži statistične podatke o zaposlenih glede na njihovo državljanstvo za leto 2019;

ugotavlja, da se je število napotenih nacionalnih strokovnjakov iz držav članic po dveh letih stabilizacije začelo rahlo povečevati, in sicer s 449 v obdobju 2017–2018 na 461 v letu 2019, pri čemer opaža razvoj v smeri bolj specializiranih profilov za civilne napotene nacionalne strokovnjake; z zadovoljstvom ugotavlja, da je začela veljati nova interna politika o napotenih nacionalnih strokovnjakih, ki je bila sprejeta leta 2019, pa tudi več ukrepov za ponovno uravnoteženje deleža napotenih nacionalnih strokovnjakov ob tem, da so nova delovna mesta za napotene nacionalne strokovnjake omejena na specialiste s posebnih področij;

10.

pozdravlja prizadevanja ESZD v zvezi z načrtom za osebe z invalidnostmi in razvojem politike ESZD za invalidnost; poziva ESZD, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o razvoju in izvajanju teh politik; poudarja, da je pomembno s temi politikami spodbujati bolj vključujoče delovno okolje;

11.

spodbuja ESZD, naj obstoječo prožno ureditev dela dopolni z zaščito pravice uslužbencev do odklopa;

Politika na področju spolov

12.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se delež žensk na vodstvenih položajih povečuje in znaša 30,3 % (ali 81 položajev) v primerjavi s 27,1 % v letu 2018 in 24,5 % v letu 2017; je seznanjen tudi s čedalje večjim deležem žensk, napotenih na položaj vodij delegacij, z 19,5 % v letu 2015 na 27,7 % v letu 2019 (ali 38 od 137 napotitev); ponovno izraža podporo ESZD pri nadaljnjih prizadevanjih z državami članicami za predlaganje več kandidatk; ugotavlja, da so ženske predstavljale 47,7 % vseh zaposlenih v ESZD; želi spomniti, da bi bilo treba uravnoteženo zastopanost spolov upoštevati tudi pri posebnih predstavnikih EU, saj sta med osmimi posebnimi predstavniki EU le dve ženski;

13.

poziva ESZD, naj si hitro prizadeva uresničiti cilj 50 % žensk na višjih in srednjih vodstvenih položajih, kot je določeno v akcijskem načrtu za enakost spolov III, tudi z jasnim časovnim načrtom in ukrepi, ki določajo, kdaj in kako ta cilj doseči; poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj izpolni zaveze glede enakosti poslov in zastopanosti žensk v svoji službi;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

14.

se zaveda operativnih težav, s katerimi se srečuje ESZD pri finančnem poslovodenju mreže delegacij EU zaradi različnih kriznih razmer; priznava, da lahko te razmere povzročijo znatne proračunske posledice, in sicer pri upravljanju nekaterih upravnih odhodkov in stroškov, kot so stroški za varnost in evakuacijo, ter dodatnih logističnih stroškov, povezanih s pandemijo COVID-19; poziva ESZD, naj Odbor za proračunski nadzor hitro seznani s proračunskimi posledicami in stroški, nastali zaradi pandemije;

15.

je seznanjen, da je skupni proračun ESZD za leto 2019 znašal 694,8 milijona EUR (2,4 % več kot leta 2018), in sicer 249,7 milijona EUR za sedež ESZD in 445,1 milijona EUR za delegacije;

16.

ugotavlja, da se pri proračunskem postopku ESZD za leto 2019 glavni proračunski trendi nanašajo na okrepitev vpliva izstopa Združenega kraljestva iz Unije, krepitev mrež uradnikov za regionalno varnost in delegacij, dodatno osebje za Vojaški štab Evropske unije (VŠEU) ter direktorat za krizno upravljanje in načrtovanje (CMPD), informacije o zmogljivosti IT in varne komunikacije;

17.

ugotavlja, da je proračun sedeža znašal približno 250 milijonov EUR, od tega 161,8 milijona EUR (64,8 %) za izplačilo plač in drugih pravic notranjih uslužbencev in zunanjih sodelavcev, 32 milijonov EUR (3 %) za stavbe in z njimi povezane stroške ter 35,3 milijona EUR (14 %) v povezavi z računalniškimi sistemi IT, vključno z zaupnimi informacijskimi sistemi, opremo in pohištvom;

18.

ugotavlja, da je bil proračun delegacij v višini 445,1 milijona EUR razdeljen na 129,2 milijona EUR (29 %) za plače statutarnega osebja, 161,7 milijona EUR (36,3 %) za stavbe in z njimi povezane stroške, 71,6 milijona EUR (ali 16,1 %) za zunanje sodelavce in zunanje službe, 37,8 milijona EUR (8,5 %) za druge izdatke v zvezi z osebjem in 44,7 milijona EUR (10 %) za druge upravne odhodke;

19.

poziva ESZD, naj poskrbi, da bo imela delegacija Unije v Združenem trajen in stabilen status, ki bo skladen s Pogodbama, prav tako pa naj ji priskrbi človeške in materialne vire za izvajanje njenih nalog, zlasti na področju spremljanja skladnosti;

20.

ugotavlja tudi, da je Komisija prispevala 215,8 milijona EUR (v primerjavi s 196,4 milijona EUR v letu 2018) za kritje upravnih stroškov uslužbencev Komisije, ki delajo v delegacijah Unije, in da je bil ta prispevek razdeljen med razdelek V Komisije v znesku 49,6 milijona EUR (podobno kot leta 2018), upravne vrstice operativnih programov v znesku 103,1 milijona (v primerjavi z 91,8 milijona EUR v letu 2018) ter Evropski razvojni sklad (ERS) in skrbniške sklade v znesku 63,1 milijona EUR (v primerjavi s 55 milijoni EUR v letu 2018);

21.

ugotavlja, da so bili v letu 2019 skupni režijski stroški vseh uradov delegacij (najemnina, varovanje, čiščenje in drugi režijski stroški), vključno z delegacijami ERS, četrto leto zapored v celoti financirani iz proračunskih vrstic ESZD;

22.

z zadovoljstvom ugotavlja splošno izboljšanje izvrševanja proračuna ESZD za leto 2019, pri čemer je stopnja izvrševanja pri obveznostih znašala 99,94 % (v primerjavi z 99,9 % v letu 2018), pri plačilih pa 87,9 % (v primerjavi s 84,8 % v letu 2018);

23.

ugotavlja, da je vrednost vseh prerazporeditev v upravnem proračunu ESZD znašala 20,8 milijona EUR (30,8 milijona EUR v letu 2018), s čimer se je proračun delegacij ESZD zmanjšal za 1,6 milijona EUR, proračun sedeža pa se je povečal za ustrezni znesek;

24.

priznava, da je upravljanje proračuna bolj kompleksno zaradi števila proračunskih vrstic, ki se uporabljajo za financiranje dejavnosti, povezanih z uslužbenci Komisije v delegacijah (34 različnih vrstic v okviru različnih razdelkov proračuna Komisije ter sredstva ERS); poziva ESZD, naj razmisli o izboljšanju strukture proračunskega poročanja, da bi zmanjšala kompleksnost;

25.

zato spodbuja ESZD, naj še naprej razpravlja s Komisijo o tem, kako racionalizirati proračunsko nomenklaturo in vrstice, kadar je to mogoče, da bi olajšali splošno upravljanje proračuna ESZD; meni, da bi morala prihodnji večletni finančni okvir in s tem povezan razvoj zasnove in strukture proračunske nomenklature pospešiti ta proces proračunske poenostavitve in racionalizacije; meni, da bi takšen razvoj verjetno izboljšal nadzor nad proračunskimi stroški in čim bolj zmanjšal tveganje napak; potrjuje predlog daljnosežne poenostavitve, ki ga je ESZD podala na začetku leta 2020; potrjuje, da je bil ta predlog zaradi pandemije COVID-19 prestavljen v leto 2022 in da je ESZD septembra 2020 Komisiji predložila še en predlog poenostavitve;

26.

ceni vse pobude, sprejete za postopno izboljšanje upravljanja različnih upravnih postopkov ESZD, kar se odraža tudi v prilagoditvi njene organizacijske sheme; ponovno izraža podporo pobudi „Innovative 2019“ in spodbuja ESZD, naj še naprej izpopolnjuje različne preglede tveganj in s tem povezane blažilne ukrepe, pa tudi pregled vseh obstoječih pravnih podlag, da bi zagotovila učinkovitejše odločanje v podjetjih;

27.

poziva ESZD, naj v naslednjem letnem poročilu o dejavnostih bolje ponazori svoj okvir upravljanja, ki temelji na rezultatih, in sicer na podlagi sklopa ustreznih ključnih kazalnikov uspešnosti za različna upravna področja, vključno s povezanim številom človeških virov, da bi bolje ocenila doseganje ciljev svoje politike;

28.

ugotavlja, da se je ESZD odločila za ponovno centralizacijo upravljanja nekaterih procesov, da bi se med delegacijami poenotila uporaba, ublažile ponavljajoče se operativne pomanjkljivosti in optimiziralo upravljanje finančnih transakcij; pozdravlja ta prizadevanja ter pragmatične pobude in ukrepe, ki jih je ESZD sprejela v odziv na prejšnje pomisleke proračunskega organa;

29.

meni, da sta glede na veliko delovno obremenitev v nekaterih delegacijah z omejenim številom osebja, ki je na voljo, in potrebo po osredotočanju na politično delo ustrezna vzorca upravljanja in odziva predvsem ustanovitev osrednjega subjekta, ki se ukvarja s postopki javnega naročanja visoke vrednosti, in uporaba globalnih javnih naročil za delegacije;

30.

meni, da je digitalizacija javnih naročil in upravljanja proračuna ključnega pomena; opozarja, da je eden od najšibkejših elementov, opredeljenih v prejšnji anketi o notranji kontroli, „upravljanje dokumentov“, ki si zasluži redno pozornost vseh deležnikov ESZD v korist institucionalnega spomina in sledljivosti operacij upravljanja; zato poziva ESZD, naj izboljša upravljanje digitalnih sistemov in dokumentov z uvedbo naprednih orodij za upravljanje in arhiviranje ter postopkov upravljanja dokumentov brez uporabe papirja, kjer je to mogoče;

31.

pozdravlja, da ESZD uporablja brezplačno in odprtokodno programsko opremo, kadar koli je to mogoče;

32.

spodbuja ESZD, naj upošteva priporočila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov za ponovna pogajanja o medinstitucionalnem sporazumu o licenciranju in pogodbi o izvajanju, ki so ju leta 2018 podpisali institucije Unije in podjetje Microsoft, da bi dosegli digitalno suverenost, preprečili vezanost na ponudnika in pomanjkanje nadzora ter zagotovili varstvo osebnih podatkov;

33.

podpira prizadevanja ESZD za optimizacijo njenega finančnega poslovodenja v okviru finančne uredbe; razume potrebo po določeni operativni prožnosti pri upravljanju delegacij, da bi se izognili vsakršni prekinitvi njihovega delovanja; vendar želi spomniti, da mora sedež strogo nadzorovati vse operativne začasne ureditve, zlasti možnost, da namestniki vodij delegacij delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, da se zagotovi učinkovito neprekinjeno delovanje v delegacijah in izvrševanje operativnega proračuna Komisije;

34.

poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za racionalizacijo in posodobitev finančnega in administrativnega upravljanja; pozdravlja tekoče razprave o proračunskih poenostavitvah ESZD; v zvezi s tem poudarja, da si mora ESZD še naprej prizadevati za poenostavitev proračunskih vrstic; poziva k posodobitvi in poenostavitvi uprave ESZD, tudi s celovitim izvajanjem projekta „Innovative 2019“;

Učinkovitost kontrol glede zakonitosti in pravilnosti

35.

je seznanjen z neskladnostmi, ugotovljenimi v predhodnih preverjanjih obveznosti in plačil (in sicer 308 napak v 1 193 primerih oziroma 394 napak v 2 119 primerih); je zaskrbljen, ker so v obeh primerih napake upravne narave, tj. nepravilni zneski za obveznosti ali manjkajoča dokazila za plačila, predložena v predhodno finančno preverjanje; potrjuje, da se od januarja 2020 izvaja revidiran seznam oznak za anomalije, katerega namen je boljša opredelitev tipologije napak; poziva ESZD, naj preišče in razreši primere upravnih napak in Parlamentu poroča o doseženem; poziva k izvajanju ukrepov, ki bi prispevali k splošnemu zmanjšanju ravni napak;

36.

je seznanjen z napredkom in stalnim izboljševanjem naknadne metodologije ESZD, ki se razvija od leta 2018 na podlagi notranjega naključnega vzorčenja, in tudi z zagotavljanjem stopenj napak po glavnih področjih tekočih stroškov odhodkov za uslužbence, tj. odhodkov za infrastrukturo in drugih odhodkov iz poslovanja, varnost ter informacijsko tehnologijo in telekomunikacije;

37.

ugotavlja, da ESZD in Računsko sodišče še vedno različno razlagata količinsko opredelitev postopkovnih napak pri javnih naročilih; meni, da bi bilo to treba nadalje spremljati v naslednjem proračunskem letu, da bi izboljšali oceno finančne pomembnosti napak, do katerih je prišlo pri upravljanju upravnega proračuna ESZD;

38.

poziva ESZD, naj še naprej poroča o nadaljnjih ukrepih za proračunsko leto 2019, v skladu s členom 262 finančne uredbe;

Dejavnosti strateškega komuniciranja

39.

z zadovoljstvom opaža okrepitev zmogljivosti in orodij ESZD za strateško komuniciranje za boj proti grožnjam z dezinformacijami in hibridnim grožnjam, ki je bila mogoča z ustanovitvijo treh projektnih skupin za vzhod, Zahodni Balkan in jug, ter sodelovanje ESZD v sistemu hitrega obveščanja, vzpostavljenem med institucijami Unije in državami članicami; poziva ESZD, naj nadaljuje razvoj takšne politike z novim posebnim odborom Parlamenta za tuje vmešavanje, da bi izboljšala svoje zmogljivosti za ukrepanje; priznava in pozdravlja sodelovanje med ESZD in številnimi pisarnami Evropskega parlamenta za stike v boju proti dezinformacijam med evropsko volilno kampanjo;

40.

poudarja, da je širjenje namernih, obsežnih sistematičnih dezinformacij velik strateški izziv za javno diplomacijo Unije, za katero bi bilo treba kratkoročno nameniti ustrezne finančne, informacijske in človeške vire; podpira okrepitev povezave med oblikovanjem politik, javno diplomacijo in strateškim komuniciranjem;

41.

poudarja, da se je treba s strateškim komuniciranjem boriti proti zlonamernemu vmešavanju, tuji propagandi in dezinformacijam; poudarja pomen projektne skupine ESZD za strateško obveščanje in poziva k ustanovitvi posebne projektne skupine za strateško komuniciranje, ki se bo posvečala vmešavanju iz Kitajske in z Bližnjega vzhoda, predvsem Irana, ter zagotavljanju dodatnih potrebnih finančnih in človeških virov; poudarja, da mora strateško obveščanje vključevati boj proti dezinformacijam o pandemiji COVID-19;

42.

poudarja, kako pomembna je kultura varnosti in zaščite v vseh subjektih, tako da se zagotavlja, da ima ESZD ustrezno osebje, postopke, infrastrukturo, orodja (vključno z IT) in proračun za opravljanje kritičnih in bistvenih funkcij v primeru nepričakovanih ali kriznih razmer; poziva k zmanjšanju varnostnih tveganj, zlasti v zvezi s kibernetsko varnostjo, s povečanjem varnostnih ukrepov za zaščito digitalne infrastrukture ESZD pred zunanjimi grožnjami in napadi;

Zanesljivo upravljanje

43.

ugotavlja, da sta samo dve delegaciji izrazili utemeljena pridržka, in sicer delegacija v Siriji (od leta 2017) in delegacija v Džibutiju, v zvezi z upravljanjem njunih upravnih odhodkov, zlasti v zvezi z vprašanji javnih naročil; poziva ESZD, naj sprejme ustrezne ukrepe za preučitev teh vprašanj;

44.

poziva ESZD, naj v svojem letnem poročilu o dejavnostih navede dodatne informacije o programu inšpekcij, da bi dobili pregled nad uspešnostjo in delovanjem delegacij Unije; meni tudi, da bo to koristno za boljšo ponazoritev povezanosti inšpekcijskih pregledov delegacij z okvirom zagotovil ESZD ter prikaz načina, na katerega je uporaba rezultatov in priporočil inšpekcijskih pregledov prispevala k večji skladnosti, homogenosti in učinkovitosti delovnih metod delegacij; poudarja pomen analiziranja učinkovitosti in pravilnosti finančnega poslovodenja v zadevnih delegacijah;

Preprečevanje in odkrivanje goljufij

45.

pozdravlja, da ESZD nenehno prilagaja svojo strategijo za boj proti goljufijam v sodelovanju z vsemi generalnimi direktorati RELEX in v posebni obliki z uradom OLAF; poudarja, da si je treba po najboljših močeh prizadevati za izmenjavo informacij o njihovih operativnih izzivih, da bi v svojih dejavnostih in programih bolje opredelili tvegana področja; poziva ESZD, naj opredeli vsa morebitna specifična področja politik, na katerih je morda treba tesneje sodelovati z uradom OLAF, da bi se zagotovilo učinkovito preprečevanje goljufij;

46.

z zadovoljstvom opaža opredelitev skupnih smernic, ki so bile formalizirane v posebni strategiji za boj proti goljufijam na področju zunanjih odnosov, kar pomeni pomembno izboljšanje; opozarja, da je treba te smernice posredovati vsem vodjem delegacij in jih redno ocenjevati v okviru raziskave o stanju okvira notranje kontrole in poglobljenem evidentiranju tveganj; ugotavlja, da v letu 2019 ni bilo zabeleženega primera prijave domnevne nepravilnosti;

47.

ugotavlja, da je ESZD urad OLAF uradno obvestila o dveh primerih in sporočila rezultate petih preiskav urada OLAF iz leta 2019; poziva ESZD, naj jasno opredeli področja politike, na katerih obstaja tveganje in možnost nasprotij interesov, ter poveča ozaveščenost vodij delegacij v zvezi z njimi; ugotavlja, da je 12 % delegacij poročalo o odkritih spremembah v zvezi s tveganjem goljufij in da se je povečalo povpraševanje po usposabljanju na področju odkrivanja goljufij (46 % delegacij in 35 % oddelkov sedeža);

48.

poziva ESZD, naj začne vzpostavljati prihodnje dvostransko sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom in ga vključi v svojo splošno strategijo za boj proti goljufijam; želi spomniti, da člen 123 finančne uredbe določa ustanovitev odbora za spremljanje poteka notranjih revizij, da se zagotovi neodvisnost notranjega revizorja ESZD, spremljanje funkcije notranje revizije in učinkovito nadaljnje ukrepanje na podlagi izdanih priporočil;

Etični okvir

49.

poziva ESZD, naj z ustreznim obveščanjem o etičnih zadevah izboljša ozaveščenost zaposlenih o etičnem okviru in kulturi ter njihovo dojemanje; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti temu, ali uslužbenci vedo, kako prijaviti zadeve v zvezi z neetičnim vedenjem, in okrepitvi njihovega občutka varnosti; poudarja, da je treba pri letnem upravljanju tveganj opredeliti, oceniti in obvladovati tveganja, povezana z etiko;

50.

spodbuja ESZD, naj nujno usmeri prizadevanja v organizacijo sistematičnih usposabljanj in ozaveščanja osebja na področju primernega ravnanja (ko gre za etiko, preprečevanje goljufij, preprečevanje korupcije, preprečevanje nadlegovanja in raven zaupnosti); meni, da bi moralo biti takšno ozaveščanje sestavni del obveznega usposabljanja med uvajanjem novih uslužbencev;

51.

meni tudi, da je treba upoštevati etične standarde, da bi se izognili morebitnim nasprotjem interesov in uhajanju notranjih občutljivih delovnih informacij; podpira opredelitev etičnih smernic ESZD ob upoštevanju posebnosti dela delegacij za zmanjšanje tveganja izgube ugleda za Unijo in ESZD, zlasti za vodje delegacij;

52.

toplo priporoča ESZD, naj se na podlagi sporazuma o ravni storitve pridruži registru EU za preglednost;

53.

poudarja, da mora ESZD v celoti spoštovati smernice Komisije v zvezi s prijavljanjem nepravilnosti, zlasti da bi tiste, ki prijavljajo nepravilnosti v dobri veri, zaščitili pred vsemi oblikami predsodkov.

Nasprotja interesov

54.

poudarja, da v institucijah Unije po koncu zaposlitve v javnem sektorju vedno znova prihaja do nasprotja interesov v zvezi s pojavom „vrtljivih vrat“; poziva ESZD, naj učinkovito in dosledno uporablja kadrovske predpise, zlasti člen 16 in druga veljavna pravila, da bi preprečila nasprotja interesov, zlasti – vendar ne izključno – pri višjih uradnikih in napotenih nacionalnih strokovnjakih; je zaskrbljen zaradi nedavnih primerov pojava „vrtljivih vrat“ in poziva ESZD, naj sistematično pregleduje potencialno problematične prehode v zasebni sektor ali organizacije iz tretjih držav in naj še naprej spremlja zaposlitev nekdanjega višjega uradnika do konca obveznega prehodnega obdobja;

55.

močno obžaluje, da ESZD šest let – tudi v letu 2019 – ni objavila nobene svoje odločitve o poklicnih dejavnostih nekdanjih višjih uradnikov, kar je v nasprotju z njenimi obveznostmi iz člena 16 kadrovskih predpisov; pozdravlja, da je služba začela objavljati odločitve v letu 2020, vključno z retrospektivno objavo odločitev iz prejšnjih let; v zvezi s tem vztraja, naj ESZD odslej letno objavlja svoje odločitve o poklicnih dejavnostih nekdanjih višjih uradnikov in naj redno spremlja, ali izpolnjujejo pogoje, ki so jim bili določeni, in po potrebi sprejme odločne ukrepe za zagotovitev njihovega spoštovanja;

56.

je seznanjen, da ESZD za višje vodstvo po prenehanju mandata uveljavlja prepoved za prvih dvanajst mesecev dvoletnega obdobja mirovanja; želi spomniti, da je obveznost zaupnosti eno ključnih načel, ki jih morajo spoštovati nekdanji uslužbenci;

57.

poudarja, da člen 16 institucijam Unije omogoča, da zavrnejo prošnjo nekdanjega uradnika za sprejem specifičnega delovnega mesta, če omejitve ne zadostujejo za zaščito legitimnih interesov institucij; izraža bojazen, da pogosto ni mogoče uveljavljati pogojev v zvezi z dejavnostmi po koncu zaposlitve v javnem sektorju; zato spodbuja institucije in agencije Unije, naj razmislijo o uporabi celotne palete pripomočkov, ki jih ponuja člen 16 kadrovskih predpisov;

Nepremičninska politika

58.

pozdravlja pozitiven trend na področju kolokacije, ki dosega 7 % skupne pisarniške površine delegacij; z zadovoljstvom ugotavlja, da je ESZD v letu 2019 vzpostavila 22 novih kolokacijskih projektov, v katere je vključenih68 delegacij (kar skupaj pomeni 115 sporazumov o kolokaciji); je seznanjen, da trenutno kolokacije zadevajo predvsem države članice in partnerske države (43), GD ECHO (20), druge agencije Unije, npr. EUIPO, EASA in Frontex (17), EIB (15), posebne predstavnike EU (10) ter misije SVOP, in sicer EUBAM in EUCAP (10);

59.

spodbuja ESZD, naj si še naprej prizadeva za združevanje sredstev z državami članicami pri upravljanju stavb in naj še naprej razvija lokalno sodelovanje, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti najboljšemu razmerju med kakovostjo in ceno, varnostnim vprašanjem ter podobi in prepoznavnosti Unije, pa tudi optimizaciji proračuna;

60.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo to povečanje kolokacije povezano s konsolidacijo in standardizacijo sistema kritja stroškov z nadaljnjo centralizacijo prihodkov, nastalih zaradi kolokacije, in uporabo upravnih pristojbin v dogovorjenih sporazumih o ravni storitve; ugotavlja, da je bilo leta 2019 ustvarjenih približno 10 milijonov EUR prihodkov; poziva ESZD, naj predstavi pregled dodelitve teh prihodkov, da se zagotovi preglednost;

61.

obžaluje ugotovitve Računskega sodišča, da je le malo delegacij Unije povsem dostopnih za invalide; poziva ESZD, naj preuči možnost prilagoditve svojih uradov, da bi se izboljšala dostopnost za osebe z zmanjšano mobilnostjo, kjer je to tehnično in finančno izvedljivo in kjer to zahteva lokalna zakonodaja;

62.

je seznanjen, da je delež lastniških pisarn ESZD ostal nespremenjen, in sicer je takšnih 19 % pisarn delegacij, obetajo pa se nakupi v Argentini in Demokratični republiki Kongo; ugotavlja, da se 72,8 milijona EUR porabi za najem pisarniških stavb in rezidenc v mreži delegacij, 19,1 milijona EUR pa za najem pisarn na sedežu;

63.

pozdravlja pregled stanovanjske politike in poziva, naj se Parlament pravočasno obvesti o njenem glavnem rezultatu v smislu ponovne primerjalne analize v primerjavi s politikami držav članic in drugih mednarodnih organizacij;

64.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je akcijski načrt, ki ga je ESZD pripravila za spremljanje priporočil iz posebnega poročila Računskega sodišča iz leta 2016 o nepremičninski politiki ESZD, omogočil napredek, ki ga je priznalo tudi Računsko sodišče;

65.

poziva ESZD, naj doseže nadaljnji napredek v zvezi s preostalimi odprtimi priporočili glede potrebe po pregledu portfelja s spremljanjem tržnih stopenj za pisarne in rezidence ter naj poleg sedanjega letnega delovnega dokumenta začne oblikovati srednje- in dolgoročni načrt; želi spomniti, da bi morali pisarniški prostori na zaposlenega, tj. 35 m2, ostati in služiti kot trajno merilo, pri načrtovanju prihodnjih stavb ali selitvah vanje pa bi bilo treba začeti sistematično ocenjevati možnosti dostopa za invalide; poziva ESZD, naj Parlament obvešča o vseh nadaljnjih izboljšavah;

66.

obžaluje, da je bilo v celoti izvedeno le eno od osmih priporočil poročila Računskega sodišča iz leta 2016 o upravljanju stavb ESZD po svetu, tri pa so bila večinoma izvedena; poziva k hitri celotni izvedbi vseh preostalih priporočil;

Delovno okolje

67.

ugotavlja, da se službi za mediacijo sporoča vse več primerov o nerešenih nesoglasjih glede pravic in obveznosti ali različnih vrstah sporov na delovnem mestu, saj je bilo v letu 2019 zabeleženih 183 takšnih primerov (v letu 2018 jih je bilo 135); razume, da povečanje števila zadev, predloženih službi za mediacijo, kaže, da služba dobro deluje; priznava, da je bil leta 2020 sprejet nov sklep o službi za mediacijo v ESZD, da bi se okrepili vzpostavljeni mehanizmi;

68.

obžaluje, da v delegacijah Unije praktikanti še vedno niso plačani; spodbuja ESZD, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi praktikantom zagotovila sredstva za preživljanje; poziva ESZD, naj upošteva priporočilo Evropskega varuha človekovih pravic in vsem praktikantom začne izplačevati ustrezno nadomestilo, ki bi pokrivalo vsaj življenjske stroške; priporoča, naj se povečajo sredstva za plačilo praktikantom;

Okoljska razsežnost

69.

ceni, da je ESZD leta 2019 sprejela mandat za vzpostavitev sistema okoljskega ravnanja za sedež ESZD z namenom, da bi ga razširila na mrežo delegacij; poziva ESZD, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zmanjšanje ogljičnega odtisa svojega sedeža in delegacij Unije z izvajanjem postopkov brez uporabe papirja in s poudarkom na mešanici virov energije ter spodbujanjem obnovljivih virov energije.

Top

All