52019PC0283

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.6.2019

COM(2019) 283 final

2019/0137(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o dovoljenju Češki, da uporabi splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Svet je 20. decembra 2018 sprejel Direktivo (EU) 2018/2057 v zvezi z začasno uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za transakcije nad pragom 17 500 EUR 1 s spremembo direktive o DDV 2 .

Direktiva je sledila akcijskemu načrtu za DDV 3 , v katerem je Komisija izjavila, da namerava uvesti dokončni sistem DDV za čezmejno trgovanje med podjetji znotraj Unije 4 . Vendar so nekatere države članice, glede na to, da bo za izvedba tega dokončnega sistema DDV potrebnih več let, za vmesno obdobje zaprosile za nujne in posebne ukrepe za boj proti davčnemu vrtiljaku 5 . Zlasti so zahtevale možnost izvajanja začasnega splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti, ki je na podlagi predloga Komisije v zvezi s tem 6 privedel do Direktive (EU) 2018/2057 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o splošnem mehanizmu obrnjene davčne obveznosti).

V skladu z navedeno direktivo imajo države članice, ki izpolnjujejo določena merila, na svojo zahtevo možnost pridobiti dovoljenje za uporabo začasnega splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti do 30. junija 2022. V dopisih, ki ju je Komisija evidentirala 21. januarja 2019 in 22. marca 2019, je Češka zaprosila za tako dovoljenje in predložila informacije v dokazilo, da izpolnjuje merila.

Ta predlog ne bi smel preprečevati tekočih razprav o dokončnem sistemu DDV 7 .

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Merila, ki jih je treba izpolniti, in postopek, ki ga je treba upoštevati pri odobritvi splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti, so določena v novem členu 199c(1) do (4) direktive o DDV, ki je bil vstavljen z direktivo o splošnem mehanizmu obrnjene davčne obveznosti. Češka je v zvezi s tem predložila naslednje informacije, kot je določeno zlasti v členu 199c(3).

1.Podrobna utemeljitev izpolnjevanja ustreznih meril (člen 199c(3)(a) v zvezi z odstavkom (1) Direktive o DDV).

1.1.Vrzel pri pobiranju DDV, ki je za vsaj 5 odstotnih točk višja od mediane vrzeli pri pobiranju DDV v Skupnosti v letu 2014 glede na končno poročilo o vrzeli pri pobiranju DDV z dne 23. avgusta 2016.

Vrzel pri pobiranju DDV na Češkem v letu 2014 je bila 16,14 % skupne obveznosti na področju DDV v skladu s končnim poročilom za leto 2016 z dne 23. avgusta 2016 o vrzeli pri pobiranju DDV, ki ga je objavila Komisija 8 . V poročilu je tudi navedeno, da je mediana vrzeli pri pobiranju DDV v Evropski uniji (EU) znašala 10,4 %. Vrzel pri pobiranju DDV na Češkem zato presega mediano vrzeli pri pobiranju DDV v EU za več kot 5 odstotnih točk.

1.2.Stopnja davčnega vrtiljaka več kot 25 % skupne vrzeli pri pobiranju DDV na podlagi ocene učinka, ki je bila priložena zakonodajnemu predlogu za direktivo o splošnem mehanizmu obrnjene davčne obveznosti.

V skladu s to oceno učinka 9 je 28 % vrzeli pri pobiranju DDV na Češkem posledica davčnega vrtiljaka. Zato je to merilo izpolnjeno.

1.3.Ugotovljeno je bilo, da drugi nadzorni ukrepi in upravno sodelovanje na področju DDV ne zadostujejo za boj proti davčnemu vrtiljaku.

Glede na informacije, ki jih je predložila Češka, je ta država članica izvedla vrsto posebnih nadzornih ukrepov za preprečevanje goljufij na področju DDV. Pregled teh ukrepov je podan v nadaljnjem besedilu skupaj z oceno Češke o delovanju in učinkih teh ukrepov. Temu sledi ocena Češke o upravnem sodelovanju na področju DDV z drugimi državami članicami.

1.3.1.Uporaba sektorskega mehanizma obrnjene davčne obveznosti

Na podlagi členov 199 in 199a direktive o DDV je Češka razširila uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti na dobave v več sektorjih, med drugim: gradbena dela; osebje za gradbena dela; nepremičnine, če se je dobavitelj odločil za obdavčitev; odpadki in ostanki; blago, zagotovljeno kot jamstvo in dobavljeno za izvrševanje tega jamstva; blago, za katero je bil prejemniku dodeljen pridržek lastninske pravice in ki se dobavlja v okviru uveljavljanja te pravice s strani prejemnika; nepremičnine v lasti dolžnika po sodbi, ki so dobavljene v postopku obvezne prodaje; pravice do emisije toplogrednih plinov; mobilni telefoni; naprave z integriranimi vezji; certifikati za plin in elektriko ter certifikati za elektriko; nekatere telekomunikacijske storitve; igralne konzole; prenosni računalniki; žita in nekatere poljščine ter nekatere kovine (vključno s plemenitimi kovinami).

Po oceni Češke so bili ti ukrepi izredno učinkoviti, vendar niso preprečili preusmerjanja goljufij v druge sektorje, na primer, s sektorja mobilnih telefonov na drugo elektroniko ter s sektorja zlata na druge kovine (srebro, platino).

1.3.2.Solidarna odgovornost

Na podlagi člena 205 Direktive o DDV je Češka za dobave med davčnimi zavezanci v vrsti primerov uvedla solidarno odgovornost za namene DDV. Tako se za nekatere dobave mineralnih olj in drugih izdelkov, ki so predmet trošarine, uporablja solidarna odgovornost.

Poleg tega so bili kupci tudi solidarno odgovorni za plačilo DDV v zvezi s katero koli drugo dobavo blaga ali storitev, za katero je bilo ugotovljeno, da kupec ni ravnal v dobri veri, zlasti kadar je bil izpolnjen „preizkus vedenja“, tj. kupec je vedel ali bi moral vedeti, da dobavitelj namerno ne bo plačal DDV davčni upravi. Obstaja tudi več posebnih okoliščin, v katerih se solidarna odgovornost kupca sistematično uporablja, na primer, kadar cena brez kakršne koli očitne utemeljitve jasno odstopa od običajne tržne cene, kadar se uporablja virtualna valuta ali kadar je dobavitelj nezanesljiv davčni zavezanec (glej tudi točko 1.3.4).

Po oceni Češke je ta ukrep preventivne narave, vendar ga je težko uporabljati v zapletenih okoliščinah v dobavnih verigah, zlasti kadar je kupec neobstoječega trgovca subjekt brez kakršnih koli sredstev. Poleg tega je „preizkus vedenja“ povzročil znatne težave tudi za davčne organe, saj so nacionalna sodišča razsodila, da mora davčna uprava dokazati, da je kupec „vedel ali bi moral vedeti“, da dobavitelj ne bo plačal DDV.

1.3.3.Mehanizem deljenega plačila

Češka je uvedla neobvezen mehanizem deljenega plačila. Kupec prek mehanizma deljenega plačila plača DDV neposredno davčni upravi in ne več dobavitelju. To odpravlja obveznost kupca za plačilo DDV v zvezi s celotnim zneskom DDV, ki ga je treba plačati pri transakciji, če je kupec solidarno odgovoren na podlagi pogojev iz točke 1.3.2.

Po mnenju Češke je ukrep učinkovit, vendar je njegova slabost v tem, da je neobvezen. Obvezno deljeno plačilo bi bilo po mnenju Češke upravno in finančno prezahtevno, saj bi se povečalo upravljanje plačil ter stroški osebja in informacijske tehnologije tako za trgovce kot tudi za davčne organe. Poleg tega, če kupec ne uporabi mehanizma deljenega plačila, se ne more šteti, da so bili „pogoji preizkusa vedenja“ izpolnjeni. Nacionalna sodišča so menila, da mora davčna uprava tudi v tem primeru dokazati, da je kupec vedel ali bi moral vedeti, da je vpleten v goljufijo. Poleg tega je DDV mogoče izterjati od kupca, ki ni uporabil mehanizma deljenega plačila v okviru sheme solidarne odgovornosti, le če je bila izterjava od dobavitelja neuspešna. Dejanska izterjava se torej lahko izvede šele po določenem obdobju.

1.3.4.Identifikacija nezanesljivih davčnih zavezancev (za registrirane osebe)

Če je prišlo do resne kršitve davčnih obveznosti, lahko davčna uprava na podlagi določenih meril ugotovi, da je davčni zavezanec nezanesljiv, tj. kumulativna zaostala plačila DDV za najmanj tri zaporedne koledarske mesece v višini najmanj 500 000 CZK; kršitev davčnih obveznosti, zaradi katerih davčna uprava zahteva davčne prilagoditve v najmanj dveh od šestih zaporednih davčnih obdobij; zavrnitev zahtevka za odbitek vstopnega DDV v višini najmanj 500 000 CZK; neodzivanje na zahteve davčnega organa; nevložitev obračuna DDV najmanj dvakrat v dvanajstih zaporednih koledarskih mesecih; predložitev napačnih ali nepopolnih informacij za namene registracije za DDV ali ugotovitev s strani davčne uprave, da znesek izstopnega DDV v višini najmanj 500 000 CZK ni bil prijavljen. Informacije o nezanesljivih davčnih zavezancih so objavljene na spletišču davčne uprave, predviden pa je pritožbeni postopek.

Po mnenju Češke ima ukrep preventiven učinek, vendar zahteva učinkovit sklep davčne uprave, pred katerim pa lahko goljufi že storijo goljufijo. Poleg tega ukrep v čezmejnih primerih dejansko ni učinkovit, saj lahko nezanesljiv davčni zavezanec na Češkem še vedno uporablja (veljavno) številko za DDV za sheme goljufij znotraj Skupnosti.

1.3.5.Identifikacija nezanesljivih oseb (za neregistrirane osebe)

Ukrep, podoben prejšnjemu, je namenjen identifikaciji nezanesljivih oseb. V tem primeru gre za osebe, ki (še) niso registrirane, vendar so že kršile nekatere obveznosti v zvezi z DDV. Seznam nezanesljivih oseb je objavljen na spletišču davčne uprave.

Če se nezanesljiva oseba registrira za DDV, samodejno pridobi status nezanesljivega davčnega zavezanca v smislu ukrepa iz točke 1.3.4. Poleg tega nezanesljiv davčni zavezanec, ki je izbrisan iz registra, ohrani status nezanesljive osebe. Postopek pritožbe za preklic tega statusa je predviden na podlagi podobnih pogojev, ki veljajo za nezanesljive davčne zavezance.

Po navedbah Češke ima ukrep preventiven učinek in zagotavlja neprekinjen status pri prehodu z nezanesljive osebe na nezanesljivega davčnega zavezanca. Vendar se lahko goljufi podobno kot pri pomanjkljivostih iz točke 1.3.4 dejansko izognejo temu ukrepu pred registracijo in v čezmejnih primerih.

1.3.6.Dodatno poročanje o DDV

Podatki iz dodatnega poročanja o DDV, ki jih predložijo davčni zavezanci za vsak koledarski mesec, se navzkrižno preverijo, da se ugotovijo možni scenariji davčnih goljufij. Tako je davčna uprava lahko izboljšala metodo izbiranja davčnih zavezancev, ki bodo predmet nadzora.

Čeprav gre za koristen način hitrejšega odkrivanja goljufov, Češka meni, da je ta običajna metoda dosegla svoje meje ob upoštevanju splošne nadzorne zmogljivosti davčne uprave.

1.3.7.Zaseg

V posameznih primerih lahko davčna uprava izda odredbo o zasegu, da se zagotovi plačilo DDV.

Po mnenju Češke je ukrep zelo učinkovit, ker pa se uporablja samo v posameznih primerih, ne zagotavlja splošne zaščite skupnega sistema DDV.

1.3.8.Samodejni preklic registracije za DDV

Ta ukrep zajema razveljavitev številke DDV davčnega zavezanca v primeru resne kršitve obveznosti v zvezi z DDV. Ukrep se uporablja za DDV skupine in davčne zavezance, ki so v preteklih dvanajstih koledarskih mesecih imeli promet, ki ni presegal 1 milijon CZK.

Češka meni, da je ukrep zelo učinkovit tako doma kot tudi za čezmejne dobave. Ker pa se ukrep lahko uporablja šele po kršitvi, ne more v celoti preprečiti tveganja goljufije.

1.3.9.Nepriznanje pravice do odbitka (ali oprostitve za dobave znotraj Skupnosti) na podlagi preizkusa vedenja

Ukrep se uporablja za nepriznanje pravice do odbitka ali pravice do oprostitve, če je pridobitelj (v prvem primeru) ali dobavitelj (v drugem primeru) vedel ali bi moral vedeti (preizkus vedenja), da je sodeloval pri transakciji, povezani z goljufijami na področju DDV. To odraža sodno prakso Sodišča Evropske unije, kot je navedeno v zadevi Kittel 10 . Češka uprava uporablja „pisma o vedenju“, s katerimi obvešča podjetja, da so morda vključena v sheme goljufij. Ti dopisi so bodisi naslovljeni na posamezne prejemnike (in omenjajo osumljenega poslovnega partnerja ali pa tudi ne) bodisi na široko javnost (obvestilo javnosti o obstoju določenega tveganja goljufije na Češkem ali v Evropski uniji).

Vendar Češka meni, da davčna uprava v primeru organiziranih goljufij v praksi težko dokaže, da so podjetja vedela ali bi morala vedeti, da so vpletena v goljufijo.

1.3.10.Preverjanje prosilcev pred registracijo za DDV

Sistematično preverjanje pred registracijo je med drugim usmerjeno v potencialne neobstoječe trgovce; npr. za zavrnitev registracije se opravi preiskava na kraju samem v dokaz, da se ne izvaja ali pripravlja nobena dejanska gospodarska dejavnost.

Po mnenju Češke je ukrep zelo učinkovit pri preprečevanju vstopa goljufov v sistem DDV (in goljufanja znotraj Skupnosti), vendar je na podlagi objektivnih dejavnikov težko dokazati, da obstajajo trdni dokazi, iz katerih izhaja sum o goljufivi uporabi identifikacijske številke za DDV, ob upoštevanju meril Sodišča Evropske unije iz zadeve Ablessio 11 .

1.3.11.Upravno sodelovanje na področju DDV (Uredba Sveta (EU) št. 904/2010) 12

Češka meni, da je veliko pozornosti namenjeno sodelovanju in izmenjavi informacij z drugimi državami članicami. Poleg sodelovanja, določenega v Uredbi (EU) št. 904/2010, so bili sklenjeni sporazumi o sodelovanju s Slovaško in Poljsko, v pripravi pa je tudi sporazum z Nemčijo.

Češka tudi redno sodeluje v tako imenovanem sočasnem večstranskem nadzoru z drugimi državami članicami. Poleg tega sodeluje pri vseh dejavnostih v okviru mreže Eurofisc (goljufije z neobstoječim trgovcem znotraj Skupnosti (MTIC), prevozna sredstva, carinski postopki, opazovalnica, e-trgovina in analiza transakcijskih mrež (TNA)). Podatki mreže Eurofisc se dejavno uporabljajo za odkrivanje sumljivih transakcij.

Po trditvah Češke ima upravno sodelovanje na področju DDV nesporen pomen, vendar ne preprečuje v celoti pojava goljufanja. Poleg tega ni uporabno za zgolj domače goljufije.

1.3.12.Zaključek

Češka na splošno ugotavlja, da zgoraj navedeni ukrepi v sedanjem sistemu DDV niso mogli v celoti odpraviti goljufij v zvezi z neobstoječim trgovcem, čeprav so znatno prispevali k zmanjšanju goljufij.

Glede na znatna in dejanska prizadevanja v boju proti goljufijam (davčni vrtiljak) ter dejstvo, da ta prizadevanja niso bila v celoti uspešna, se šteje, da je bil izpolnjen pogoj iz člena 199c(1)(c) direktive o DDV.

1.4.Predvideni ocenjeni dobički v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti in pobiranjem davkov presegajo predvideno celotno dodatno breme za podjetja in davčne organe za vsaj 25 %.

Po mnenju čeških organov uvedba splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti ne bo zahtevala večjega števila zaposlenih v davčni upravi, ampak le premestitev človeških virov. Stroški prilagajanja organizacije češke davčne uprave (vključno z usposabljanjem in prilagoditvijo informacijskih sistemov) so ocenjeni na 4 milijone CZK.

Kar zadeva davčne zavezance, bo uvedba splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti pomenila enkraten strošek za prilagoditev informacijskih sistemov. Po ocenah bi se splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti moral uporabljati za skupaj 97 000 davčnih zavezancev. Več kot 60 % teh zavezancev že ima izkušnje s sektorsko obrnjeno davčno obveznostjo. Njihove informacijske strukture in sistemi fakturiranja so pripravljeni za splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti, tako da bi bila potrebna le delna prilagoditev obstoječih struktur. Preostalih 37 500 davčnih zavezancev bo morda moralo kupiti nove informacijske strukture ali razširiti obstoječe. Vendar se na podlagi poizvedb pri največjih ponudnikih davčne in računovodske programske opreme zdi, da so take prilagoditve del rednih posodobitev in se ne zaračunajo ločeno.

Drugi stroški so povezani z usposabljanjem osebja, vendar so ti stroški v bistvu nujni pri vsaki zakonodajni spremembi. Ker obrnjena davčna obveznost ni popolnoma nov ukrep, se pričakuje, da ti stroški ne bodo preveliki.

Drugi stroški za davčne zavezance izhajajo iz zahteve, da se za vsako transakcijo preveri, ali je bil dosežen prag 17 500 EUR, nad katerim bi se uporabljal splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Vendar ob upoštevanju, da se v večini primerov to izvaja z računovodsko programsko opremo, ti stroški ne bodo zelo visoki. Poleg tega je v okviru splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti razločevanje transakcij glede na njihov znesek bistveno lažje od razločevanja v primeru sektorskega pristopa.

V nekaterih primerih bodo morali dobavitelji blaga in storitev morda preveriti, ali je kupec davčni zavezanec in ali se uporablja obrnjena davčna obveznost. Vendar se v takih primerih lahko uporabi register davčnih zavezancev, ki ga da na voljo davčna uprava (povezava s programsko opremo davčnega zavezanca).

Češka je pojasnila tudi, da so bili stroški za davčne zavezance, ko je bilo leta 2016 uvedeno dodatno poročanje o DDV, ocenjeni na 370 EUR za mala podjetja in 740 EUR do 3 000 EUR za druga podjetja, kar je pomenilo skupno vsoto približno 6 milijard CZK za vsa podjetja. Češki organi ocenjujejo, da bi skupni stroški za davčne zavezance, ki nastanejo zaradi izvajanja splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti, znašali približno 10 % tega zneska, tj. 0,6 milijarde CZK.

Glede koristi tega sistema je treba opozoriti na izkušnje iz sektorske obrnjene davčne obveznosti, ki je privedla do zmanjšanja količine goljufij za 98 % in zmanjšanja primerov goljufij za 89 %. Zato se pričakuje, da se bodo goljufije zmanjšale za 5 milijard CZK na leto. Če bi se sistem uporabil za obdobje dveh let, bi dobiček znašal 10 milijard CZK. Po drugi strani pa bi, kot je navedeno zgoraj, stroški za davčne organe znašali le 0,004 milijarde CZK, stroški za davčne zavezance pa le 0,6 milijarde CZK. Ocenjeni stroški torej predstavljajo 6,04 % ocenjenih koristi.

Glede na to, da ocenjen dobiček (10 milijard CZK) znatno presega skupne stroške (0,604 milijarde CZK) za več kot 25 %, se ta pogoj lahko šteje za izpolnjenega.

1.5.Uvedba splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti ne bo povzročila višjih stroškov za podjetja in davčne organe od tistih, ki izhajajo iz drugih nadzornih ukrepov.

Na podlagi zgoraj navedenih izračunov se zdi, da pričakovani stroški za podjetja in davčne uprave niso znatni, čeprav Češka priznava, da je težko zagotoviti natančno primerjavo z drugimi nadzornimi ukrepi.

Češka po uvedbi splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti ne namerava spremeniti splošne organizacije svojega davčnega nadzora. Zato za davčno upravo ali nadzorovana podjetja ne bodo nastali nobeni dodatni stroški (razen zgoraj navedenih stroškov).

Ta pogoj se zato lahko šteje za izpolnjenega.

2.Predvideni datum začetka uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti in obdobje, ki ga zajema (člen 199c(3)(b) direktive o DDV)

Češka je zaprosila za dovoljenje, da uporablja splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti od 1. januarja 2020 in do 30. junija 2022.

3.Ukrepi za obveščanje davčnih zavezancev (člen 199c(3)(c) direktive o DDV).

Davčni zavezanci bodo elektronsko obveščeni o uvedbi splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti in datumu začetka njegove uporabe. Poleg tega bodo vzpostavljeni stiki s poslovnimi združenji in davčnimi svetovalci, z njimi pa bodo potekale tudi razprave. Promocijsko gradivo bo razdeljeno prek javnih medijev (npr. letaki in informacije na spletišču davčne uprave).

4.Podroben opis spremljevalnih ukrepov (člen 199c(3)(d) v povezavi z odstavkom (2) Direktive o DDV).

Ta določba zahteva uvedbo ustreznih in učinkovitih obveznosti elektronskega poročanja za vse davčne zavezance, zlasti za tiste, ki dobavljajo ali prejemajo blago ali storitve, za katere se uporablja splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti, da se zagotovita učinkovito delovanje in spremljanje uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti.

Češka meni, da mehanizmi davčnega nadzora, ki so že vzpostavljeni, zadostujejo za zagotovitev pravilnega delovanja splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti in da niso potrebni nobeni dodatni nadzorni ukrepi. Takšni ukrepi že vključujejo dodatna orodja za poročanje o DDV iz oddelka 1.3.6. Predvsem se bodo podatki, ki so že pridobljeni na podlagi teh obveznosti poročanja na nacionalni ravni, uporabili kot analitično orodje za odkrivanje sumljivih dobavnih verig. V skladu s tem sistemom poročanja, ki vključuje predložitev poročila o DDV (poleg obračuna DDV), ki se lahko vloži elektronsko, je treba dobave v okviru splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti poročati na enak način kot za domače dobave na podlagi obrnjene davčne obveznosti (vendar z dodatno posebno kodo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti).

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Namen tega dovoljenja je po obsegu in času omejen ter ne posega v razvoj dokončnega sistema DDV za čezmejno trgovino med podjetji znotraj Unije.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 199c direktive o DDV.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Glede na določbo direktive o DDV, na kateri temelji predlog, se načelo subsidiarnosti ne uporablja.

•Sorazmernost

Ta sklep zadeva dovoljenje, odobreno državi članici na njeno zahtevo, in ne pomeni nobene obveznosti.

Zaradi obsega in časovne omejitve je posebni ukrep sorazmeren z želenim ciljem, tj. boj proti davčnemu vrtiljaku, medtem ko potekajo pogajanja o dokončnem sistemu DDV.

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument: izvedbeni sklep Sveta.

V skladu s členom 199c direktive o DDV se splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti lahko uporablja le po soglasni odobritvi Sveta na predlog Komisije. Izvedbeni sklep Sveta je najustreznejši instrument, saj se lahko naslovi na posamezno državo članico.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Ta predlog temelji na zahtevi, ki jo je predložila Češka, in zadeva le to državo članico.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Strokovno mnenje ni bilo potrebno.

•Ocena učinka

Vključitev člena 199c direktive o DDV, na kateri temelji to dovoljenje, je bila predmet ocene učinka, o kateri je Odbor za regulativni nadzor 28. novembra 2016 podal pozitivno mnenje s priporočili 13 .

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne bo imel negativnih posledic za proračun Evropske unije.

5.DRUGI ELEMENTI

Predlog je časovno omejen.

2019/0137 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o dovoljenju Češki, da uporabi splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost 14 ter zlasti člena 199c(4) Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člen 199c Direktive 2006/112/ES državam članicam z odstopanjem od člena 193 navedene direktive in pod določenimi strogimi pogoji dovoljuje uvedbo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave blaga in storitev, ki niso čezmejne, pod pogojem, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zavezanec, kateremu se opravijo vse dobave blaga in storitev nad pragom 17 500 EUR za transakcijo.

(2)V dopisih, ki ju je Komisija evidentirala 21. januarja 2019 in 22. marca 2019, je Češka zaprosila za dovoljenje za uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti.

(3)Vrzel pri pobiranju DDV je leta 2014 na Češkem znašala 16,14 % skupne davčne obveznosti za DDV v skladu z metodo in podatki, navedenimi v končnem poročilu Komisije iz leta 2016 z dne 23. avgusta 2016, o vrzeli pri pobiranju DDV 15 . Vrzel pri pobiranju DDV na Češkem tako presegla mediano vrzeli pri pobiranju DDV v Skupnosti (10,4 %) za več kot 5 odstotnih točk.

(4)Glede na oceno učinka 16 , ki je bila priložena predlogu Direktive Sveta (EU) 2018/2057 17 , s katero je bil uveden splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti, je znašala stopnja davčnega vrtiljaka več kot 25% celotne vrzeli pri pobiranju DDV na Češkem.

(5)Češka je Komisiji predložila podatke, iz katerih je razvidno, da ukrepi niso zadostovali za boj proti davčnemu vrtiljaku, čeprav je Češka izvedla več nadzornih ukrepov, ki so obrodili pozitivne rezultate. Tudi upravno sodelovanje na področju DDV se ni izkazalo kot zadostno za boj proti davčnemu vrtiljaku.

(6)Češka je Komisiji predložila podrobne informacije, iz katerih je razvidno, da bo po pričakovanjih dobiček zaradi uvedbe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti ocenjen na 10 milijard CZK. Češka je tudi izjavila, da bo celotno dodatno breme za podjetja in davčne organe po pričakovanjih znašalo 0,604 milijarde CZK. Ocenjen dobiček zato presega pričakovano skupno dodatno breme za več kot 25 %.

(7)Glede na to, da Češka ne pričakuje znatnega celotnega dodatnega bremena zaradi uvedbe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti, podjetja in davčni organi ne bodo imeli višjih stroškov od tistih, ki nastanejo zaradi uporabe drugih nadzornih ukrepov.

(8)Češka je zaprosila za dovoljenje za uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti od 1. januarja 2020 do 30. junija 2022.

(9)Češka je Komisiji potrdila, da bo sprejela ukrepe za obveščanje davčnih zavezancev o uvedbi splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti prek elektronske pošte, javnih predavanj, razprav s poslovnimi združenji, spletišča davčne uprave ter s pomočjo tiskanega ali elektronskega promocijskega gradiva.

(10)Češka je Komisiji predložila podroben opis svojih obstoječih mehanizmov za nadzor DDV in potrdila, da bodo z dodatno kodo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti obstoječi ukrepi zadostovali za zagotovitev učinkovitega delovanja in spremljanja splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti.

(11)Na podlagi informacij, ki jih je Češka predložila Komisiji, se šteje, da ta država izpolnjuje pogoje iz člena 199c(1) Direktive 2006/112/ES ter da zahteva, ki jo je predložila Češka, izpolnjuje druge pogoje iz odstavka (3) navedenega člena. Zato je primerno, da se Češki dovoli uporaba splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za zahtevano obdobje.

(12)Odstopanje ne bo imelo negativnega učinka na lastna sredstva Unije, pridobljena iz DDV –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Češki se dovoli uporaba splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti v skladu s členom 199c Direktive 2006/112/ES za obdobje od 1. januarja 2020 do 30. junija 2022.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Češko.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

(1) Direktiva Sveta (EU) 2018/2057 z dne 20. decembra 2018 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z začasno uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo blaga in storitev nad določenim pragom (UL L 329, 27.12.2018, str. 3–7).

(2) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(3) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o akcijskem načrtu za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2016)148 final, 7.4.2016).

(4) Medtem je Komisija sprejela potrebne predloge:Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami (COM(2017) 569 final, 4.10.2017).Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede uvedbe podrobnih tehničnih ukrepov za delovanje dokončnega sistema DDV za obdavčevanje trgovine med državami članicami (COM(2018) 329 final, 25.5.2018).

(5) Davčni vrtiljak (včasih imenovan tudi „goljufija z neobstoječim trgovcem“) ima korenine zlasti v sedanji oprostitvi za dobave znotraj Skupnosti, ki omogoča pridobitev blaga brez plačila DDV. Več trgovcev goljufa na naslednji stopnji, in sicer tako, da davčnim organom ne plačajo DDV-ja, ki so ga prejeli od svojih kupcev. Njihovi kupci so kljub temu upravičeni do davčne olajšave, ker imajo veljavne fakture. Isto blago se lahko dobavi večkrat, in sicer tako, da se ponovno vključijo oproščene dobave znotraj Skupnosti. Podoben davčni vrtiljak se lahko pojavi tudi pri opravljanju storitev.

(6) COM(2016) 811 final, 21.12.2016.

(7) COM(2018) 329 final, 25.5.2018.

(8) Center za družbene in gospodarske raziskave (CASE), študija in poročila o vrzeli pri pobiranju DDV v državah članicah EU-28: Končno poročilo za leto 2016 ( TAXUD/2015/CC/131 ), 2016, str. 19.

(9) SWD(2016) 457 final, 21.12.2016, str. 39.

(10) Sodba z dne 6. julija 2006, Kittel , C-439/04, EU:C:2006:446.

(11) Sodba z dne 14. marca 2013 v zadevi Ablessio, C-527/11, EU:C:2013:168.

(12) Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (prenovitev) (UL L 268, 12.10.2010, str. 1).

(13) Glej: https://ec.europa.eu/info/law/law-making-process/planning-and-proposing-law/impact-assessments_sl

(14) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(15) Center za družbene in gospodarske raziskave (CASE), študija in poročila o vrzeli pri pobiranju DDV v državah članicah EU-28: Končno poročilo za leto 2016 ( TAXUD/2015/CC/131 ), 2016, str. 19.

(16) SWD(2016) 457 final, 21.12.2016, str. 39.

(17) Direktiva Sveta (EU) 2018/2057 z dne 20. decembra 2018 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z začasno uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo blaga in storitev nad določenim pragom (UL L 329, 27.12.2018, str. 3).

Choose the experimental features you want to try