EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2020

COM(2020) 667 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Strategija na področju kemikalij za trajnostnost





Okolju brez strupov naproti

{SWD(2020) 225 final} - {SWD(2020) 247 final} - {SWD(2020) 248 final} - {SWD(2020) 249 final} - {SWD(2020) 250 final} - {SWD(2020) 251 final}

1.Trajnostne kemikalije za zeleni in digitalni prehod

Z evropskim zelenim dogovorom 1 , novo strategijo Evropske unije za rast, je EU na poti do tega, da do leta 2050 postane trajnostno, podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo. Njegov cilj je tudi boljše varstvo zdravja ljudi in okolja v okviru ambicioznega pristopa k odpravljanju onesnaževanja iz vseh virov in premika v smeri okolja brez strupov. Kemikalije so povsod v našem vsakdanu in imajo pomembno vlogo v večini naših dejavnosti, saj so v skoraj vsaki napravi, ki jo uporabljamo za zagotovitev svojega dobrega počutja, zaščito svojega zdravja in varnosti ter za odziv na nove izzive preko inovacij. So tudi gradniki nizkoogljičnih tehnologij, materialov in proizvodov, ki zagotavljajo ničelno onesnaževanje ter so gospodarni z energijo in viri. Za nove rešitve in podpiranje zelenega in digitalnega prehoda našega gospodarstva in družbe bodo bistvenega pomena večje naložbe in sposobnost inovacij kemijske industrije za zagotavljanje varnih in trajnostnih kemikalij.

Hkrati pa lahko kemikalije z nevarnimi lastnostmi škodujejo zdravju ljudi in okolju. Čeprav ne vzbujajo vse kemikalije enake zaskrbljenosti, nekatere povzročajo raka, vplivajo na imunski, dihalni, endokrini, reproduktivni in kardiovaskularni sistem, slabijo človeško odpornost in sposobnost odzivanja na cepiva 2 ter nas delajo bolj ranljive za bolezni 3 .

Izpostavljenost tem škodljivim kemikalijam torej pomeni nevarnost za zdravje ljudi. Poleg tega je kemično onesnaževanje eden od glavnih dejavnikov, zaradi katerih je Zemlja v nevarnosti 4 , saj vpliva na planetarne krize, kot so podnebne spremembe, propadanje ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti 5 , ter jih stopnjuje. Zato morajo biti nove kemikalije, materiali in proizvodi v osnovi varni in trajnostni, in sicer od proizvodnje do konca življenjskega cikla, poleg tega je treba uvesti nove proizvajalne procese in tehnologije, da bi kemijski industriji omogočili prehod na podnebno nevtralnost.

EU že ima enega od najobsežnejših in najbolj zaščitnih regulativnih okvirov za kemikalije, ki ga podpira najnaprednejša zbirka znanja na svetu. Ta regulativni okvir vse bolj postaja zgled za varnostne standarde povsod po svetu 6 . EU je bila nedvomno uspešna pri ustvarjanju učinkovito delujočega notranjega trga za kemikalije, zmanjšanju tveganj nekaterih nevarnih kemikalij, kot so rakotvorne snovi 7 in težke kovine 8 , za ljudi in okolje ter zagotavljanju predvidljivega zakonodajnega okvira za delovanje podjetij.

Kljub temu pa je, če želimo razviti in uvesti trajnostne kemikalije, ki bodo omogočale zeleni in digitalni prehod ter varovale okolje in zdravje ljudi, zlasti zdravje ranljivih skupin 15 , treba pospešiti inovacije za zeleni prehod v kemijski industriji in njenih vrednostnih verigah, obstoječa politika EU na področju kemikalij pa se mora razviti ter se hitreje in učinkoviteje odzivati na izzive, ki jih predstavljajo nevarne kemikalije. To pomeni tudi, da je treba zagotoviti varnejšo in bolj trajnostno uporabo vseh kemikalij, narediti več za to, da se bodo kemikalije s kroničnim učinkom na zdravje in okolje (problematične snovi 16 ) čim manj uporabljale in se po možnosti nadomeščale, ter pri najnevarnejših med njimi postopoma opustiti uporabo, ki ni bistvenega pomena za družbo, zlasti v izdelkih za široko porabo.

Bolj usklajen, bolj predvidljiv in močnejši regulativni okvir bo skupaj z neregulativnimi spodbudami pospeševal potrebne inovacije, omogočal več zaščite ter hkrati krepil konkurenčnost evropske kemijske industrije in njenih vrednostnih verig. Da bi EU zagotovila enake konkurenčne pogoje tržnim udeležencem v EU in zunaj nje, mora v skladu z našimi mednarodnimi zavezami zagotoviti polno izvrševanje svojih pravil o kemikalijah tako znotraj svojih meja kot na mejah ter jih spodbujati kot „zlati standard“ na svetovni ravni.

Zaradi pandemije COVID-19 se ni samo povečala nujnost varovanja zdravja ljudi in planeta, ampak se zaradi nje tudi zavedamo, da so proizvodne in dobavne verige nekaterih kritičnih kemikalij, npr. tistih za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov, vse bolj zapletene in da obsegajo ves svet. EU mora okrepiti svojo odprto strateško avtonomnost z odpornimi vrednostnimi verigami in najti več različnih trajnostnih virov za te kemikalije, ki se uporabljajo za namene, bistvene za naše zdravje in dosego podnebne nevtralnosti in krožnega gospodarstva.

V strategiji so poudarjena področja, na katerih želi Komisija doseči večji napredek, in sicer v tesnem sodelovanju z zainteresiranimi stranmi, da bi te cilje podrobneje določili v okviru strogega postopka ocene učinka in izhajajoč iz obsežnih izsledkov, ki so že na voljo o uspešnosti obstoječe zakonodaje 17 . Komisija bo organizirala okroglo mizo na visoki ravni s predstavniki industrije, vključno z MSP, znanosti in civilne družbe, da bi cilje strategije uresničili v dialogu z zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Osrednje vprašanje na okrogli mizi naj bi bilo, kako bi zakonodaja na področju kemikalij delovala učinkoviteje in uspešneje ter kako pospešiti razvoj in uvajanje inovativnih varnih in trajnostnih kemikalij v vseh sektorjih.

2.Na poti v okolje brez strupov: nova dolgoročna vizija politike EU na področju kemikalij

Skoraj 20 let po prvem strateškem pristopu k ravnanju s kemikalijami v Evropi 18 je čas, da oblikujemo novo dolgoročno vizijo za politiko EU na področju kemikalij. Ta strategija v skladu z evropskim zelenim dogovorom stremi k okolju brez strupov, v katerem se bodo kemikalije proizvajale in uporabljale tako, da bodo čim več prispevale k družbi, tudi k doseganju zelenega in digitalnega prehoda, hkrati pa ne bodo škodovale planetu ter sedanjim in prihodnjim rodovom. Predvideva, da bo EU postala konkurenčna v svetovnem merilu pri proizvodnji in uporabi varnih in trajnostnih kemikalij. V strategiji sta predlagana jasen načrt poteka in časovnica za preobrazbo industrije s ciljem pritegniti naložbe v varne in trajnostne proizvode ter proizvodne metode.

Slika: Hierarhija brez strupov – nova hierarhija pri ravnanju s kemikalijami

V tej strategiji je začrtana pot za uresničitev te vizije z ukrepi za podporo inovacijam za varne in trajnostne kemikalije, krepitev varstva zdravja ljudi in okolja, poenostavitev in okrepitev pravnega okvira za kemikalije, pripravo celovite zbirke znanja za podporo oblikovanju politik, ki izhaja iz izsledkov, ter dajanje zgleda za ustrezno ravnanje s kemikalijami v svetovnem merilu.

2.1.Inovacije za varne in trajnostne kemikalije EU

Prehod na kemikalije, ki so varne in trajnostne že v zasnovi, ni le nujen z družbenega vidika, ampak je tudi velika gospodarska priložnost ter ključna sestavina okrevanja EU po krizi zaradi COVID-19. Glede na trende v svetovni kemijski industriji je to priložnost za kemijsko industrijo EU, da znova postane konkurenčna tako, da še naprej razvija varne in trajnostne kemikalije ter ustvarja trajnostne rešitve v vseh sektorjih, zlasti za gradbeni material, tkanine, nizkoogljično mobilnost, baterije, vetrne turbine in obnovljive vire energije. Predlog Komisije za instrument „Next Generation EU“ ter njen mehanizem za okrevanje in odpornost dajeta državam članicam EU možnost za naložbe v projekte, ki omogočajo lažji zeleni in digitalni prehod industrijskih panog EU, tudi v kemijskem sektorju, ter spodbujajo konkurenčnost trajnostne industrije EU. Pri prehodu na trajnostne kemikalije se bodo upoštevale tudi družbeno-gospodarske posledice, vključno z vplivi glede zaposlovanja na določene regije, sektorje in delavce.

2.1.1.Spodbujanje kemikalij, ki bodo varne in trajnostne že v zasnovi

Evropa ima podjetja, ki so na čelu razvoja, ter znanstvene in tehnične zmogljivosti za vodenje prehoda k pristopu h kemikalijam, ki bo varen in trajnosten že v zasnovi 19 . Regulativne in tržne pobude so bile že v veliki meri vzpostavljene, toda nadomeščanje najbolj škodljivih snovi ni potekalo s pričakovano hitrostjo 20 in podjetja, ki so na čelu razvoja, se še vedno srečujejo z gospodarskimi in tehničnimi ovirami 21 . Za ta prehod je potrebna močnejša podpora politike in finančna podpora, pa tudi nasveti in pomoč, zlasti za MSP, in zanj si morajo skupaj prizadevati vsi: uradni organi, podjetja, vlagatelji in raziskovalci.

Regulativna orodja 22 je treba izkoristiti za pospeševanje in nagrajevanje proizvodnje in uporabe varnih in trajnostnih kemikalij. Zlasti pomembno je spodbuditi industrijo, da bo, kolikor je mogoče, dajala prednost inovacijam za nadomeščanje problematičnih snovi 23 . Prehod na kemikalije, ki bodo varne in trajnostne že v zasnovi, vključno s trajnostnimi biokemikalijami 24 , in vlaganje v iskanje alternativ za problematične snovi sta ključna za zdravje ljudi in okolje ter pomemben predpogoj za dosego čistega krožnega gospodarstva.

2.1.2.Doseganje varnih proizvodov in ciklov nestrupenih materialov

V čistem krožnem gospodarstvu je bistvenega pomena pospeševanje proizvodnje in uvajanja sekundarnih surovin ter zagotovitev, da so tako primarni kot sekundarni materiali vedno varni. Nedavno sprejeti akcijski načrt za krožno gospodarstvo 26 je pokazal, da je za to potrebna kombinacija ukrepov, usmerjenih navzgor v vrednostni verigi, da bi zagotovili, da bodo proizvodi varni in trajnostni že v zasnovi, in navzdol, da bi dosegli večjo varnost in zaupanje v reciklirane materiale in proizvode. Toda nastanek dobro delujočega trga sekundarnih surovin ter prehod na varnejše materiale in proizvode upočasnjuje vrsta težav, predvsem pomanjkanje ustreznih informacij o kemijski vsebini proizvodov 27 . Potrošniki, akterji v vrednostni verigi in izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki zato ne morejo sprejemati premišljenih odločitev.

Če se želimo premakniti v smer življenjskih krogov materialov brez strupov in čistega recikliranja ter zagotoviti, da bo „reciklirano v EU“ referenčno merilo povsod po svetu, je treba zagotoviti, da bo v proizvodih in recikliranih materialih čim manj problematičnih snovi. Načeloma bi se morala enaka mejna vrednost za nevarne snovi uporabljati tako za neobdelan kot za recikliran material. Toda v nekaterih izjemnih okoliščinah bi bilo morda potrebno odstopanje od tega načela. To bi bilo možno pod pogojem, da je uporaba recikliranega materiala omejena na jasno opredeljene vrste uporabe, če ni negativnega vpliva na zdravje potrošnikov in okolje ter če je uporaba recikliranega materiala v primerjavi z neobdelanim materialom upravičena na podlagi analize vsakega primera posebej.

Regulativne ukrepe mora spremljati povečanje naložb v inovativne tehnologije za reševanje prisotnosti podedovanih snovi v tokovih odpadkov, kar bi lahko omogočilo, da se reciklira več odpadkov 28 . To je še posebej pomembno pri nekaterih vrstah plastike in tkanin. Za ta namen bo treba razviti trajnostne inovacije in tehnologije. Določeno vlogo bi lahko imele tudi tehnologije, kot je kemijsko recikliranje, vendar le, če lahko zagotovijo splošno pozitivno in okoljsko uspešnost z vidika celotnega življenjskega cikla.

2.1.3.Ekologizacija in digitalizacija proizvodnje kemikalij

Proizvodnja kemikalij je eden od sektorjev, ki povzročajo največ onesnaževanja in porabijo največ energije in virov, ter je tesno povezana z drugimi energetsko intenzivnimi sektorji in procesi. Evropska kemijska industrija sicer že vlaga v izboljšave proizvodnih obratov, vendar so za zeleni in digitalni prehod v tem sektorju še vedno potrebne znatne naložbe 31 . Novi in čistejši industrijski procesi in tehnologije ne bi pripomogli le k zmanjšanju okoljskega odtisa proizvodnje kemikalij, ampak tudi k znižanju stroškov, izboljšanju pripravljenosti trga in ustvarjanju novih trgov za evropsko industrijo trajnostnih kemikalij.

Energijska učinkovitost mora imeti prednost skladno z ambicijo evropskega zelenega dogovora, odločilno vlogo za trajnostnost virov energije pa bi lahko imela goriva, kot sta vodik iz obnovljivih virov in trajnostno proizvedeni biometan 32 . Pomembno vlogo pri ekologizaciji proizvajalnih procesov bi lahko imele digitalne tehnologije, kot so internet stvari, velepodatki, umetna inteligenca, pametni senzorji in robotika. Poleg tega lahko kemijske inovacije v vseh sektorjih prinesejo trajnostne rešitve za zmanjšanje skupnega okoljskega odtisa proizvajalnih procesov.

Poleg vloge, ki jo ima tehnologija, so lahko inovacije pri poslovnih modelih pomembna spodbuda za zeleni prehod industrije, ki proizvaja in uporablja kemikalije. Razmisliti bi bilo treba o priložnostih za prehod s tradicionalne proizvodnje in uporabe kemikalij na kemikalije kot storitve 33 in jih spodbujati. S takimi inovacijami bi bilo mogoče kar najbolje izkoristiti strokovno znanje, zagotoviti učinkovito rabo virov skozi ves življenjski cikel ter spodbuditi lokalne inovacije in udeležbo MSP. V podporo temu razvoju bo taksonomija EU za trajnostno financiranje 34 , ki bo pomagala pri usmerjanju finančnih sredstev v proizvodnjo in uporabo okoljsko trajnostnih kemikalij.

2.1.4.Krepitev odprte strateške avtonomnosti EU

Proizvodne in dobavne verige nekaterih kritičnih kemikalij, npr. surovin, intermediatov in aktivnih farmacevtskih sestavin, so postale v preteklih desetletjih vse bolj zapletene in globalizirane. V pandemiji COVID-19 se je pokazalo, da omejeno število dobaviteljev nekaterih kemikalij za uporabo v aplikacijah, ki so bistvenega pomena za družbo, lahko predstavlja tveganje npr. za razpoložljivost zdravil in sposobnost EU za odzivanje na zdravstvene krize. Odpornost EU na motnje v oskrbi ni le ključnega pomena za zagotovitev razpoložljivosti kemikalij za uporabo v zdravstvenih aplikacijah, ampak tudi za doseganje splošnih ciljev glede trajnostnosti iz evropskega zelenega dogovora, vključno s tehnologijami za podnebno nevtralnost, kot so baterije, vetrne turbine in fotovoltaika, za krožnost čistih materialov ter za cilj ničelnega onesnaževanja.

Za odpornejše gospodarstvo in sisteme zdravstvenega varstva so poleg uspešne sedanje zmogljivosti proizvodnje kemikalij v EU potrebni dovolj raznoliki dobavni viri, boljše obvladovanje tveganja motenj na vseh ravneh, strateške rezerve, ustvarjanje zalog in mehanizmi, ki bodo zagotovili, da bodo dobavne verige v primeru krize še naprej nemoteno delovale.

2.2.Močnejši pravni okvir EU za reševanje perečih okoljskih in zdravstvenih težav

Čeprav je pristop EU k ravnanju s kemikalijami učinkovit pri zmanjševanju izpostavljenosti ljudi in okolja nekaterim problematičnim snovem, je zaradi stalnih in porajajočih se zdravstvenih in okoljskih težav potrebna okrepitev pravnega okvira, da bi se lahko hitro odzival na znanstvena dognanja ter postal bolj usklajen, preprost in predvidljiv za vse akterje. Okrepiti bi bilo treba zlasti uredbi REACH in CLP, ki sta osnova EU za reguliranje kemikalij, ter ju dopolniti z usklajenimi pristopi k ocenjevanju kemikalij in ravnanju z njimi v sedanji sektorski zakonodaji, zlasti tisti za reguliranje izdelkov za široko porabo.

2.2.1.Zaščita potrošnikov, ranljivih skupin in delavcev pred najbolj škodljivimi kemikalijami

Potrošniki so z vseh strani izpostavljeni kemikalijam v proizvodih, od igrač in izdelkov za nego otrok do npr. materialov, namenjenih za stik z živili, kozmetike, pohištva in tkanin, milijoni delavcev povsod po EU pa vsak dan prihajajo v stik s kemičnimi snovmi, ki jim lahko škodujejo 38 . Za kemikalije z nekaterimi nevarnimi lastnostmi so še posebej občutljive ranljive skupine prebivalstva, kot so otroci, nosečnice in starejši 39 .

Ena od največjih zdravstvenih koristi zakonodaje EU na področju kemikalij v zadnjih desetletjih je zmanjšanje izpostavljenosti državljank in državljanov rakotvornim snovem. To je bilo možno zlasti po zaslugi preventivnega pristopa v celotni zakonodaji, t. i. splošnega pristopa k obvladovanju tveganja 40 , ki pomeni, da so bile rakotvorne snovi na splošno prepovedane v večini izdelkov za široko porabo in v vrstah uporabe, kjer bi jim bile izpostavljene ranljive skupine, hkrati pa so bile dovoljene omejene izjeme pod pogoji, ki so bili jasno opredeljeni z zakonom. Tak preventivni pristop je preprostejši in navadno hitrejši ter daje vsem akterjem (izvršilnim organom, industriji in nadaljnjim uporabnikom) jasna znamenja glede vrst kemijskih snovi, pri katerih bi morala industrija dajati prednost inovacijam 41 .

Toda velika večina kemikalij v EU je trenutno regulirana za vsak primer in za vsako vrsto uporabe posebej 42 . Zaradi številnih izsledkov in zaskrbljenosti državljank in državljanov je upravičeno, da pri najbolj škodljivih kemikalijah splošni pristop postane privzeta možnost, zlasti glede njihove uporabe v izdelkih za široko porabo. To bo potekalo postopoma. Prvič: Komisija bo splošni pristop razširila na obvladovanje tveganja, s čimer bo zagotovila, da izdelki za široko porabo ne bodo vsebovali kemikalij, ki povzročajo raka in genske mutacije, vplivajo na reproduktivni ali endokrini sistem ali pa so obstojne in se kopičijo v organizmih. Drugič: takoj bo začela izvajati obsežno oceno tveganja, da bi opredelila načine in roke za razširitev enakega splošnega pristopa glede izdelkov za široko porabo na še druge kemikalije, med drugim tiste, ki vplivajo na imunski, živčni ali dihalni sistem, in tiste, ki so strupene za določen organ.

Z razširitvijo splošnega pristopa bo zagotovljena doslednejša zaščita potrošnikov, ranljivih skupin in naravnega okolja, hkrati pa bo uporaba teh najbolj škodljivih kemikalij še vedno dovoljena, če bo dokazano, da je bistvenega pomena za družbo. Merila za bistvene vrste uporabe teh kemikalij bo treba ustrezno opredeliti, da bi zagotovili usklajeno uporabo v celotni zakonodaji EU, zlasti pa bo treba upoštevati potrebe za uresničitev zelenega in digitalnega prehoda.

Posebno pozornost je treba posvetiti izpostavljenosti ljudi in okolja endokrinim motilcem. Te snovi se vse bolj povezujejo z boleznimi, ki delujejo preko hormonskega sistema 45 . Njihova uporaba narašča, kar predstavlja resno nevarnost za zdravje ljudi in prostoživečih živali ter povzroča gospodarske stroške za družbo. Hormoni nadzorujejo razvoj možganov in rast, zato ima izpostavljenost endokrinim motilcem med razvojem zarodka in puberteto nepopravljive učinke, od katerih se nekateri zaznajo šele več let pozneje 46 . Čeprav nekateri zakonodajni akti 47 omogočajo določanje endokrinih motilcev, je regulativni sistem EU na splošno razdrobljen in omejen, zato bi ga bilo treba združiti in poenostaviti, da bi zagotovili, da bodo endokrini motilci pravočasno prepoznani ter da bo izpostavljenost ljudi in okolja čim manjša. Zato bi bilo treba v vsej zakonodaji uporabiti splošni preventivni pristop k obvladovanju tveganja 48 , zlasti da bi se izognili uporabi endokrinih motilcev v izdelkih za široko porabo.

2.2.2.Zaščita ljudi in okolja pred kombiniranimi učinki kemikalij

49 50 51 52 53 Ljudje in drugi živi organizmi so vsak dan izpostavljeni mešanici najrazličnejših kemikalij iz različnih virov. V zadnjih letih je bil dosežen precejšen napredek pri odpravljanju nekaterih vrzeli v znanju o kombiniranem učinku teh kemikalij. Toda varnost kemikalij v EU se navadno ocenjuje s posamičnim ocenjevanjem snovi ali, v nekaterih primerih, zmesi, ki se namenoma dodajo za posebne vrste uporabe, ne da bi upoštevali kombinirano izpostavljenost več kemikalijam iz različnih virov in skozi čas. Pri ljudeh so lahko kombinirani učinki kemikalij v zaprtih okoljih še močnejši. V nekaterih zakonodajnih aktih se zahteva ocena skupne izpostavljenosti isti kemikaliji iz različnih virov. Izrecnih zahtev za upoštevanje vpliva nenamernih zmesi večinoma ni, trenutno obstajajo pri zaščiti delavcev. V zakonodaji na področju pesticidov in biocidov se zahteva upoštevanje kumulativnih in sinergijskih učinkov. Pri pesticidih je bil dosežen napredek pri pripravi ciljno usmerjene metodologije, delo pa se bo še pospešilo, tako da bo mogoče obstoječe določbe izvajati v celoti.

54 Da bi našli ustrezne rešitve za kombinirani učinek zmesi kemikalij, je treba dosledno sprejeti pravne zahteve, s katerimi bi zagotovili, da bodo tveganja zaradi hkratne izpostavljenosti več kemikalijam učinkovito in sistematično upoštevana na vseh področjih politike, povezanih s kemikalijami. Ker posebno ocenjevanje in reguliranje neštetih možnih kombinacij trenutno ni realno in tudi ne ekonomsko izvedljivo, prihaja v znanosti do soglasja, da je treba učinek zmesi kemikalij upoštevati in ga splošneje vključiti v ocene tveganja kemikalij. Hkrati bi bilo mogoče za posebna področja politike še naprej razvijati in preučevati ciljno usmerjene metodologije.

2.2.3.Ničelnemu kemičnemu onesnaževanju okolja naproti

Nevarne kemikalije in njihovo zapleteno medsebojno učinkovanje z drugimi okoljskimi stresorji lahko dolgotrajno in obsežno vplivajo na kopensko in morsko okolje. Prispevajo lahko k zmanjšanju odpornosti ekosistema, povzročijo hiter upad in v končni fazi izumrtje živalske populacije 56 , lahko pa vplivajo tudi na zdravje in dobro počutje ljudi, nenazadnje zaradi možne prisotnosti kontaminantov v prehranski verigi. V EU po ocenah obstaja 2,8 milijona možnih kontaminiranih lokacij, predvsem zaradi odstranjevanja in obdelave odpadkov, ki predstavljajo znatno okoljsko nevarnost za kopenske in vodne ekosisteme ter vplivajo na produktivnost tal 57 . Sedanji regulativni okvir in okvir politike to le s težavo upošteva, zato bi ga bilo treba okrepiti.

Posebno pozornost je treba nameniti per- in polifluoriranim alkilnim snovem (PFAS) zaradi številnih primerov kontaminacije tal in vode, tudi pitne 59 , v EU in po svetu 60 , števila ljudi, ki jih je prizadel celoten niz bolezni, ter s tem povezanih družbenih in gospodarskih stroškov 61 . Zato Komisija predlaga celovit sklop ukrepov za reševanje vprašanja uporabe PFAS in kontaminacije z njimi. Njihov namen je predvsem postopno opuščanje rabe PFAS v EU, razen če je dokazano bistvenega pomena za družbo.

2.3.Poenostavitev in združitev pravnega okvira

Pravni okvir EU za oceno nevarnosti in tveganja ter ravnanje s kemikalijami je obsežen in zapleten. Zakonodaja EU na področju kemikalij na splošno daje rezultate in ustreza svojemu namenu. Toda več pomembnih šibkih točk preprečuje, da bi zakonodaja EU na področju kemikalij dosegla vse, kar bi lahko 64 . Če ne bo kmalu rešitev zanje, bo okvir le s težavo pravočasno in učinkovito obvladoval sedanjo in prihodnjo proizvodnjo in uporabo kemikalij. Ključni cilj te strategije je zagotoviti poenostavitev tega okvira ter združitev in popolno uporabo pravil EU o kemikalijah.

2.3.1.Ena snov, ena ocena

Poseben izziv za uradne organe in zainteresirane strani so zapleteni postopki ocene. Zaradi njih lahko pride so nedoslednosti, počasnih postopkov, neučinkovite rabe virov in nepotrebnih obremenitev.

Komisija si bo prizadevala narediti te postopke ocene preprostejše in bolj pregledne, da bi zmanjšala obremenitev vseh zainteresiranih strani ter omogočila hitrejše, doslednejše in bolj predvidljivo odločanje. Ta postopek bo podpiral tudi postopen prehod z ocenjevanja in reguliranja kemikalij za vsako snov posebej na skupinsko reguliranje.

Ocene kemijske varnosti se začenjajo izvajati na podlagi različnih zakonodajnih aktov, s strani različnih akterjev in ob različnem času, izvajajo pa jih različne agencije EU 65 , znanstveni odbori 66 , strokovne skupine ali službe Komisije. Zainteresirane strani in splošna javnost težko sledijo regulativnim postopkom in odločitvam, ki izhajajo iz njih. Načelo „ena snov, ena ocena“ bo zagotovilo, da bosta začetek postopka in določitev prednostnih nalog pri ocenah varnosti potekala usklajeno, pregledno in, kolikor je mogoče, sinhronizirano, pri čemer bodo upoštevane posebnosti vsakega sektorja. Če se ocena predlaga na podlagi enega zakonodajnega akta, je treba v celoti upoštevati načrtovanje na podlagi drugih zakonodajnih aktov, da bi zagotovili usklajeno ukrepanje. To bi lahko najučinkoviteje dosegli, če bi izhajali iz uspešnega „orodja za usklajevanje javnih dejavnosti“, obstoječega mehanizma, ki je vzpostavljen na podlagi uredbe REACH in uredbe CLP 67 . Da se delo ne bi podvajalo, bo ključnega pomena zgodnje soglasje o opredelitvi problema, pri katerem bo imela prednost skupinska ocena snovi s podobno strukturo ali funkcijo. Uporaba razpoložljivih virov in strokovnega znanja se bo optimizirala z jasno dodelitvijo odgovornosti ter dobrim sodelovanjem med vsemi akterji.

Da bi bili regulativni rezultati usklajeni, bi bilo treba v zakonodaji EU na področju kemikalij uporabljati usklajeno terminologijo, zlasti za opredelitev kemikalij (npr. nanomateriali). V ocenah politike se je pokazalo tudi, da zainteresirane strani ne vedo vedno, katere informacije so na voljo, in da so pravice do ponovne uporabe včasih preveč omejujoče. Iz njih je razvidnih tudi precej pomanjkljivosti pri interoperabilnosti in dostopnosti podatkov o kemikalijah 71 . Poleg tega se v regulativnih ocenah varnosti uporabljajo različne metodologije, ki lahko pripeljejo do različnih rezultatov, akademske študije pa niso dovolj izkoriščene. Poleg tega se za začetek in izvedbo ocen ter uporabo podatkov uporabljajo različna pravila glede preglednosti.

Cilj pristopa po načelu „ena snov, ena ocena“ je zagotoviti, da bodo metodologije bolj usklajene in, kolikor je mogoče, harmonizirane. Odpravil naj bi tehnične ali upravne ovire za dostop do podatkov, in sicer po načelu, da mora biti mogoče podatke brez težav najti, da morajo biti interoperabilni in varni ter da mora biti pri njih privzeta souporaba in ponovna uporaba 72 . Podatki bodo na voljo v ustreznih oblikah in orodjih, tj. v programu IUCLID 73 in na platformi IPCHEM 74 , da bo zagotovljena interoperabilnost. Poleg tega bo načelo „ena snov, ena ocena“ izboljšalo zaupanje v znanstveno podlago postopka odločanja EU na področju kemikalij, saj bo izhajalo iz pomembnih korakov, narejenih v smeri preglednosti v sektorju varnosti hrane v EU 75 .

2.3.2.Pristop ničelne tolerance do neskladnosti

Vse kemikalije, materiali in proizvodi, proizvedeni v EU ali dani na evropski trg, morajo v celoti izpolnjevati zahteve EU glede informacij, varnosti in okolja. Kljub temu gre trenutno pri skoraj 30 % opozoril na nevarnih proizvodih na trgu za tveganja zaradi kemikalij, pri čemer 90 % teh proizvodov prihaja v EU od zunaj 81 , poseben izziv pa so uvoženi izdelki in spletna prodaja. Prav tako je samo tretjina registracijske dokumentacije za kemijske snovi, ki jih je industrija registrirala na podlagi uredbe REACH, docela skladna z zahtevami po informacijah 82 . Nujno je treba pospešiti izvajanje in izvrševanje zakonodaje na področju kemikalij, da bi zagotovili skladnost za proizvodnjo kemikalij in njihovo dajanje na trg ter za njihovo sprostitev in odstranjevanje.

Izvajanje nove uredbe o nadzoru trga 83 ter ukrepi za krepitev carinske unije EU, ki so v pripravi, bodo okrepili izvrševanje tako na enotnem trgu kot na zunanjih mejah EU. Komisija preučuje vprašanje, katere dodatne ukrepe bi bilo mogoče uvesti za okrepitev izvrševanja uredbe REACH na mejah EU  84 ter za spodbujanje sodelovanja s platformami za spletno prodajo 85 .

Poleg tega izvrševanje zakonodaje EU na področju kemikalij zaradi različnih zmogljivosti in virov na nacionalni ravni ni enako učinkovito povsod v EU. Države članice morajo toliko okrepiti svojo zmogljivost za izvrševanje, da bodo lahko učinkovite, tako da bodo s pridom izkoristile orodja EU za hitro informiranje in opozarjanje 86 , bolje izkoristile digitalna orodja za hitrejše ukrepanje in čim boljšo izrabo virov, tudi v organih za nadzor trga. Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju Evropske agencije za kemikalije 87 se je izkazal za uspešnega pri spodbujanju harmonizacije izvrševanja ter bo razširil sodelovanje z obstoječimi mrežami za izvrševanje 88 in uradnimi organi 89 za preprečevanje podvajanja ukrepov in večjo učinkovitost.

Cilj dejavnosti, ki potekajo, je izboljšanje skladnosti z okoljsko zakonodajo, ki zadeva kemikalije 90 . Dober primer je forum za okoljsko skladnost in upravljanje 91 , v katerem sodelujejo organi držav članic na področju kemikalij in mreže za izvrševanje na okoljskem področju 92 . S prihodnjim akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje se bo začelo izvajati še več posebnih ukrepov za nadzor kemičnega onesnaževanja.

Ključnega pomena bodo tudi ukrepi za krepitev vloge potrošnikov in organizacij potrošnikov, saj je njihovo ravnanje močna spodbuda za spremembe v industriji in zagotavljanje skladnosti z zakonodajo. To bo doseženo z izvajanjem pravil za varstvo potrošnikov 93 .

2.4.Celovita zbirka znanja o kemikalijah

Ustrezno ravnanje s kemikalijami v Evropi je odvisno od zmožnosti EU in njenih držav članic, da sprejemajo odločitve na podlagi trdnega in ustreznega aktualnega znanja. EU je skozi več desetletij razvila prvovrstno znanje o lastnostih in tveganjih kemikalij, tudi po zaslugi dela, ki so ga opravili njeni znanstveni organi, ta zbirka znanja pa se veliko uporablja tudi drugod po svetu. Še vedno pa bi si morali uradni organi pridobiti veliko znanja o notranjih lastnostih velike večine kemikalij, tudi polimerov in kemikalij, ki se ne proizvajajo v velikih količinah. Tudi znanje o vrstah uporabe in izpostavljenosti je razdrobljeno, zlasti ker je odvisno od tega, ali industrija zagotovi točne informacije. Že samo število kemikalij na trgu je velikanski izziv za znanje, zaradi pričakovane rasti proizvodnje in uporabe kemikalij v prihodnosti pa bi se lahko „neznano ozemlje kemičnih tveganj“ še povečalo.

Slika: Neznano ozemlje kemičnih tveganj, EEA 96

2.4.1.Izboljšana razpoložljivost podatkov o kemikalijah

EU še vedno nima celovite zbirke informacij o vseh snoveh, ki se dajejo na trg, in o njihovem celotnem okoljskem odtisu vključno z njihovim vplivom na podnebje, to pa ovira pravilno ravnanje s kemikalijami in proizvodi ter onemogoča popolne ocene trajnostnosti. Zlasti pri polimerih, ki so temeljni gradniki plastike, ni potrebna registracija na podlagi uredbe REACH. Poleg tega informacije, ki se na podlagi uredbe REACH zahtevajo za snovi z nizko in srednjo tonažo, ne omogočajo v celoti opredelitve snovi s kritičnimi nevarnimi lastnostmi. Krepitev zahtev po informacijah o rakotvornosti snovi in drugih kritičnih nevarnostih na vseh stopnjah proizvodnje je temeljnega pomena za uspešen boj proti boleznim, kot je rak 97 . Treba je tudi izboljšati učinkovitost in uspešnost postopkov ocene na podlagi uredbe REACH 98 .

2.4.2.Okrepljeno stičišče politike in znanosti o kemikalijah

Veliko naporov je bilo vloženih v boljše znanstveno razumevanje vpliva kemikalij na zdravje in okolje 99 . Spremljanje prisotnosti kemikalij v ljudeh in ekosistemih je ključnega pomena za boljše razumevanje njihovega vpliva in bi ga bilo treba še spodbujati, tudi za razumevanje povezave med kemikalijami in spolom 100 . Komisija bo v partnerstvu z državami članicami še naprej spodbujala raziskave in (bio)monitoring za razumevanje in preprečevanje tveganj v zvezi s kemikalijami ter podpirala inovacije na področju ocenjevanja tveganja kemikalij in regulativne znanosti preko svojega prihodnjega okvirnega programa raziskav in inovacij. 

Kljub odločni politiki EU za zaščito poskusnih živali, sprejeti pred desetimi leti, katere končni cilj je v celoti nadomestiti testiranje na živalih, je treba živali še vedno uporabljati za testiranje na področju kemikalij 101 . Pri ocenjevanju varnosti in ocenjevanju tveganja kemikalij so potrebne inovacije, da bi zmanjšali odvisnost od testiranja na živalih ter izboljšali kakovost, učinkovitost in hitrost ocen kemične nevarnosti in tveganja.

2.5.Zgled za ustrezno ravnanje s kemikalijami na svetovni ravni

Proizvodnja in uporaba kemikalij ter trgovanje z njimi naraščajo v vseh regijah po svetu. Svetovni promet s kemikalijami v letu 2018 je bil ocenjen na 3 347 milijard EUR 106 , do leta 2030 pa naj bi se proizvodnja podvojila. Rastejo tudi sektorji, v katerih se uporablja veliko kemikalij, kot so gradbeništvo, avtomobilska industrija in elektronika, in tako povečujejo povpraševanje po kemikalijah ter ustvarjajo priložnosti, a tudi tveganja 107 . Čeprav je prispevek kemičnega onesnaževanja h globalnemu bremenu bolezni še vedno podcenjen 108 , se priznava, da ogroža pravico do dostojnega življenja, zlasti za otroke 109 ter še posebej v državah z nizkimi in srednjimi dohodki 110 .

Leta 2015 se je mednarodna skupnost znova zavezala, do bo do leta 2020 dosegla cilj ustreznega ravnanja s kemikalijami 111 , kar je tudi bistven medsektorski element za dosego večine drugih ciljev trajnostnega razvoja. Čeprav je bilo na vseh ravneh veliko narejenega, je napredek še vedno počasen in ta svetovna zaveza ni bila izpolnjena 112 . Zavedati se je treba, da je to zares nujno. Evropska unija je sposobna in mora prevzeti vodilno vlogo pri zagovarjanju in spodbujanju visokih standardov po svetu.

2.5.1.Krepitev mednarodnih standardov

Sprejetih je že veliko mednarodnih, regionalnih in nacionalnih instrumentov in odzivov v zvezi z ustreznim ravnanjem s kemikalijami in odpadki. Toda upravljanje na svetovni ravni je še naprej močno razdrobljeno, standardi in skladnost se od države do države zelo razlikujejo. Npr. leta 2018 več kot 120 držav še ni imelo uvedenega globalno usklajenega sistema za razvrščanje in označevanje kemikalij 113 . Ta razdrobljenost na splošno ovira učinek in uspešnost sedanjih organizacij, programov in pobud.

Potrebni so svetovni strateški cilji in ciljne vrednosti za ambiciozen mednarodni okvir, ki bo reševal sedanjo razdrobljenost ter spodbujal usklajene politike in ukrepe vseh pomembnih mednarodnih organizacij 114 , vlad in zainteresiranih strani, tudi industrije. Obnovljeni strateški pristop k mednarodnemu ravnanju s kemikalijami je bistven večstranski sporazum, ki bo v celoti omogočil rešitve za ustrezno ravnanje s kemikalijami skozi njihov celoten življenjski cikel. Čeprav je pri pripravi pravil EU pomembno uporabljati mednarodne standarde, smernice in metodologije, če so neučinkoviti ali neprimerni, je hkrati ključnega pomena tudi vključevanje ustreznega ravnanja s kemikalijami in odpadki v delovne programe vseh zadevnih mednarodnih organizacij 115 . To bo EU omogočilo, da bo v skladu s svojimi mednarodnimi zavezami spodbujala usklajene politike in ukrepe v okviru agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030.

2.5.2.Spodbujanje standardov varnosti in trajnostnosti zunaj EU

Svetovna proizvodnja kemikalij naj bi se do leta 2030 sicer podvojila, vendar naj bi se svetovni delež kemijske industrije EU zmanjšal na okrog 10,7 % 118 . Večina pričakovane rasti proizvodnje kemikalij se bo prenesla v države v razvoju in gospodarstva v prehodu. Zaradi zakonodaje EU na področju kemikalij je EU na prvem mestu pri zdravstvenih in okoljskih standardih za ravnanje s kemikalijami, ta strategija pa naj bi spodbujala vodilno vlogo EU pri proizvodnji in uporabi trajnostnih kemikalij. EU mora svoj pomen v svetu izkoristiti za to, da se bo na svetovni ravni zavzemala za varne in že v zasnovi trajnostne pristope, dosegla enake konkurenčne pogoje in povečala tržni delež podjetij, ki proizvajajo in uporabljajo varne in trajnostne kemikalije.

Nujno je tudi tesnejše mednarodno sodelovanje in usklajevanje. Komisija se je zavezala, da bo podpirala sposobnost partnerskih držav EU za izpolnjevanje njihovih mednarodnih obveznosti na podlagi mednarodnih instrumentov, povezanih s kemikalijami, ter sprejela in izvrševala visoke okoljske, zdravstvene in socialne standarde. Zunanje delovanje EU bo spodbujalo in postavljalo v ospredje ustrezno ravnanje s kemikalijami skozi njihov življenjski cikel ter prehod na nestrupeno in krožno gospodarstvo, ki sta bistvena medsektorska elementa za trajnostni razvoj, ob upoštevanju skladnosti politik za razvoj.

Souporaba zbirke znanja EU je pomembna za podporo državam v razvoju, koristna pa je tudi za vzajemno sprejemanje podatkov med državami OECD in drugimi pomembnimi državami. Je ključnega pomena za preprečevanje podvajanja dela, varčevanje z viri in podpiranje mednarodnih standardov. Obstoječo zbirko znanja in izkušnje agencij EU v okviru njihovih pooblastil in virov bo treba izkoristiti tudi za izvajanje mednarodnih politik EU in ohranjanje njene vodilne vloge.

3.Zaključki

Ta strategija je priložnost za uskladitev družbene vrednosti kemikalij z zdravjem ljudi in planetarnimi omejitvami ter za podpiranje industrije pri proizvodnji varnih in trajnostnih kemikalij. Je tudi priložnost za odziv na legitimna pričakovanja državljank in državljanov EU glede visoke ravni zaščite pred nevarnimi kemikalijami in za spodbujanje industrije EU kot vodilne v svetovnem merilu pri proizvodnji in uporabi varnih in trajnostnih kemikalij.

Predstavlja nujni prvi korak v smeri cilja Evrope za ničelno onesnaževanje in z njim povezanih ciljnih vrednosti, opredeljenih v strategiji za biotsko raznovrstnost in strategiji „od vil do vilic“, ter tako daje podlago za prihodnji akcijski načrt za ničelno onesnaževanje in prispeva k uspehu evropskega načrta za boj proti raku. Poleg tega dopolnjuje industrijsko strategijo EU 120 , načrt okrevanja za Evropo 121 , akcijski načrt za krožno gospodarstvo ter druge strategije in pobude v okviru evropskega zelenega dogovora, kot so strategija za farmacevtske proizvode, strategija za vodik in pobuda za baterije.

Nove zakonodajne pobude, napovedane v tej strategiji, bodo nastale na osnovi orodij Komisije za boljšo pripravo zakonodaje. Zakonodajni predlogi, med njimi čim bolj ciljno usmerjena revizija uredbe REACH, bodo omejeni na doseganje ciljev te strategije ter bodo podani na podlagi javnih posvetovanj in po celovitih ocenah učinka, vključno z analizo vpliva na mala in srednja podjetja (MSP) ter spodbujanja oziroma oviranja inovacij.

Komisija Evropski parlament in Svet poziva, da potrdita to strategijo in prispevata k njenemu izvajanju. Komisija bo na usklajen način navezala stik z državljankami in državljani in zainteresiranimi stranmi ter jih tako pozvala k dejavni udeležbi.

(1)   COM(2019) 640 .

(2) Snovi, kot so PFOS in PFOA, so povezane z zmanjšanim protitelesnim odzivom na cepljenje; EFSA, znanstveno mnenje EFSA o prisotnosti perfluoroalkilnih snovi .  

(3)   Linking pollution and infectious disease (Povezava med onesnaževanjem in nalezljivo boleznijo), C&en, 2019; Environmental toxins impair immune system over multiple generations (Okoljski strupi slabijo imunski sistem skozi več generacij), Science Daily, 2. oktober 2019.

(4)  Rockström, J. et al., Planetary Boundaries: Exploring the Safe Operating Space for Humanity (Meje planeta: raziskava varnega prostora za dejavnost človeštva). Ecology and Society, 2009.

(5) Med primeri so negativni učinki na opraševalce, žuželke, vodne ekosisteme in populacije ptic.

(6)  A. Bradford, The Brussels effect (Učinek Bruslja), 2020.

(7) V zadnjih 20 letih je bilo v EU po ocenah preprečenih milijon novih primerov raka, SWD(2019) 199 .

(8) Vključno z živim srebrom, kadmijem in arzenom, SWD(2019) 199 .

(9) Poročilo sveta CEFIC o dejstvih in številkah , 2020.

(10)  Uredba (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (UL L 396, 30.12.2006).

(11)  Uredba (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL L 353, 31.12.2008).

(12) Evropska komisija, Study for the Strategy for the Non-Toxic Environment (Študija o strategiji za nestrupeno okolje), str. 123.

(13)  Prav tam.

(14) Eurostat, Eurobarometer , 2020.

(15)  Na področju uporabe te strategije izraz „ranljive skupine“ pomeni tiste populacije, ki so bolj ranljive za izpostavljenost kemikalijam, ker so iz različnih razlogov bolj občutljive ali imajo nižji prag za učinke na zdravje, so bolj izpostavljene kemikalijam ali je zanje verjetneje, da jim bodo izpostavljene, ali pa imajo manj možnosti, da se same zaščitijo. Ranljive skupine običajno zajemajo noseče in doječe ženske, nerojene otroke, dojenčke in otroke, starejše ljudi ter delavce in prebivalce z visoko in/ali dolgotrajno izpostavljenostjo kemikalijam.

(16)  V zvezi s to strategijo in z njo povezanimi ukrepi so med njimi predvsem tiste snovi, ki so povezane s krožnim gospodarstvom, snovi s kroničnim učinkom na zdravje ljudi in okolje (seznam snovi za morebitno vključitev v uredbi REACH in Priloga VI k uredbi CLP), pa tudi snovi, ki ovirajo recikliranje za varne in visokokakovostne sekundarne surovine.

(17) Sem spadajo tudi nedavna preverjanja primernosti in ocenjevanja zakonodaje EU na področju kemikalij.

(18)   COM(2001) 88 .

(19) Na tej stopnji je mogoče pojem „varen in trajnosten že v zasnovi“ opredeliti kot pristop h kemikalijam v fazi pred dajanjem na trg, pri katerem je v ospredju zagotavljanje funkcije (ali storitve) ob izogibanju količinam in kemijskim lastnostim, ki bi lahko škodovale zdravju ljudi ali okolju, zlasti skupine kemikalij, za katere je verjetno, da bodo strupene (za okolje), obstojne, mobilne ali da se bodo kopičile v organizmih. Splošno trajnostnost bi bilo treba zagotoviti z zmanjšanjem okoljskega odtisa kemikalij, zlasti na podnebne spremembe, izkoriščanje virov, ekosisteme in biotsko raznovrstnost, na najmanjšo možno mero z vidika življenjskega cikla.

(20) Eurostat, Chemicals production and consumption statistics (Proizvodnja kemikalij in statistični podatki o porabi), 2020.

(21) Wood and Lowell Center for Sustainable Production, poročilo za Evropsko komisijo Chemicals innovation action agenda (Agenda ukrepov za inovacije na področju kemikalij), 2019.

(22) Na podlagi uredbe REACH, v skladu s pregledom uredbe REACH, COM(2018) 116 , ukrep 5 , in druge zakonodaje, kot so uredba o znaku za okolje ter direktivi o okoljsko primerni zasnovi in industrijskih emisijah.

(23) Glej opombo 16.

(24) V skladu s strategijo za biogospodarstvo, COM(2018) 673; okoljska trajnostnost biokemikalij bi morala biti dokazana z vidika celotnega življenjskega cikla.

(25) Ob spoštovanju pravil o državni pomoči.

(26)   COM(2020) 98 .

(27)   COM(2018) 32 .

(28)  Prav tam .

(29) Zlasti sedanje delo za pregled uredbe REACH na podlagi podatkovne zbirke SCIP agencije ECHA (ukrep 3), COM(2018) 116 in priprava potnega lista proizvoda.

(30)  Ob upoštevanju ustreznih pravil o državni pomoči.

(31) EEA, Industrial pollution in Europe ; State of the environment and outlook report (Industrijsko onesnaževanje v Evropi: stanje okolja in predhodno poročilo), 2020.

(32) V strategiji na področju vodika za podnebno nevtralno Evropo je poudarjena potreba po ukrepih podpore na strani povpraševanja ter uvajanju vodika iz obnovljivih virov v določenih sektorjih končne uporabe, kot je kemijski sektor. Take kvote ali najmanjši deleži bi lahko prišli v poštev tudi pri drugih gorivih iz obnovljivih virov, kot je biometan, COM(2020) 301 .

(33) „Kemikalije kot storitve“ vključujejo zakup kemikalij ter zakup storitev, kot so logistika, razvoj posebnih kemijskih procesov in načinov uporabe ter ravnanje z odpadki.

(34) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in spremembi Uredbe (EU) 2019/2088. Komisija bo sprejela delegirane akte za določitev tehničnih meril za pregledovanje gospodarskih dejavnosti glede tega, kdaj in kako jih je mogoče šteti za okoljsko trajnostne.

(35) Evropski strukturni in investicijski skladi, mehanizem za pravični prehod, program InvestEU, instrument za strateške naložbe, pobuda REACT-EU, program Obzorje Evropa in program za digitalno Evropo.

(36) V okviru kohezijske politike EU je pametna specializacija pristop na lokalni osnovi.

(37) Npr. Evropski strukturni in investicijski skladi, mehanizem za pravični prehod, Evropski sklad za strateške naložbe, pobuda REACT-EU, program Obzorje Evropa, v skladu s pravili o državni pomoči, če se uporabljajo.

(38) Za kemikalije, pri katerih se za glavno tveganje šteje izpostavljenost na delovnem mestu, so zlasti pomembne direktive o varnost in zdravju pri delu.

(39)   SWD(2019) 199 .

(40) V pravnem okviru EU na področju kemikalij je „splošni pristop k obvladovanju tveganja“ samodejno sprožilo za vnaprej določene ukrepe obvladovanja tveganja (npr. zahteve glede embalaže, omejitve, prepovedi, itd.), ki izhajajo iz nevarnih lastnosti kemikalije in splošnih vidikov izpostavljenosti tej kemikaliji (npr. razširjena uporaba, uporaba v proizvodih za otroke, izpostavljenost, ki jo je težko omejiti). Uporablja se v več zakonodajnih aktih na podlagi posebnih vidikov (npr. značilnosti nevarnosti, ranljivost določenih skupin prebivalstva, izpostavljenost, ki je ni mogoče omejiti ali je zelo razširjena), SWD(2019) 199 .

(41)   SWD(2019) 199 .

(42) V „posebnih ocenah tveganja“ se upoštevajo tveganje, uporaba snovi in z njo povezani konkretni scenariji izpostavljenosti za ljudi in okolje, na podlagi njihovih rezultatov pa se začnejo izvajati ukrepi za obvladovanje tveganja, SWD(2019) 199 .

(43) Pravica otrok do zdravja bo obravnavana tudi v prihodnji strategiji EU o otrokovih pravicah.

(44) Ob upoštevanju opredelitve pojma „bistvena uporaba“ v Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč , ki je bil uveden za ocenjevanje, ali je uporaba določenih kemikalij zares potrebna, vendar ob hkratnem priznavanju, da je področje kemikalij, ki ga pokriva pravni okvir EU na področju kemikalij, veliko širše od posebnega področja kemikalij, ki ga pokriva Montrealski protokol.

(45) Motnje v zvezi z endokrinim sistemom vplivajo zlasti na delovanje ščitnice, imunskega sistema, reproduktivnega sistema in splošnega človeškega metabolizma, SWD(2020) 249.

(46) C. Ganzleben, A. Kazmierczak, Leaving no one behind – understanding environmental inequality in Europe (Ne zapostavimo nikogar – kako razumeti okoljsko nepravičnost v Evropi), 2020.

(47)  Uredba REACH, Uredba (ES) št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in Uredba (EU) št. 528/2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov.

(48) SWD(2020) 249.

(49) SWD(2020) 248.

(50)  Npr. zakonodaja o materialih, namenjenih za stik z živili, in okoljska zakonodaja, SWD(2020) 248.

(51) Direktiva Sveta 98/24/ES o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (UL L 131, 5.5.1998) določa, da je treba tveganje, ki ga predstavlja kombinacija vseh kemičnih snovi, oceniti in obvladovati.

(52) SWD(2020) 248.

(53) To bo potekalo najprej na podlagi Uredbe (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov, v drugi fazi pa na podlagi uredbe o fitofarmacevtskih sredstvih.

(54)  SWD(2020) 248.

(55) Direktiva 2014/40/EU o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov (UL L 127, 29.4.2014).

(56)   COM(2019) 264 .  

(57) Evropska komisija, Status of local soil contamination in Europe (Stanje lokalne kontaminacije tal v Evropi), 2018.

(58) In na podlagi sporočila z naslovom Strateški pristop Evropske unije k farmacevtskim izdelkom v okolju, COM(2019) 128.

(59) Svetovna zdravstvena organizacija, Keeping our water clean: the case of water contamination in the Veneto Region (Ohranimo naše vode čiste: primer kontaminacije vode v pokrajini Veneto, Italija, 2017.

(60) Študija, ki jo je financiral Nordijski ministrski svet, The Costs of Inaction. A socioeconomic analysis of environmental and health impacts linked to exposure to PFAS (Stroški neukrepanja: družbenoekonomska analiza vplivov na okolje in zdravje, povezanih z izpostavljenostjo PFAS), 2019.

(61) Stroški zaradi izpostavljenosti PFAS v Evropi se ocenjujejo na 52–84 milijard EUR na leto; prav tam.

(62) Več podrobnosti v SWD(2020) 247.

(63) Stockholmska, Rotterdamska in Baselska konvencija ter OECD.

(64)   COM(2019) 264 .

(65) Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Evropska agencija za kemikalije (ECHA), Evropska agencija za zdravila (EMA) in Evropska agencija za okolje (EEA).

(66) Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja ( SCHEER ), Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov ( SCCS ).

(67) ECHA, orodje za usklajevanje javnih dejavnosti .

(68) EFSA, ECHA, EMA in EEA.

(69) Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja in Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov.

(70) Pregled uredbe REACH, COM(2018) 116 .

(71)   COM(2019) 264 .

(72) V skladu s strategijo EU za podatke .

(73)   ECHA, program IUCLID .

(74) Evropska komisija, platforma IPCHEM .

(75)  Zlasti v smislu obvezne priglasitve naročenih študij ter dostopnost znanstvenih podatkov in informacij, kot so opredeljene za preglednost ocene tveganja EU v prehranski verigi. Glej Uredbo (EU) 2019/1381 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU (UL L 231, 6.9.2019).

(76)  Zlasti z dodajanjem endokrinih motilcev in kategorij PBT/vPvB, oceno potrebe po posebnih merilih za imunotoksičnost in nevrotoksičnost, ki so trenutno v končnih točkah nevarnosti „specifična strupenost za ciljne organe“ in „reproduktivna toksičnost“, ter po potrebi njihovo spremembo.

(77)  Kot je določeno v Priporočilu Komisije 2011/696/EU o opredelitvi nanomateriala (UL L 275, 20.10.2011).

(78)  V okviru podatkovnega prostora za evropski zeleni dogovor, napovedanega v okviru  strategije EU za podatke .

(79) Npr. predvidene koncentracije brez učinka (PNEC), izpeljane ravni brez učinka (DNEL), mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost na podlagi zdravja, standardi kakovosti vode, največji skupni dnevni vnos itd.

(80)  Izhajajoč iz obstoječih praks, kot so ocena snovi na podlagi uredbe REACH, opazovalni seznami na podlagi okvirne direktive o vodah in direktive o podzemnih vodah, statistično raziskovanje rabe in pokrovnosti tal, evropska pobuda za humani biomonitoring (HBM4EU) ter predlagano evropsko partnerstvo za oceno tveganja.

(81) Podatki iz sistema EU za hitro obveščanje o nevarnih neživilskih izdelkih (Safety Gate/Rapex) .

(82) Komisija je v pregledu uredbe REACH ugotovila, da je neskladnost registracijske dokumentacije ključna težava, ki ovira napredek. Agencija ECHA in Komisija sta medtem pripravili  skupni akcijski načrt  za pospešitev pregledov skladnosti v vsej registracijski dokumentaciji.

(83) Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta o nadzoru trga in skladnosti proizvodov, ki se bo začela uporabljati julija 2021 (UL L 169, 25.6.2019).

(84)  Trenutno poteka študija o vključitvi zahtev iz uredbe REACH v carinske postopke. Sledila ji bo ocena učinka, v kateri bo ugotovljeno, katere možnosti nadaljnjega ravnanja so na voljo.

(85) Več spletnih platform je podpisalo zavezo o varnosti , da bodo iz svojih prodajnih seznamov na spletu umaknile proizvode, ki so prijavljeni v sistemu EU za hitro obveščanje o nevarnih neživilskih izdelkih (Safety Gate/Rapex).

(86) Sistema RAPEX in RASFF sta orodji, ki potrošnike in organe držav članic obveščata v primeru proizvodov, ki predstavljajo tveganje; sistem Safety gate za potrošnike .

(87)   Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju je mreža uradnih organov, ki so odgovorni za izvrševanje uredb REACH, CLP PIC, POP in uredbe o biocidnih proizvodih.

(88) Npr. SLIC (varnost in zdravje pri delu), PARCS (carina), IMPEL (odpadki in industrijske emisije). 

(89)  Tj. organi za nadzor trga, ki se ukvarjajo z zakonodajo na področju kemikalij in so zadolženi za uredbo REACH, kozmetiko in biocide, carinski organi, organi za varstvo potrošnikov ter agencije, kot je ECHA.

(90) Npr. zakonodaja o odpadkih in industrijskih emisijah.

(91) Evropska komisija, forum za okoljsko skladnost in upravljanje .

(92) Mreža Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava (IMPEL) (inšpektorji), neformalna mreža za boj proti okoljskemu kriminalu (EnviCrimeNet) (policija), Evropska mreža tožilcev za okolje (ENPE) (tožilci) in evropski sodniški forum za okolje (EUFJE) (sodniki).

(93) Za kolektivno izvrševanje v primeru kršitev instrumentov zakonodaje EU bi bilo mogoče izkoristiti mehanizem zastopniških tožb (COM(2018) 184 final).

(94) Po zgledu pravil o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah.

(95) Uredba (EU) 2019/1020 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov. 

(96) EEA, The European Environment – State and outlook report (Evropsko okolje – poročilo o stanju in obetih) , 2020.

(97) Pregled uredbe REACH, COM(2018) 116 .

(98)  Prav tam.

(99) Evropska komisija je od leta 2000 zagotovila nad 800 milijonov EUR finančnih sredstev za raziskovalne projekte o nevarnostih in tveganjih kemikalij.

(100) Oblikovalci politik začenjajo razumeti vlogo ustreznega ravnanja s kemikalijami v gospodarskem in družbenem razvoju, obstajajo pa tudi pomembne povezave med spolom in kemikalijami, čeprav podatki po spolih v glavnem še niso na voljo. UNDP, Chemicals and Gender, (Kemikalije in spol) 2015.

(101) Direktiva 2010/63/EU. Leta 2017 je bilo v EU za izpolnitev zahtev iz zakonodaje na področju kemikalij opravljenih nad 230 000 testov na živalih, SWD(2020) 10 .

(102) Npr. napovedna toksikologija ali virtualne človeške platforme.

(103) Npr. pobude za spremljanje na podlagi okoljske zakonodaje EU in sistemi spremljanja, kot so LUCAS , EMBAL, prihodnji observatorij EU za tla in spremljanje opraševalcev v EU.

(104)  V povezavi s sedanjimi pobudami, kot je sistem EU za hitro obveščanje o nevarnih neživilskih izdelkih Rapex.

(105) To bo izhajalo iz obstoječih pobud in kazalnikov, bo del širšega okvira spremljanja in napovedovanja ničelnega onesnaževanja v okviru prihodnjega osmega okoljskega akcijskega programa ter bo v pomoč pri  pregledu izvajanja okoljske politike .

(106) CEFIC, poročilo o dejstvih in številkah , 2020.

(107) UNEP, Global Chemicals Outlook II (drugo poročilo o svetovnih obetih na področju kemikalij), 2019.

(108)   The Lancet Commission on health and pollution (Poročilo komisije Lancet o zdravju in onesnaževanju), 2017.

(109) Odbor za človekove pravice, splošni komentar št. 36 o pravici do življenja, 2018.

(110) UNEP, Global Chemicals Outlook II (drugo poročilo o svetovnih obetih na področju kemikalij), 2019.

(111) Na podlagi cilja strateškega pristopa k mednarodnemu ravnanju s kemikalijami (SAICM) iz leta 2006 je v cilju 12.4 agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 določeno: „Do leta 2020 doseči okolju prijazno ravnanje s kemikalijami in vsemi odpadki v njihovem celotnem življenjskem ciklu v skladu z dogovorjenimi mednarodnimi okviri ter znatno zmanjšati njihov izpust v zrak, vodo in tla, da bi se zmanjšali njihovi škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje.“

(112) UNEP, Global Chemicals Outlook II (drugo poročilo o svetovnih obetih na področju kemikalij), 2019.

(113)  Prav tam.

(114) Npr. Program Združenih narodov za okolje (UNEP), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Mednarodna organizacija dela (ILO), Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Svetovna banka, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), strateški pristop k mednarodnemu ravnanju s kemikalijami (SAICM), večstranski okoljski sporazumi (MEA).

(115) Zlasti organizacije, ki sodelujejo v Medorganizacijskem programu za varno ravnanje s kemikalijami (IOMC).

(116) Predvsem Stockholmske in Rotterdamske konvencije ter Konvencije Minamata.

(117) Uvedba novih meril/razredov nevarnosti za PBT/vPvB, strupenost za organizme v zemlji, endokrine motilce, obstojnost in mobilnost; prilagoditev obstoječih meril na podlagi znanstvenega znanja in napredka, med drugim za upoštevanje alternativnih metod, in pojasnitev meril za mutagenost za zarodne celice.

(118) Poročilo sveta CEFIC o dejstvih in številkah , 2020.

(119) Celoviti strategiji z Afriko naproti, JOIN(2020) 4.

(120)   COM(2020) 102.

(121)   COM(2020) 456.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2020

COM(2020) 667 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Strategija na področju kemikalij za trajnostnost





Okolju brez strupov naproti

{SWD(2020) 225 final} - {SWD(2020) 247 final} - {SWD(2020) 248 final} - {SWD(2020) 249 final} - {SWD(2020) 250 final} - {SWD(2020) 251 final}

AKCIJSKI NAČRT

Vse ukrepe, predstavljene v tem akcijskem načrtu, tudi zakonodajne predloge in ciljno usmerjene spremembe uredbe REACH, bo treba izvesti v skladu z načeli boljše priprave zakonodaje ter po opravljenih ocenah oziroma ocenah učinka.