EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.2.2019

COM(2019) 84 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju nekaterih določb Uredbe (ES) št. 1071/2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016

(2nd report from the Commission on the implementation by Member States of certain provisions concerning the access to the occupation of road transport operator)

I.Uvod

To poročilo se nanaša na opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v državah članicah, namenjeno pa je podrobnejšemu spremljanju uporabe Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES 1 (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 1071/2009). Ta uredba se uporablja za vsa podjetja s sedežem v EU, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika, in tista, ki želijo opravljati tako dejavnost. Dejavnost cestnega prevoznika se nanaša na dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu 2 in dejavnost cestnega prevoznika v potniškem prometu 3 . Nekatere kategorije podjetij, kot so tista, ki uporabljajo motorna vozila z naloženo težo manj kot 3,5 tone, ne spadajo v področje uporabe Uredbe 4 . Uredba (ES) št. 1071/2009 določa skupna pravila, ki urejajo pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu.

V skladu s členom 3 te uredbe morajo imeti podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika, dejanski in stalni sedež v eni od držav članic, dober ugled ter ustrezen finančni položaj in ustrezno strokovno usposobljenost. Poleg tega člen 4 te uredbe podjetjem cestnega prevoza nalaga obveznost, da imenujejo upravljavca prevoza, ki ima potrdilo o strokovni usposobljenosti, s katerim je potrjeno, da ima potrebne spretnosti in znanje za to, da prevozne dejavnosti vodi skladno z vsemi pravnimi in industrijskimi zahtevami ter dejansko in neprekinjeno. Za preverjanje skladnosti prevoznih podjetij s pogoji iz Uredbe (ES) št. 1071/2009 so odgovorne države članice. Poleg tega ima dobro organizirano upravno sodelovanje med državami članicami ključno vlogo pri izboljševanju učinkovitosti nadzora nad podjetji, ki poslujejo v Evropski uniji.

Člen 26(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009 določa roke za obveznosti držav članic in Komisije glede poročil o opravljanju dejavnosti:

·države članice morajo vsaki dve leti od začetka uporabe Uredbe pripraviti poročilo o dejavnosti pristojnih organov in ga poslati Komisiji, kakor določa člen 26 Uredbe;

·na podlagi predloženih podatkov držav članic mora Komisija vsaki dve leti pripraviti poročilo, ki ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Nacionalna poročila, ki jih pripravijo države članice, so odločilni vhodni podatki za poročilo Komisije. Člen 26 Uredbe določa, katere podatke morajo vsebovati nacionalna poročila:

„(a) pregled sektorja, kar zadeva dober ugled, finančni položaj in strokovno usposobljenost;

(b) število po vrsti in letu izdanih, začasno in trajno odvzetih dovoljenj, število primerov razglasitve neprimernosti ter razloge, na katerih temeljijo te odločitve;

(c) število vsako leto izdanih potrdil o strokovni usposobljenosti;

(d) temeljne statistične podatke o nacionalnih elektronskih registrih in njihovo uporabo s strani pristojnih organov; in

(e) pregled izmenjave informacij z drugimi državami članicami na podlagi člena 18(2), ki obsega zlasti letno število ugotovljenih kršitev, o katerih je bila obveščena druga država članica, in prejetih odgovorov kakor tudi letno število poizvedb in odgovorov na podlagi člena 18(3).“

To poročilo obravnava kakovost in pravočasnost predloženih nacionalnih podatkov (oddelek II) ter analizo poročil, ki so jih predložile države članice (oddelek III). Oddelek IV predstavlja sklepne ugotovitve.

II.Predložitev podatkov

To je tretje poročilo v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2009 in zajema obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016. Prvo poročilo 5 je zajelo obdobje od 4. decembra 2011 (datuma začetka uporabe Uredbe) do 31. decembra 2012. Podatki drugega poročila 6 so zajemali obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2014. Trenutno obdobje poročanja je usklajeno s poročilom o izvajanju socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom 7 , kakor določa člen 26(2) Uredbe (ES) št. 1071/2009. Ta uskladitev omogoča državam članicam in deležnikom skladen pregled nad sektorjem v zvezi z notranjim trgom in socialnimi pravili v istem obdobju poročanja.

V skladu z obveznostjo poročanja iz člena 26 Uredbe (ES) št. 1071/2009 so vse države članice predložile nacionalno poročilo. To je izboljšanje v primerjavi z zadnjim obdobjem poročanja, ko šest držav članic ni predložilo poročila. Vendar so nekatere države članice svoje podatke predložile precej po roku, ki je bil 30. september 2017, kar je vplivalo na časovni okvir priprave tega poročila Komisije. Vrsta poročil ni vsebovala nekaterih potrebnih informacij, kar je otežilo celovito analizo.

Zaradi doslednosti in v pomoč pristojnim nacionalnim organom pri izpolnjevanju njihove obveznosti poročanja so službe Komisije leta 2015 državam članicam predlagale, da od drugega obdobja poročanja naprej uporabljajo standardni obrazec. Skoraj vse države članice, ki so predložile nacionalno poročilo, so uporabile standardni obrazec.

Ker se države članice, ki so predložile poročilo med trenutnim obdobjem poročanja, razlikujejo od držav članic, ki so predložile poročilo v prejšnjih obdobjih poročanja, in zaradi razdrobljenih predloženih informacij, primerjave med navedenima obdobjema poročanja načeloma ne omogočajo smiselnih sklepnih ugotovitev.

Komisija je v okviru cestnih pobud, sprejetih 31. maja 2017 8 , izvedla študijo naknadne ocene uredb (ES) št. 1071/2009 in 1072/2009 9 . Komisija je sprejela tudi delovni dokument služb Komisije z oceno učinka za revizijo uredb (ES) št. 1071/2009 in 1072/2009 10 . Kjer je to primerno, to poročilo črpa informacije iz študije in ocene učinka.

III.Analiza podatkov o opravljanju dejavnosti cestnega prevoznika

1. Pregled sektorja cestnega prevoza, kar zadeva dober ugled, finančni položaj in strokovno usposobljenost

Ta del poročila predstavlja nacionalne zahteve, organizacijo preverjanj, raven skladnosti in zaznane težave na podlagi informacij, ki so jih predložile države članice. Zaradi razdrobljenosti poročil, ki so jih pripravile države članice, ta pregled ni izčrpen. Poročila držav članic se, kadar koli je to potrebno, po potrebi dopolnijo s podatki iz navedene študije ocene.

Kakor pod določenimi pogoji dopušča člen 3(2) Uredbe (ES) št. 1071/2009, je več držav članic predpisalo nacionalne zahteve, ki jih je poleg štirih zahtev, določenih v Uredbi (dejanski in stalni sedež, dober ugled, ustrezen finančni položaj in ustrezna strokovna usposobljenost), treba izpolniti za pridobitev dostopa do dejavnosti cestnega prevoznika. Slovaška je na primer dodala zahtevo, ki opredeljuje, da mora biti upravljavec prevoza star najmanj 21 let. Avstrija je vključila pogoj, da mora cestni prevoznik imeti potrebna necestna parkirna mesta v zadevni občini ali drugi občini v istem ali bližnjem upravnem okrožju. V Španiji je dodatna zahteva, da morajo prosilci imeti tri vozila, ki predstavljajo vsaj en 60-tonski koristni tovor 11 . Belgija, Grčija, Finska, Italija, Latvija, Nizozemska, Švedska, Češka in Francija so se odločile, da bodo vsaj deloma obveznost skladnosti s pravili o dostopu do opravljanja dejavnosti podjetja cestnega prevoza razširile na cestne prevoznike v tovornem prometu, ki upravljajo vozila z dovoljeno naloženo težo, ki ne presega 3,5 tone 12 .

Države članice preverjanja skladnosti s štirimi zahtevami o dostopu do opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika, ki so določene v Uredbi, opravljajo zelo različno in tudi število opravljenih preverjanj se zelo razlikuje.

Estonija je poročala, da se preverjanja skladnosti z zahtevami iz Uredbe opravljajo po sistemu, ki temelji na tveganju in je usmerjen zlasti na podjetja, pri katerih je tveganje za hude ali pogoste kršitve pravil cestnega prevoza večje.

Na Irskem se preverjanja dobrega ugleda, finančnega položaja in strokovne usposobljenosti opravljajo vsaj vsakih pet let v okviru postopka za podaljšanje dovoljenja za vsako podjetje. Poleg tega so ta preverjanja lahko pogostejša pri nekaterih prevoznikih, ki veljajo za visoko tvegane ali na katere pristojni organ postane pozoren. Dober ugled se ugotavlja z varnostnim preverjanjem upravljavca prevoza in vseh drugih ustreznih oseb pri nacionalni službi za varnostno preverjanje, ki jo zagotavlja nacionalna policija. Ta služba za varnostno preverjanje pristojnemu organu predloži seznam obsodb, ki se lahko uporabi za ugotavljanje dobrega ugleda. Med petletnim obdobjem veljavnosti dovoljenja prevoznika temu običajno ni treba priskrbeti dodatnih informacij organu, ki je izdal dovoljenje. To bi se zgodilo le, če bi organ glede tega prevoznika ugotovil tveganje.

V Latviji se preverjanja skladnosti z zahtevo glede finančnega položaja opravljajo na podlagi informacij iz letnih poročil iz poslovnega registra. Poleg tega se pred izdajo dovoljenja za opravljanje prevoznih dejavnosti opravi preverjanje skladnosti z vsemi štirimi zahtevami. Večina začasno odvzetih dovoljenj izvira iz zahtev državnega davčnega inšpektorata, kadar ta odloči, da se prevozni družbi začasno prepove opravljanje dejavnosti. Ker se v Latviji overjene verodostojne kopije dovoljenja Skupnosti in dovoljenja za prevoz v domačem prometu izdajajo za posamezno vozilo in le za obdobje do dvanajstih mesecev, se overjene verodostojne kopije dovoljenja Skupnosti in dovoljenja za prevoz v domačem prometu ob neskladnosti s štirimi zahtevami ne podaljšajo. Preverjanje dobrega ugleda se opravi pri upravljavcu prevoza, podjetju in članih njegovega upravnega odbora. Ob zamenjavi upravljavca prevoza ali članov upravnega odbora podjetja se opravi preverjanje dobrega ugleda vsakega novega člana. Latvijski izvršilni organi navajajo nekatere težave pri ugotavljanju skladnosti z zahtevo glede finančnega položaja v zvezi z zavarovanjem, saj v Uredbi (ES) št. 1071/2009 ni podrobnega opisa tveganj, proti katerim bi bilo treba prevozno podjetje zavarovati.

V Belgiji se prva preverjanja dejanskega in stalnega sedeža opravijo z vpogledom v belgijsko podatkovno zbirko podjetij, ko je bilo izdano novo dovoljenje Skupnosti. Potem organizira preverjanje nadzorni organ v Belgiji. To preverjanje se opravi tudi na zahtevo ali če se ve, da je podjetje kršilo prometno pravo. Rehabilitacija se opravi dve leti po izgubi dobrega ugleda zaradi „kršitve v zvezi s prevozom“.

V Španiji se skladnost z merili o dostopu do opravljanja dejavnosti preverja na dva načina. Pri prvem načinu se od podjetij zahteva, da predložijo dokumentacijo, ki dokazuje, da izpolnjujejo štiri zahteve. Pri drugem načinu inšpektorji obiščejo prostore podjetij in opravijo preverjanje na kraju samem. V Španiji morajo podjetja cestnega prevoza zaprositi za podaljšanje svojega dovoljenja vsaki dve leti, tako da se skladnost s štirimi zahtevami preveri vsaki dve leti. Poleg tega se vsako leto opravi več inšpekcijskih pregledov, s katerimi se preveri, ali podjetja, ki jim dovoljenje ni bilo podaljšano, morda opravljajo prevozno dejavnost brez dovoljenja.

Na Poljskem cestna preverjanja in preverjanja v prostorih cestnih prevoznikov v tovornem prometu opravlja 400 inšpektorjev. Informacije, ki jih zberejo inšpektorji, se pošljejo uradu za prevoz v mednarodnem prometu in lokalnim organom, ki izdajajo dovoljenja Skupnosti ter preverjajo skladnost s štirimi zahtevami, določenimi v Uredbi (ES) št. 1071/2009. Na Poljskem se za dejanski in stalni sedež šteje kraj, ki ima ustrezno tehnično opremo in naprave za urejeno in neprekinjeno opravljanje prevoznih dejavnosti, kar zajema vsaj enega od naslednjih elementov: parkirno mesto; razkladalni prostor; opremo za vzdrževanje vozil.

V Nemčiji je bil le sistem ocenjevanja tveganj na regionalni ravni, vendar je od julija 2014 sistem ocenjevanja tveganj vzpostavljen po vsej državi. Kršitev se lahko oceni s 5 točkami (najhujša kršitev), 3 točkami (hujša/huda kršitev) ali 1 točko (druge kršitve). Podjetje, ki zbere 5 točk (velja za podjetja z do 10 vozili), 8 točk (z do 50 vozili) ali 11 točk (za podjetja z več kakor 50 vozili), se oceni kot podjetje s povečanim tveganjem.

Agencija Združenega kraljestva za standarde voznikov in vozil ima od leta 2006 sistem ocenjevanja tveganja skladnosti prevoznika, znan kot OCRS (Operator Compliance Risk Score). Ta sistem je bil leta 2012 spremenjen tako, da se je izboljšala njegova sposobnost napovedovanja. Sistem OCRS povezuje informacije o kršitvah glede tehnične brezhibnosti, ki so povezane z drugimi kršitvami.

Na Danskem se pri vseh novih prosilcih za nacionalno dovoljenje ali dovoljenje Skupnosti preveri ustreznost finančnega položaja, strokovne usposobljenosti, zadolženosti in stalnega sedeža. Preverjanja dobrega ugleda se opravijo le, če je policija sporočila težavo ali če kaj drugega nakazuje težavo. Kršitve so evidentirane 5 let in obsegajo kršitve, ki jih policija ugotovi med cestnimi preverjanji. Danski organ običajno preveri vse nove prosilce in približno 250 obstoječih prevoznikov. Zadnji se izberejo na podlagi sistema ocenjevanja tveganj. Prevozniki morajo izpolniti začetno zahtevo glede finančnega položaja, po kateri morajo imeti na voljo 150 000 DKK (približno 20 000 EUR), da pridobijo prvi dve dovoljenji, Uredba (ES) št. 1071/2009 pa določa le rezerve v višini 9 000 EUR za prvo vozilo in 5 000 EUR za vsako naslednje 13 . Na Danskem je za vsako naslednje vozilo potrebnih 40 000 DKK (približno 5 400 EUR). Poleg tega družbe ne smejo imeti neporavnanih obveznosti do države, ki bi presegale 50 000 DKK (približno 6 700 EUR). Danski organ za prevoz ob preverjanju ustreznega finančnega položaja podjetja opravi v zvezi s tem poizvedbo pri danskih davčnih organih.

Romunija ima sistem ocenjevanja tveganj, ki je usmerjen na preverjanja kršitev, ki odražajo vse kršitve posamezne prevozne družbe v cestnem prevozu. Če družba odpre podružnico, se opravi preverjanje njenega dejanskega in stalnega sedeža.

Na Nizozemskem je nizozemska organizacija za cestni prevoz blaga v domačem in mednarodnem prometu (NIWO) oblikovala način za odkrivanje prevoznikov, pri katerih je tveganje, da ne izpolnjujejo več zahteve glede ustreznega finančnega položaja. Prevozniki, pri katerih je tveganje, se pozorno spremljajo. Če prevoznik z visokim tveganjem ni zmožen izpolniti zahteve glede ustreznega finančnega položaja v danih rokih, določenih v členu 13 Uredbe (ES) št. 1071/2009, se dovoljenje Skupnosti trajno odvzame. Na ta način morajo prevozniki ves čas veljavnosti dovoljenja Skupnosti izpolnjevati zahtevo glede ustreznega finančnega položaja, in ne le, ko zaprosijo za dovoljenje. Tveganje se ocenjuje tudi glede ustrezne strokovne usposobljenosti. Glede na sporočene podatke NIWO do zdaj ni začasno ali trajno odvzel nobenega dovoljenja na podlagi zahteve o dobrem ugledu.

Na Finskem je sistem ocenjevanja tveganj povezan s preverjanji dobrega ugleda. Sistematična preverjanja dobrega ugleda vseh ustreznih oseb veljajo za zahtevno nalogo, zato je ocenjevanje tveganj nujno potrebno.

V Luksemburgu ministrstvo za gospodarstvo pred izdajo dovoljenja preveri izpolnjevanje vseh štirih zahtev. Preverjanje dobrega ugleda se opravi tudi, kadar ima imetnik dovoljenja finančne težave, kot je plačilna nesposobnost ali stečaj, da se zaščitijo sopogodbenice. Preverjanja dobrega ugleda, finančnega položaja, strokovne usposobljenosti ter dejanskega in stalnega sedeža se izvajajo tudi, kadar imetnik dovoljenja zaprosi za novo dovoljenje, na premer za razširitev obsega dejavnosti na drug sektor, za katerega potrebuje dodatno dovoljenje.

Glede težav, ki se pojavljajo v zvezi s preverjanji dejanskega in stalnega sedeža, za katere velja, da zahtevajo več virov kakor druga preverjanja, več izvršnih organov poudarja zahtevnost preverjanj in pomanjkanje upravnih zmogljivosti za nadzor nad vsemi podjetji cestnega prevoza, registriranimi v zadevni državi članici.

Samo dve državi članici sta predložili podatke o številu opravljenih preverjanj v zvezi s štirimi zahtevami o dostopu do opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika. V Estoniji je bilo v obdobju 2015–2016 opravljenih 80 preverjanj dobrega ugleda in 80 preverjanj strokovne usposobljenosti. Na Švedskem je bilo opravljenih 131 preverjanj dobrega ugleda.

2. Dovoljenja

Člen 2 Uredbe (ES) št. 1071/2009 opredeljuje dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika kot „upravno odločbo, s katero se podjetju, ki izpolnjuje pogoje, določene v tej uredbi, dovoli opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika“.

Pravna narava „upravne odločbe“ se med državami članicami razlikuje. Ta je lahko predpogoj za pridobitev dovoljenja za prevoz v domačem prometu in/ali dovoljenja Skupnosti za prevoz v mednarodnem prometu, lahko je enakovredna le dovoljenju za prevoz v domačem prometu ali pa pomeni dovoljenje za prevoz v domačem in mednarodnem prometu, izdano z enim samim dovoljenjem.

Na primer v Bolgariji in Litvi so štiri vrste dovoljenj (za prevoz potnikov v domačem prometu, prevoz blaga v domačem prometu, dovoljenje Skupnosti za prevoz potnikov in dovoljenje Skupnosti za prevoz blaga). Kljub temu se v Bolgariji za prevoz v domačem in mednarodnem prometu izda le ena listina (tj. dovoljenje).

V Belgiji se kot dovoljenje za prevoz v potniškem ali tovornem prometu izdajajo le dovoljenja Skupnosti.

Od leta 2012 morajo podjetja s sedežem v Estoniji, ki nameravajo opravljati dejavnosti na trgu prevoznih storitev, zaprositi za dovoljenje Skupnosti, ki je edina vrsta dovoljenja v tej državi članici.

V Luksemburgu sta samo dve vrsti dovoljenja: eno za prevoz v domačem prometu in drugo za prevoz v mednarodnem prometu.

V Romuniji se kot dovoljenja za prevoz v potniškem ali tovornem prometu izdajajo le dovoljenja Skupnosti.

V Združenem kraljestvu sta dve glavni vrsti dovoljenj, ki veljajo za podjetja, ki opravljajo prevoz v potniškem in tovornem prometu. Gre za standardno dovoljenje za prevoz v domačem prometu in dovoljenje za prevoz v mednarodnem prometu. Dovoljenje za prevoz v mednarodnem prometu je namenjeno tistim podjetjem, ki opravljajo prevoz v mednarodnem prometu, kar ustreza imetnikom dovoljenj Skupnosti. Poleg tega ima Združeno kraljestvo še štiri kategorije zunaj področja uporabe Uredbe (ES) št. 1071/2009 za prevoznike, ki opravljajo prevoz za svoj račun. Tu je še dodatna razvrstitev za organizacije, ki prevažajo potnike in niso poslovni subjekti ter za katere se ne šteje, da opravljajo prevoz za najem in plačilo, kot so šole, dobrodelne organizacije in družbene skupine.

Zaradi različnih vrst dovoljenj za podjetja za opravljanje dejavnosti v sektorju cestnega prevoza podatkov, ki jih predložijo države članice, ni mogoče podrobno primerjati. Kljub temu je večina držav članic predložila skupno število prevoznikov z dovoljenjem na dan 31. decembra 2016, ki je referenčna točka za podatke o številu izdanih, začasno odvzetih ali trajno odvzetih dovoljenj. Avstrija ima 11 499 prevoznikov z dovoljenjem (v tovornem in potniškem prometu), Belgija 9 007, Bolgarija 13 354, Ciper 2 945, Češka 24 482, Nemčija 51 127, Danska 5 618, Estonija 3 330, Grčija12 187 14 , Španija 96 237, Finska 15 941, Francija 128 319, Madžarska 13 267, Hrvaška 601, Irska 5 585, Italija 105 560, Litva 866, Luksemburg 497, Latvija 4 313, Malta 684, Nizozemska 13 172 15 , Poljska 84 304, Portugalska 8 674, Švedska 17 608, Slovenija 5 811, Slovaška 8 564 Združeno kraljestvo 42 573 prevoznikov z dovoljenjem. Vse skupaj je bilo v EU 608 212 prevoznikov v tovornem prometu in 77 913 prevoznikov v potniškem prometu 16 .

Podjetja, ki so jim bila izdana dovoljenja, so v veliki večini cestni prevozniki v tovornem prometu. Delež cestnih prevoznikov v tovornem prometu z dovoljenjem v primerjavi s celotnim številom prevoznikov z dovoljenjem v državah članicah, ki so predložile poročilo, je na dan 31. decembra 2016 znašal 89 % (31. decembra 2014 je znašal 88 %), delež prevoznikov v potniškem prometu pa je znašal le 11 %. Edina izjema je bila Malta, kjer je število prevoznikov v potniškem prometu (596) močno preseglo število cestnih prevoznikov v tovornem prometu (88), v Franciji pa je bil odstotek prevoznikov v potniškem prometu znatno nad povprečjem EU (24 %).  

2.1 Izdana dovoljenja

Na podlagi teh podatkov, ki jih je zagotovilo štiriindvajset držav članic 17 , je bilo v obdobju poročanja izdanih 278 092 dovoljenj, 25 788 za opravljanje dejavnosti prevoznika v potniškem prometu in 252 304 za opravljanje dejavnosti prevoznika v tovornem prometu.

Število izdanih dovoljenj je segalo od 27 na Malti do 122 790 v Španiji. Podrobna preglednica s predloženimi informacijami je predstavljena v Prilogi I k temu poročilu.

Večina dovoljenj, izdanih v letih 2015 in 2016, se nanaša na cestne prevoznike v tovornem prometu (skupaj 91 %), le manjši delež dovoljenj pa se nanaša na prevoznike v potniškem prometu (9 %).

2.2 Trajno in začasno odvzeta dovoljenja

Na podlagi podatkov, ki jih je sporočilo petindvajset držav članic 18 , je skupno število trajno ali začasno odvzetih dovoljenj v obdobju 2015–2016 znašalo 130 998. Pri tem je mogoče ugotoviti, da je bilo največ trajnih in začasnih odvzemov dovoljenj v Španiji, in sicer 76 534 za prevoz v potniškem in tovornem prometu. Po drugi strani je bilo zelo malo trajnih in začasnih odvzemov evidentiranih na Portugalskem (1), Irskem (7), v Luksemburgu (13) in Romuniji (15). Podrobne informacije o trajnih in začasnih odvzemih dovoljenj so v Prilogi II k temu poročilu.

Dovoljenja so bila trajno in začasno odvzeta večinoma zaradi prenehanja veljavnosti dovoljenja/dovoljenja Skupnosti, prenehanja družbe ali na zahtevo prevoznikov v večini držav članic, ki so sporočile razloge za take trajne in začasne odvzeme.

Vendar je Španija navedla, da je bil glavni razlog za trajni ali začasni odvzem dovoljenja neizpolnjevanje štirih zahtev o dostopu do opravljanja dejavnosti (47 719 trajnih odvzemov na tej podlagi). Na Švedskem je bil glavni razlog za trajni odvzem neskladnost z zahtevo glede dejanskega in stalnega sedeža (1 514 trajnih odvzemov na tej podlagi), enako v Estoniji (167) in Sloveniji (55). V Združenem kraljestvu je bil glavni razlog za trajni odvzem pomanjkanje dobrega ugleda (466 trajnih odvzemov in začasnih odvzemov na tej podlagi).

3. Potrdila o strokovni usposobljenosti

Potrdila o strokovni usposobljenosti, s katerimi se potrjuje, da so kandidati za voznike uspešno opravili pisni in ustni izpit, izdajajo pristojni organi, taka potrdila pa so dokazilo o strokovni usposobljenosti, kakor določa člen 8 Uredbe (ES) št. 1071/2009.

Informacije, ki jih je predložilo petindvajset držav članic 19 , kažejo, da je bilo v obdobju poročanja izdanih 477 761 potrdil o strokovni usposobljenosti. Ta številka vključuje potrdila, izdana na podlagi preverjanj iz člena 8 Uredbe (ES) št. 1071/2009 in priznanja izkušenj skladno z izvzetjem iz člena 9 te uredbe.

V tem obdobju poročanja je bil v EU največji delež potrdil izdan v Španiji (388 218), sledijo Nizozemska (25 597), Romunija (20 960), Poljska (7 100) in Francija (6 616). Podrobne informacije so v Prilogi III k temu poročilu.

4. Razglasitve upravljavcev prevoza za neprimerne

Če upravljavec prevoza izgubi dober ugled, pristojni organ v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1071/2009 razglasi upravljavca prevoza za neprimernega za vodenje prevozne dejavnosti podjetja.

Razglasitve neprimernosti so bile izdane v desetih državah članicah, ki so predložile poročilo: Avstrija (3), Belgija(5), Danska (82), Nemčija (5), Španija (17), Estonija (11), Finska (15), Italija (72), Švedska (49) Združeno kraljestvo (253). Podatki, ki so jih predložile države članice, so na voljo v Prilogi II k temu poročilu.

5. Izmenjava informacij

V skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 1071/2009 mora vsaka država članica voditi nacionalni register podjetij cestnega prevoza, ki jim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Minimalne zahteve glede podatkov, ki se vnesejo v te registre, in skupna pravila o njihovem medsebojnem povezovanju prek Evropskih registrov podjetij cestnega prevoza (v nadaljnjem besedilu: ERRU) so opredeljeni v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/480 20 . Ti podatki zajemajo zlasti podatke o dobrem ugledu prevoznih podjetij, storjenih hudih kršitvah in podatke o dovoljenjih Skupnosti.

Vzpostavitev ERRU je bila predvidena kot naslednji korak za olajšanje sodelovanja med nacionalnimi organi zaradi nadaljnje krepitve čezmejnega izvrševanja evropske cestnoprometne zakonodaje v skladu s členom 16(5) Uredbe (ES) št. 1071/2009. Register ERRU naj bi poenostavil čezmejno izvrševanje, ki bo stroškovno učinkovitejše, če bodo vse države članice povezane in bodo dejansko uporabljale sistem, prek katerega si bodo izmenjevale kakovostne podatke iz svojih podatkovnih zbirk. Medsebojno povezovanje med nacionalnimi registri naj bi bilo doseženo do 31. decembra 2012.

Kljub pomembnim zamudam nekaterih držav članic so vse države medsebojno povezale svoje nacionalne elektronske registre podjetij cestnega prevoza.

Več držav članic je navedlo, da je njihova udeležba v ERRU omogočila boljše sodelovanje in izmenjavo informacij med državami članicami ter izboljšanje učinkovitosti njihovih nacionalnih elektronskih registrov. Veliko izmenjav informacij o hudih kršitvah in dobrem ugledu je bilo evidentiranih v Belgiji, na Češkem, v Nemčiji, Estoniji, na Hrvaškem, v Italiji, Latviji, Sloveniji in na Švedskem. Večina teh izmenjav se nanaša na zahteve po preverjanju dobrega ugleda, ki so bile poslane drugim državam članicam in prejete od njih. Poudariti velja, da se je obseg izmenjave informacij močno povečal v primerjavi s prejšnjima obdobjema poročanja 21 . Zdi se, da to kaže, da izboljšanje medsebojnega povezovanja nacionalnih elektronskih registrov spodbudno vpliva na nadaljnjo uporabo ERRU in da se uporaba platforme v državah članicah na splošno krepi. Podatki, ki so jih predložile države članice, so v Prilogi IV k temu poročilu.

IV.Sklepne ugotovitve

To poročilo daje pregled nad informacijami, ki so jih predložile države članice v skladu s členom 26 Uredbe (ES) št. 1071/2009 o dostopu do opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika. Te informacije zajemajo vidike izvajanja Uredbe (ES) št. 1071/2009, navedene v členu 26(1) navedene uredbe, v državah članicah od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016.

Kakovost in pravočasnost predloženih podatkov držav članic sta se precej razlikovali, kar je vplivalo na celotno kakovost tega poročila. Zaradi nekaterih manjkajočih podatkov o določenih vidikih Uredbe v poročilu ni bilo mogoče celovito analizirati izvajanja določb Uredbe (ES) št. 1071/2009. Vendar sta se število držav članic, ki so poročale, in podrobnost sporočenih podatkov bistveno izboljšala glede na prejšnje obdobje poročanja.

Poudariti je treba, da je bil sistem upravnega sodelovanja med državami članicami močno izboljšan v času priprave tega poročila. Vendar Komisija podpira tudi njegovo nadaljnje izboljšanje, kar bi okrepilo dosledno in učinkovito izvajanje Uredbe (ES) št. 1071/2009 v vseh državah članicah EU.

Komisija opozarja države članice na njihovo obveznost, da celovito poročilo, ki vsebuje vse elemente podatkov iz člena 26(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009, predložijo v zahtevanem časovnem okviru, zato da omogočijo pripravo popolnega poročila in se izognejo postopkom za ugotavljanje kršitev iz člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija države članice tudi poziva, da zaradi doslednosti predloženih nacionalnih podatkov uporabljajo standardni obrazec poročanja.

(1)

UL L 300, 14.11.2009, str. 51.

(2)

V skladu s členom 2(1) Uredbe „dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu“ pomeni dejavnost vsakega podjetja, ki z motornimi vozili ali kombinacijo vozil prevaža blago za najem ali plačilo.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe „dejavnost cestnega prevoznika v potniškem prometu“ pomeni dejavnost vsakega podjetja, ki z motornimi vozili, konstruiranimi in opremljenimi tako, da so primerna za prevoz več kot devet oseb – skupaj z voznikom – in predvidena v ta namen, opravlja storitve v potniškem prometu za javnost ali za določene skupine uporabnikov, storitve pa plačajo osebe, ki prevoz uporabljajo, ali organizator prevoza.

(4)

V skladu s členom 1(4) pa „lahko države članice to mejo znižajo za vse ali samo za nekatere vrste cestnih prevozov“.

(5)

COM(2014) 592 final, 25.9.2014.

(6)

COM(2017) 116 final, 7.3.2017.

(7)

Navedeno v členu 17 Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, 11.4.2006, str. 1).

(8)

  https://ec.europa.eu/transport/modes/road/news/2017-05-31-europe-on-the-move_sl

(9)

  http://ec.europa.eu/transport/facts-fundings/evaluations/doc/2015-12-ex-post-evaluation-regulations-2009r1071-and-2009r1072.pdf

(10)

  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52017SC0194

(11)

Vendar ta nacionalna zahteva ni v skladu s pogoji iz Uredbe, zaradi česar je Evropsko sodišče 8. februarja 2018 razsodilo, da mora Španija razveljaviti to zahtevo (sodba Sodišča Evropske unije v zadevi C-181/17 – Evropska komisija proti Španiji).

(12)

Glej preglednico 4 ocene učinka, navedene v opombi št. 10.

(13)

Glej člen 7(1) Uredbe.

(14)

Grčija in Nizozemska sta v poročilu navedli le število prevoznikov v tovornem prometu.

(15)

Grčija in Nizozemska sta v poročilu navedli le število prevoznikov v tovornem prometu.

(16)

Tri države članice niso poročale o številu prevoznikov v potniškem prometu, ena država članica pa ni poročala o številu prevoznikov v tovornem prometu.

(17)

Avstrija, Portugalska, Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Danska, Estonija, Grčija, Španija, Finska, Francija, Hrvaška, Irska, Italija, Luksemburg, Latvija, Malta, Nizozemska, Poljska, Švedska, Slovenija, Slovaška, Združeno kraljestvo.

(18)

Malta, Madžarska in Ciper v zvezi s tem niso poročali.

(19)

Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Danska, Estonija, Grčija, Španija, Finska, Francija, Hrvaška, Madžarska, Irska, Italija, Litva, Latvija, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska, Slovenija in Slovaška.

(20)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/480 z dne 1. aprila 2016 o vzpostavitvi skupnih pravil o medsebojnem povezovanju nacionalnih elektronskih registrov podjetij cestnega prevoza in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1213/2010; UL L 87, 2.4.2016, str. 4.

(21)

Kljub dejstvu, da več držav članic ni poročalo o izmenjavi informacij v prejšnjem obdobju poročanja, je povečanje med obema obdobjema poročanja zelo veliko.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.2.2019

COM(2019) 84 final

PRILOGE

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju nekaterih določb Uredbe (ES) št. 1071/2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016

Priloga I: Izdana dovoljenja

Priloga II: Trajno in začasno odvzeta dovoljenja ter razglasitve upravljavcev prevoza za neprimerne

Priloga III: Izdana potrdila o strokovni usposobljenosti

Priloga IV: Izmenjava informacij z drugimi državami članicami