EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.1.2019

COM(2019) 69 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Izvzetje Centralne banke Združenega kraljestva (Bank of England) na podlagi uredbe o trgih finančnih instrumentov (MiFIR)

1.UVOD

Uredba o trgih finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: MiFIR) 1 in direktiva o trgih finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: MiFID II) 2 sta bili 12. junija 2014 objavljeni v Uradnem listu, veljati sta začeli 2. julija 2014, uporabljati pa sta se začeli 3. januarja 2018.

Z MiFID II/MiFIR se uvaja tržna struktura, katere cilj je zagotoviti, da kadar je to primerno, trgovanje poteka na reguliranih platformah ter da je pregledno, da bi se zagotovilo učinkovito in pošteno oblikovanje cen.

MiFIR v tem okviru omogoča izvzetje iz zahtev glede preglednosti pred trgovanjem in po njem za nelastniške finančne instrumente v zvezi s posli, pri katerih je nasprotna stranka članica Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), ki so sklenjeni v okviru izvajanja monetarne politike, politike deviznih poslov in politike za finančno stabilnost, za katero ima ta članica ESCB zakonsko pooblastilo, in kadar ta članica to nasprotno stranko prej obvesti, da je posel izvzet. Poleg tega je z MiFIR Komisija pooblaščena, da področje uporabe tega izvzetja razširi na centralne banke tretjih držav, če so izpolnjeni zahtevani pogoji.

Evropska komisija je v ta namen pri Centru za evropske politične študije (CEPS) in Univerzi v Bologni naročila zunanjo študijo z naslovom „Izvzetja centralnih bank in drugih subjektov tretjih držav na podlagi uredbe o zlorabi trga in uredbe o trgih finančnih instrumentov“ (v nadaljnjem besedilu: študija) 3 . Študija temelji na anketnem zbiranju podatkov in teoretičnih raziskavah. Analizira pravila o preglednosti pred trgovanjem in po njem, ki se uporabljajo, kadar centralne banke tretjih držav trgujejo z nelastniškimi finančnimi instrumenti, ter obseg, v katerem te centralne banke trgujejo s takimi instrumenti v Uniji.

2.PRAVNA PODLAGA POROČILA: ČLEN 1(9) MiFIR

Člen 1(6) MiFIR vključuje izvzetje iz pravil o preglednosti pred trgovanjem in po njem v zvezi s posli, pri katerih je nasprotna stranka članica Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), ki so sklenjeni v okviru izvajanja monetarne politike, politike deviznih poslov in politike za finančno stabilnost, za katero ima ta članica ESCB zakonsko pooblastilo, in kadar ta članica to nasprotno stranko prej obvesti, da je posel izvzet.

Poleg tega je v skladu s členom 1(9) MiFIR Komisija pooblaščena za: „[…] sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 v zvezi z razširitvijo področja uporabe odstavka 6 na druge centralne banke.

V ta namen Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. junija 2015 predloži poročilo, v katerem oceni obravnavo poslov centralnih bank tretjih držav, ki za namene tega odstavka vključujejo Banko za mednarodne poravnave. V poročilo vključi analizo njihovih statutarnih nalog in obsega trgovanja v Uniji. V poročilu:

(a) navede veljavne določbe v zadevnih tretjih državah v zvezi z razkritjem poslov centralnih bank na regulativni podlagi, vključno s posli, ki jih opravljajo članice ESCB v teh tretjih državah, in

(b) oceni potencialni učinek, ki bi ga regulativne zahteve v Uniji v zvezi z razkritjem utegnile imeti na posle centralnih bank tretjih držav.

Če Komisija v poročilu ugotovi, da je potrebno izvzetje iz odstavka 6 za posle, pri katerih je nasprotna stranka centralna banka iz tretje države, ki izvaja monetarno politiko, devizne posle in dejavnosti za finančno stabilizacijo, določi, da se za to centralno banko iz tretje države uporablja izvzetje.“

Komisija je v poročilu 4 , ki ga je sprejela 9. junija 2017, ugotovila, da je izvzetje iz zahtev MiFIR glede preglednosti pred trgovanjem in po njem v skladu s členom 1(9) MIFIR primerno odobriti centralnim bankam tretjih držav iz naslednjih jurisdikcij: Avstralija, Brazilija, Kanada, Posebno upravno območje Hongkong, Indija, Japonska, Mehika, Singapur, Republika Koreja, Švica, Turčija in Združene države – ter Banki za mednarodne poravnave. Z Delegirano uredbo (EU) 2017/1799, sprejeto 14. junija 2017, je bilo centralnim bankam tretjih držav iz navedenih držav odobreno izvzetje iz zahtev MiFIR glede preglednosti pred trgovanjem in po njem v skladu s členom 1(9) MIFIR.

Komisija vzporedno s tem ocenjuje ustreznost odobritve izvzetja iz zahtev MiFIR glede preglednosti pred trgovanjem in po njem v skladu s členom 1(9) MiFIR Ljudski banki Kitajske. Z državami članicami se o osnutku poročila in osnutku delegirane uredbe posvetuje v okviru strokovne skupine Evropskega odbora za vrednostne papirje.

Bank of England se v zgoraj omenjenih poročilu in delegirani uredbi ni obravnavala zaradi njenega statusa centralne banke države članice EU. Vendar je zaradi dejstva, da bo Združeno kraljestvo kmalu postalo tretja država, zdaj primerno, da se Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo v skladu s členom 1(9) MiFIR, v katerem je analizirana primernost razširitve izvzetja iz področja uporabe MiFIR na Bank of England.

3.ANALIZA POLOŽAJA BANK OF ENGLAND

Merila, uporabljena pri ocenjevanju

V skladu z mandatom iz člena 1(9) MiFIR analiza opredeljenih jurisdikcij temelji na dveh ključnih merilih, ki sta bili bistveni za oceno Komisije:

a.Določbe, ki se uporabljajo v zadevnih tretjih državah v zvezi z regulativnim razkritjem poslov centralnih bank, vključno s posli, ki jih opravlja članica ESCB v teh tretjih državah. To vključuje ureditev preglednosti trga, ki se uporablja za posle centralnih bank („preglednost trga“), in/ali preglednost operativnega okvira centralnih bank („operativna preglednost“); ter

b.potencialni učinek, ki bi ga regulativne zahteve v Uniji glede razkritja utegnile imeti na posle centralnih bank tretjih držav. V tem okviru se oceni obseg poslov, ki jih je centralna banka sklenila z nasprotnimi strankami iz EU ali s finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU.

Izpolnjevanje teh meril se je za namene ocenjevanja štelo za bistveno, saj zajemata dejavnike iz člena 1(9) MiFIR. V zvezi s tem se „preglednost trga“ nanaša na preglednost poslov v zvezi s posameznimi vrednostnimi papirji, „operativna preglednost“ pa na širša pravila o preglednosti, s katerimi se ureja poslovanje centralne banke. Zato se je ob upoštevanju ciljev in področja uporabe MiFIR analiza regulativnih zahtev glede preglednosti trga za posle in preglednosti operativnega okvira štela za potrebno, da bi se ocenila ustreznost odobritve izvzetja za centralne banke tretjih držav v skladu s členom 1(9)(a) MiFIR. Poleg tega je pomemben obseg poslov med centralno banko zadevne tretje države in EU, saj je kazalnik potencialnega učinka, ki bi ga regulativne zahteve v Uniji v zvezi z razkritjem utegnile imeti na posle centralnih bank tretjih držav glede na člen 1(9)(b) MiFIR.

Ob upoštevanju zahtev in ciljev v okviru MiFIR so se preučila tudi naslednja merila:

(i)    obstoj postopka obveščanja, s katerim centralna banka iz tretje države obvesti svojo nasprotno stranko iz EU, da je posel izvzet;

(ii)    sposobnost centralne banke tretje države, da razlikuje med posli za ključne namene politike, opredeljene v MiFIR, in posli, sklenjenimi zgolj za „čiste“ naložbene namene, ter

(iii)    možnost podobnega izvzetja, ki je centralnim bankam tretjih držav na voljo v jurisdikciji, ki se pregleduje.

Navedena dodatna merila so bila ocenjena ob upoštevanju zahtev in ciljev MiFIR. V oceni se je zlasti proučilo, ali ima centralna banka tretje države vzpostavljen postopek za obveščanje svoje nasprotne stranke v EU, da je posel izvzet. V skladu z MiFIR izvzetij iz člena 1(6) MiFIR ni mogoče odobriti centralnim bankam, kadar izvajajo operacije za čiste naložbene namene. Zato je bilo s študijo proučeno, ali lahko centralne banke tretjih držav razlikujejo med posli, sklenjenimi za regulativne in naložbene namene. Nazadnje, glede na vpliv zahtev po razkritju na trg in morebitne posledice tega vpliva na učinkovitost monetarnih politik je ocenjena razpoložljivost z zakonom določenega izvzetja za centralne banke, ki trgujejo na mestih trgovanja tretjih držav.

Podroben opis meril je na voljo v študiji CEPS.

Povzetek analize za Bank of England

Komisija je sklenila, da ima Bank of England vzpostavljen pravni okvir, ki omogoča zadostno raven preglednosti 5 . Poleg tega je trgovinska dejavnost v EU, ki izvira iz Združenega kraljestva, dovolj velika, da upraviči odobritev izvzetja iz zahtev glede preglednosti pred trgovanjem in po njem za Bank of England.

V nadaljevanju je na kratko povzeta analiza za Bank of England v zvezi z navedenimi merili.

Ključna merila

Kar zadeva preglednost poslovanja, Bank of England prek storitev elektronskega obveščanja zagotavlja informacije o postavkah v svoji bilanci stanja, napoveduje svoje dnevne operacije odprtega trga in zagotavlja zbirne informacije o sklenjenih poslih 6 .

Evropska komisija je prejela podatke o dejavnosti trgovanja Bank of England na finančnih trgih EU in z nasprotnimi strankami iz EU. Obseg trgovanja Bank of England z nasprotnimi strankami iz EU je velik.

Dodatna merila

Tuje centralne banke, ki trgujejo v Združenem kraljestvu, je mogoče izvzeti iz zahtev glede preglednosti.

Bank of England je sposobna razlikovati med posli za namene politike in posli za druge namene (zlasti „naložbene“ namene), katerih vloga je obrobna.

Poleg tega je vzpostavljen postopek uradnega obveščanja, s katerim se nasprotne stranke iz EU obvestijo, da za posle ne veljajo zahteve v zvezi s preglednostjo.

Pregled meril

4.SKLEPNE UGOTOVITVE

Komisija na podlagi pridobljenih informacij ugotavlja, da je Bank of England primerno odobriti izvzetje iz zahtev MiFIR glede preglednosti pred trgovanjem in po njem v skladu s členom 1(9) MIFIR.

Ta sklepna ugotovitev ne vpliva na morebitne prihodnje spremembe, ki bi bile posledica novih dokazov, ki jih predloži Bank of England, sprememb zakonodaje Združenega kraljestva ali spremenjenih dejanskih okoliščin. Zaradi teh dogodkov bo morda treba pregledati seznam izvzetih centralnih bank tretjih držav.

(1)

Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(2)

Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014).

(3)

https://www.ceps.eu/publications/study-exemptions-third-country-central-banks-and-debt-management-offices-under-mifir

(4)

COM(2017) 298 final.

(5)

Namen tega poročila ni oceniti, ali ima navedena jurisdikcija pravila o preglednosti trgovanja, ki bi se lahko štela za enakovredna pravilom, ki se uporabljajo v okviru MiFIR. Ugotovitve iz tega poročila ne vplivajo na nobeno tako oceno.

(6)

Podatki o uradnih obrestnih merah in razponih po obdobju vodenja teh podatkov (postavka Official Rates and Ranges) ter o sredstvih in obveznostih v okviru za upravljanje denarnih trgov v britanskem funtu po obdobju vodenja teh podatkov (postavka Sterling Monetary Framework assets and liabilities) so na voljo mesečno od junija 2006. Dnevni podatki o dnevnih tokovih – operacijah odprtega trga po obdobju vodenja teh podatkov (postavka Daily Flows – Open Market Operations) so na voljo od maja 2006. Podatki o programu Bank of England za nakup sredstev (postavka Asset Purchase Facility) so na voljo tedensko, od februarja 2009 do 16. septembra 2016 vsak četrtek ob zaključku poslovanja, od 22. septembra 2016 pa vsako sredo ob zaključku poslovanja. Podatki o programu Bank of England za nakup sredstev – kratkoročna shema financiranja po ugodni obrestni meri (postavka Asset Purchase Facility – Term Funding Scheme) so na voljo od septembra 2016. Podatki so običajno objavljeni ob ponedeljkih, potem ko odbor za denarno politiko sprejme odločitev o interaktivni zbirki podatkov, ter na 21. delovni dan vsakega koledarskega meseca. Podatki o programu Bank of England za nakup sredstev (postavka Asset Purchase Facility) in programu Bank of England za nakup sredstev – kratkoročna shema financiranja po ugodni obrestni meri (postavka Asset Purchase Facility – Term Funding Scheme) se posodabljajo tedensko. Podatki o posojanju v okviru programa likvidnostnih posojil Bank of England (postavka Discount Window Facility lending) se objavljajo vsako četrtletje. Razpoložljivi podatki niso desezonizirani.