EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 22.10.2020

COM(2020) 666 final

2020/0301(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2021 in 2022

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

1.1.Razlogi za predlog in njegovi cilji

1.1.1.Splošno ozadje

EU od leta 2003 ureja ribolov globokomorskih vrst v smislu celotnega dovoljenega ulova (TAC) glede na vrsto in območje in v smislu največje ribolovne zmogljivosti v severovzhodnem Atlantiku. Celotni dovoljeni ulov nekaterih globokomorskih vrst za leti 2019 in 2020 je bil določen z Uredbo Sveta (EU) 2018/2025 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2019 in 2020 1 .

Določitev in delitev ribolovnih možnosti sta izključno v pristojnosti Unije. Obveznosti v zvezi s trajnostnim izkoriščanjem živih vodnih virov so določene v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Zlasti člen 2(2) navedene uredbe vzpostavlja previdnostni pristop k upravljanju ribištva (kakor je opredeljen v členu 4(1)(8) Uredbe) in določa, da sta cilja skupne ribiške politike (SRP) obnavljanje in ohranjanje največjega trajnostnega donosa. Poleg tega je treba v skladu s členom 16(4) navedene uredbe ribolovne možnosti dodeliti v skladu s cilji iz člena 2(2).

Vsebuje tudi ribolovne možnosti na podlagi dvo- ali večstranskih posvetovanj o ribištvu. Rezultat se izvaja tako, da se na podlagi načela relativne stabilnosti določi notranja dodelitev med države članice.

Prehodno obdobje, določeno v sporazumu o izstopu Združenega kraljestva iz EU, se izteče konec leta 2020, potem ko je Združeno kraljestvo navedlo, da nima interesa za njegovo nadaljnje podaljšanje. Staleži, za katere se bo Komisija morala posvetovati z Združenim kraljestvom glede deležev kvot za ribolovne možnosti za leti 2021 in 2022, so zato predstavljeni kot pro memoria, dokler ne bodo znani rezultati potekajočih pogajanj o sodelovanju v zvezi s temi staleži, vključno z ribolovnimi možnostmi, deleži kvot in dostopom do voda Združenega kraljestva.

Za druge skupne staleže ali ribolovne možnosti, izmenjane s tretjimi državami, številke še niso na voljo, saj posvetovanja s temi tretjimi državami še niso zaključena. Po zaključku teh posvetovanj bo predlog dopolnjen z delovnimi dokumenti.

Globokomorske ribolovne možnosti bi morale biti določene tudi v skladu z mednarodnimi sporazumi, med drugim s Sporazumom Združenih narodov glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum ZN o staležih rib iz leta 1995). Previdnost je potrebna zlasti, če so informacije negotove, nezanesljive ali neustrezne. V skladu s členom 6(2) Sporazuma ZN o staležih rib iz leta 1995 pomanjkanje ustreznih znanstvenih informacij ne sme biti razlog za odlaganje ali nesprejetje ukrepov ohranjanja in upravljanja. Predlagani TAC so skladni tudi z mednarodnimi smernicami Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo v zvezi z upravljanjem globokomorskega ribolova na odprtih morjih iz leta 2008, ki so bile potrjene z zaporednimi resolucijami Generalne skupščine Združenih narodov (resolucije 61/105 iz leta 2007, 64/72 iz leta 2009 ter, nedavno, 70/235 iz leta 2015).

1.1.2.Obveznost iztovarjanja, uvedena z Uredbo (EU) št. 1380/2013

Obveznost iztovarjanja, določena z osnovno uredbo o SRP, je bila uvedena postopoma med letoma 2015 in 2019. Od 1. januarja 2019 se obveznost iztovarjanja uporablja za vse staleže, za katere veljajo omejitve ulova. Uporabljajo se lahko nekatere izjeme od obveznosti iztovarjanja iz osnovne uredbe. Na podlagi skupnih priporočil, ki so jih predložile države članice, je Komisija sprejela delegirane uredbe o posebnih načrtih zavržkov, ki dovoljujejo omejene količine zavržkov na podlagi izjeme de minimis ali izjeme zaradi visoke stopnje preživetja.

Z uvedbo obveznosti iztovarjanja in v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo predlagane ribolovne možnosti odražati razliko med iztovorjenimi in ulovljenimi količinami, pri tem pa upoštevati, da zavržki niso več dovoljeni. To se izvede na podlagi prejetega znanstvenega mnenja za staleže rib v okviru ribištva iz člena 15(1) osnovne uredbe o SRP. Ribolovne možnosti bi bilo treba določiti tudi v skladu z ostalimi zadevnimi določbami, in sicer s členom 16(1) (v zvezi z načelom relativne stabilnosti) in členom 16(4) (v zvezi s cilji SRP in pravili iz večletnih načrtov).

Da bi se upoštevala polna uporaba obveznosti iztovarjanja, Komisija predlaga TAC na podlagi mnenja o ulovu namesto na podlagi mnenja o iztovarjanjih, ki se je uporabljalo v preteklosti. Pri predlaganih kvotah Unije se upošteva dejstvo, da bo na podlagi določenih izjem prišlo do nekaterih omejenih zavržkov, ki pa se ne bodo iztovarjali in vštevali v kvote. Zato se te količine odštejejo od kvot Unije.

1.1.3.Veljavni predpisi na področju, na katero se nanaša predlog

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog, so določene v Uredbi Sveta (EU) 2018/2025 in veljajo do 31. decembra 2020. Poleg tega so posebni pogoji za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku določeni v Uredbi (EU) 2016/2336 Evropskega parlamenta in Sveta.

Načrt upravljanja zahodnih voda (Uredba (EU) 2019/472), ki zajema nekatere staleže, za katere velja ta uredba, se uporablja za:

–okroglonosega repaka na podobmočjih ICES 6, 7 in 5b;

–črnega morskega meča na podobmočjih ICES 1, 2, 4, 6–8, 10 in 14 ter v razdelkih 3a, 5a, 5b, 9a in 12b; ter

–okatega ribona na podobmočju ICES 9.

1.1.4.Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlagani ukrepi so zasnovani v skladu s cilji in pravili SRP ter so skladni s politiko Unije o trajnostnem razvoju, zlasti Uredbo (EU) 2016/2336, ki določa posebne pogoje za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

2.1.•Pravna podlaga

PDEU v členu 43(3) določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe „o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti“. Ta predlog je omejen na določitev in dodelitev ribolovnih možnosti ter pogojev, ki so funkcionalno povezani z uporabo teh ribolovnih možnosti.

Predlog tako v obliki uredbe Sveta določa omejitve ulova komercialno najpomembnejših globokomorskih vrst v vodah Unije in mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika za ribiške flote Unije, da bi se dosegel cilj SRP, tj. zagotovitev ribištva na ravni, ki je okoljsko, gospodarsko in družbeno trajnostna. Predlog spada pod izključno pristojnost Unije iz člena 3(1)(d) PDEU. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

2.2.Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjega razloga: SRP je skupna politika. V skladu s členom 43(3) PDEU mora Svet sprejeti ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

V skladu s členom 16(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 lahko države članice regijam ali gospodarskim subjektom dodeljujejo ribolovne možnosti, za katere ne velja sistem prenosljivih ribolovnih koncesij, v skladu s členom 16(7) in merili iz člena 17. Zato imajo države članice na voljo manevrski prostor za odločitve v zvezi z družbenim/gospodarskim modelom za izkoriščanje dodeljenih ribolovnih možnosti, ki so ga same izbrale.

3.REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

3.1.Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Predlog je bil pripravljen na podlagi načel in smernic iz Sporočila Komisije Za bolj trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2021 2 . Na podlagi navedenega sporočila je Komisija izvedla obširno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, civilno družbo, državami članicami in širšo javnostjo 3 .

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

5.1.Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V zvezi z vsemi staleži iz tega predloga razpoložljive informacije znanstvenikom ne omogočajo, da bi v celoti ocenili status staleža, niti glede velikosti populacije niti glede ribolovne umrljivosti. Razlogov za to je več, in sicer: te vrste imajo pogosto zelo dolgo življenjsko dobo in se razvijajo počasi, zato je izjemno težko strukturirati stalež v starostne skupine ter oceniti učinek ribolova na stalež s spremembami dolžine ali starostne strukture ulovov. Pogostost obnove staležev z mladimi ribami ni znana. Staleži so razširjeni v globinah, ki jih je zaradi praktičnih razlogov težko raziskati. Podatki znanstvenih raziskav pogosto niso na voljo zaradi manjšega komercialnega pomena teh staležev ali pa ne vključujejo celotnega območja razširjenosti. Ribolovne dejavnosti se včasih le delno osredotočajo na te vrste, pri čemer so nekatere od teh dejavnosti razmeroma nove.

Predlagane omejitve ulova so skladne z načeli iz navedenega sporočila Komisije v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih za leto 2021. V njem so opredeljena stališča Komisije glede določanja ribolovnih možnosti, ta pravila pa so bila upoštevana pri oblikovanju tega predloga glede vnosov TAC. Predlog vsebuje naslednje:

·Upoštevanje obveznosti iztovarjanja, kadar je to ustrezno.

·Kadar okvirno znanstveno mnenje temelji na kvalitativni analizi razpoložljivih informacij (tudi če so te nepopolne ali vključujejo strokovne presoje), ga je treba uporabiti kot podlago za sprejemanje odločitev glede TAC. TAC za staleže, ki se delijo s tretjimi državami, bi bilo treba določiti kot „pm“ (pro memoria), dokler se ne doseže dogovor o ribolovnih možnostih z zadevnimi tretjimi državami. Predlog vsebuje tri TAC z zmanjšanji za leto 2021 in eno obnovitev za leto 2022. En TAC je prenesen TAC na Portugalsko.

·Glede na slabo biološko stanje staležev globokomorskih morskih psov bi njihov ribolov moral ostati prepovedan.

·Ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje oranžne sluzoglavke bi morali ostati prepovedani. Stalež je izčrpan in se ne obnavlja. ICES ugotavlja, da se usmerjeni ribolov EU v severovzhodnem Atlantiku ni izvajal od leta 2010.

5.2.Ravni predlaganih TAC in razlaga

Ob sprejemu večletnega načrta za zahodne vode je Komisija v izjavi navedla, da če Komisija predlaga določitev TAC, ki za več kot 20 % odstopajo od predhodno določene ravni TAC, bodo ti primeri navedeni v obrazložitvenem memorandumu predloga Komisije, ki po potrebi navaja temeljne razloge za odstopanja od TAC. Komisija se je odločila, da takšen pregled zagotovi za vse TAC, vključene v njen predlog.

·

2020/0301 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2021 in 2022

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V členu 43(3) Pogodbe je določeno, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)V Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 4 je določeno, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF).

(3)Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. Ribolovne možnosti bi bilo treba med države članice razdeliti tako, da se vsaki državi članici zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsak stalež ali ribolov, in ob ustreznem upoštevanju ciljev skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu: SRP) iz Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(4)Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja 5 , ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih vidikov ter zagotavljanju poštene obravnave med ribiškimi sektorji in na podlagi mnenj, izraženih med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi, zlasti na zasedanjih svetovalnih svetov.

(5)Za staleže, za katere ni zadostnih ali zanesljivih podatkov za oceno njihove velikosti, bi morali biti upravljalni ukrepi in stopnje TAC skladni s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, kot je opredeljen v točki (8) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ob upoštevanju dejavnikov, značilnih za posamezne staleže, še posebej razpoložljivih informacij o trendih staležev ter dejavnikih mešanega ribolova.

(6)Če se TAC za določen stalež dodeli le eni državi članici, je ustrezno to državo članico v skladu s členom 2(1) Pogodbe pooblastiti za določitev stopnje takega TAC. Sprejeti bi bilo treba določbe za zagotovitev, da zadevna država članica pri določanju stopnje TAC v celoti upošteva načela in pravila SRP.

(7)Za nekatere TAC so za države članice brez dodeljene kvote, tj. „drugo“, na voljo skupne kvote. Države članice, ki so uporabile to skupno kvoto, lahko pozneje pridobijo lastno kvoto, npr. z izmenjavo. Države članice bi morale ob sporočanju ulova Komisiji razlikovati med ulovi, ki se vštevajo v njihovo kvoto, in ulovi v okviru istega TAC, ki se vštevajo v skupno kvoto. Da bi to razlikovanje omogočili, bi bilo treba uvesti ločeno kodo poročanja.

(8)Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 6 so bili uvedeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC iz členov 3 in 4 navedene uredbe. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člen 3 ali 4 navedene uredbe ne uporablja, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Leta 2014 je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden dodatni mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi omajala načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev SRP in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(9)V skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 obveznost iztovarjanja velja v celoti od 1. januarja 2019, pri čemer je treba iztovoriti vse vrste, za katere veljajo omejitve ulova. V členu 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je določeno, da je treba v primeru, ko za ribji stalež velja obveznost iztovarjanja, ribolovne možnosti določiti tako, da se upošteva razlika med določanjem ribolovnih možnosti, ki odražajo iztovarjanje, in določanjem ribolovnih možnosti, ki odražajo ulove. Na podlagi skupnih priporočil, ki jih predložijo države članice, in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in členom 13 Uredbe (EU) št. 2019/472 je Komisija sprejela več delegiranih uredb, v katerih so določene podrobnosti v zvezi z izvajanjem obveznosti iztovarjanja v obliki posebnih načrtov.

(10)Pri ribolovnih možnostih za staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da zavržki načeloma niso več dovoljeni. Zato bi ribolovne možnosti morale temeljiti na količini celotnega ulova iz mnenja (namesto na količini želenega ulova iz mnenja), ki jo določi Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). Količine, ki se lahko izjemoma še naprej zavržejo pri izvajanju obveznosti iztovarjanja, bi bilo treba odšteti od navedene količine celotnega ulova iz mnenja.

(11)Ribolovne možnosti bi morale biti v skladu z mednarodnimi sporazumi in načeli, kot je Sporazum Združenih narodov glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib iz leta 1995 7 , ter v skladu s podrobnimi načeli upravljanja iz mednarodnih smernic Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo v zvezi z upravljanjem globokomorskega ribolova na odprtih morjih iz leta 2008, v skladu s katerimi mora biti upravni organ zlasti previdnejši, če so informacije negotove, nezanesljive ali neustrezne. Pomanjkanje ustreznih znanstvenih informacij ne bi smelo biti razlog za odlaganje ali nesprejetje ukrepov ohranjanja in upravljanja.

(12)Če se TAC za določen stalež dodeli le eni državi članici, je ustrezno to državo članico v skladu s členom 2(1) Pogodbe pooblastiti za določitev stopnje takega TAC. Sprejeti bi bilo treba določbe za zagotovitev, da zadevna država članica pri določanju stopnje TAC v celoti upošteva načela in pravila SRP.

(13)Ulov okatega ribona poteka na območjih Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF) in Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), ki mejijo na podobmočje ICES 9. Ker so podatki ICES za navedena sosednja območja nepopolni, bi moral obseg TAC ostati omejen na podobmočje ICES 9.

(14)ICES priporoča, da do leta 2024 ni ulova oranžne sluzoglavke. Primerno je, da so ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje navedene vrste še naprej prepovedani, saj je stalež izčrpan in se ne obnavlja. ICES ugotavlja, da se usmerjeni ribolov Unije na oranžno sluzoglavko v severovzhodnem Atlantiku ne izvaja od leta 2010.

(15)ICES priporoča, da se zmanjša ribolovna umrljivost globokomorskih morskih psov. Globokomorski morski psi so dolgožive vrste z nizko stopnjo reprodukcije in so hitro postali čezmerno izkoriščeni. Ribolovne možnosti za takšne vrste bi bilo zato treba popolnoma omejiti s splošno prepovedjo ribolova teh vrst.

(16)Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2021. Da se državam članicam omogoči pravočasna uporaba te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Predmet urejanja

Ta uredba določa letne ribolovne možnosti, ki so za leti 2021 in 2022 na voljo za ribiška plovila Unije za staleže rib nekaterih globokomorskih vrst v vodah Unije in nekaterih vodah zunaj Unije, za katere se zahtevajo omejitve ulova.

Člen 2
Opredelitve pojmov

1.V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega se uporabljajo še naslednje opredelitve pojmov:

(a)„skupni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni:

(i) za ribolov, za katerega velja izjema od obveznosti iztovarjanja iz člena 15(4) do (7) Uredbe (EU) št. 1380/2013, količino rib, ki se lahko iz posameznega staleža iztovori vsako leto;

(ii) za vse druge vrste ribolova količino rib, ki se lahko iz posameznega staleža ulovi vsako leto;

(b)„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji ali državi članici;

(c)„mednarodne vode“ pomeni vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države;

(d)„analitična ocena“ pomeni količinsko oceno trendov v danem staležu na podlagi podatkov o biologiji in izkoriščanju staleža, ki so bili v znanstvenem pregledu označeni kot dovolj kakovostni za pripravo znanstvenega mnenja o možnostih za prihodnje ulove;

(e)„območja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja“ (območja ICES) so geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 8 ;

(f)„območja Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik“ (območja CECAF) so geografska območja, določena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 9 ;

(g)„globokomorski morski psi“ pomeni vrste, navedene v točki 2 dela 1 Priloge k tej uredbi.

Člen 3
TAC in dodelitve

TAC za globokomorske vrste, ki jih ulovijo ribiška plovila Unije v vodah Unije ali nekaterih vodah zunaj Unije, dodeljevanje teh TAC državam članicam ter po potrebi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi I.

Člen 4
TAC, ki jih določijo države članice

1.TAC za črnega morskega meča na območju CECAF 34.1.2 določi Portugalska. Ta stalež je opredeljen v Prilogi k tej uredbi.

2.TAC, ki ga določi Portugalska:

(a)so skladni z načeli in pravili SRP, predvsem z načelom trajnostnega izkoriščanja staleža, ter

(b)zagotovijo:

(i) če so analitične ocene na voljo, izkoriščanje staleža, ki je kolikor je mogoče v skladu z največjim trajnostnim donosom od leta 2019 dalje,

(ii) če analitične ocene niso na voljo ali so nepopolne, izkoriščanje staleža v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva.

3.Portugalska vsako leto do 15. marca Komisiji predloži naslednje informacije:

(a)sprejete TAC;

(b)podatke, ki jih zbere in oceni Portugalska ter na katerih temelji sprejeti TAC;

(c)podatke o tem, kako sprejeti TAC izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2.

Člen 5
Posebne določbe o dodelitvah ribolovnih možnosti

1.Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:

(a)izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 10 ;

(c)ponovne dodelitve v skladu s členom 12(7) Uredbe (EU) 2017/2403 11 Evropskega parlamenta in Sveta;

(d)dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 in člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(f)odbitke na podlagi členov 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2.Staleži, za katere veljajo previdnostni ali analitski TAC, so opredeljeni v Prilogi k tej uredbi.

3.Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se uporablja za staleže, za katere veljajo previdnostni TAC, člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe pa za staleže, za katere veljajo analitski TAC, razen kadar je drugače določeno v Prilogi k tej uredbi.

4.Člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporabljata, kadar država članica uporabi vsakoletno prilagodljivost, določeno v členu 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 6
Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

Ulov, za katerega ne velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se obdrži na krovu ali iztovori le, če:

1.so ulov opravila plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ki ima kvoto, in ta kvota ni izčrpana ali

2.je ulov sestavljen iz deleža kvote Unije, ki državam članicam ni bila dodeljena s kvotami, in ta kvota Unije ni izčrpana. 

Člen 7
Prepoved

Ribiškim plovilom Unije je prepovedano:

1.loviti oranžno sluzoglavko (Hoplostethus atlanticus) v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 do 10, 12 in 14 ter obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati oranžno sluzoglavko, ulovljeno na navedenih podobmočjih;

2.loviti globokomorske morske pse v podobmočjih ICES 5 do 9, v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočja ICES 10, v mednarodnih vodah podobmočja ICES 12 in v vodah Unije območij CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2 ter obdržati na krovu, pretovarjati, premeščati ali iztovarjati globokomorske morske pse, ulovljene na navedenih območjih.

Člen 8
Prenos podatkov

Kadar države članice na podlagi členov 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 Komisiji pošljejo podatke v zvezi z iztovarjanjem količin ujetih staležev, pri tem uporabijo kode staležev iz Priloge I k tej uredbi.

Člen 9
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    Uredba Sveta (EU) 2018/2025 z dne 17. decembra 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2019 in 2020 (UL L 325; 20.12.2018, str. 7).

(2)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu Za bolj trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2021 (COM(2020) 248).

(3)    https://ec.europa.eu/info/consultations/fishing-opportunities-2021-under-common-fisheries-policy_sl.

(4)    Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(5)    http://www.ices.dk/advice/Pages/Latest-Advice.aspx

(6)    Uredba Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (UL L 115, 9.5.1996, str. 3).

(7)    Sporazum o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib (UL L 189, 3.7.1998, str. 16).

(8)    Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 70).

(9)    Uredba (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (UL L 87, 31.3.2009, str. 1).

(10)    Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(11)    Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 22.10.2020

COM(2020) 666 final

PRILOGA

k

predlogu za

UREDBO SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2021 in 2022

PRILOGA

Če ni določeno drugače, so ribolovna območja iz te priloge območja ICES.

DEL 1

Primerjalna tabela splošnih in znanstvenih imen rib in opredelitev

1.    Na seznamu iz dela 2 te priloge so staleži rib navedeni po abecednem redu latinskih imen vrst. Za namene te uredbe se uporablja v nadaljevanju prikazana primerjalna tabela splošnih in znanstvenih imen:

2.    V tej uredbi izraz „globokomorski morski psi“ pomeni naslednje:

DEL 2

Letne ribolovne možnosti (v tonah žive teže)