EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.6.2018

COM(2018) 438 final

2018/0228(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2018) 292 final}
{SWD(2018) 312 final}
{SWD(2018) 313 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

IPE je zasnovan tako, da spodbuja naložbe v vseevropska omrežja. Ta omrežja in čezmejno sodelovanje niso le ključni za delovanje enotnega trga, temveč so tudi strateškega pomena za izvajanje energetske unije, enotni digitalni trg in razvoj trajnostnih načinov prevoza. Brez posredovanja EU zasebni subjekti in nacionalni organi nimajo zadostnih spodbud za vlaganje v čezmejne infrastrukturne projekte 2 .

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Ukrepi programa bi se morali uporabiti za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, pri tem pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja in imeti bi morali jasno evropsko dodano vrednost. To bo zagotovilo skladnost med ukrepi programa in pravili EU o državni pomoči, s čimer se bo preprečilo nepotrebno izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Vseevropska omrežja so obravnavana v členu 170 PDEU, ki določa: „[…] Unija […] prispeva k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture.“ Pravica EU, da deluje na področju financiranja infrastrukture, je določena v členu 171, ki določa, da Unija „lahko podpira projekte v skupnem interesu, ki jih podpirajo države članice, […] zlasti s študijami izvedljivosti, kreditnimi garancijami ali subvencioniranjem obrestnih mer“. Člen 172 PDEU določa, da „Evropski parlament in Svet sprejmeta smernice in druge ukrepe, navedene v členu 171(1), po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij“.

Zakonodajni instrument in vrsta ukrepa (tj. financiranje) sta opredeljena v PDEU, ki je pravna podlaga za IPE in določa, da se lahko naloge, prednostni cilji in organizacija vseevropskih omrežij opredelijo v uredbah.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Sklepne ugotovitve vmesne ocene IPE so bile na splošno take:

·IPE je učinkovit in ciljno usmerjen instrument za naložbe v vseevropsko infrastrukturo (TEN) v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju. Od leta 2014 je bilo iz tega instrumenta vloženih 25 milijard EUR, tako da so skupne naložbe v infrastrukturo v EU znašale približno 50 milijard EUR. IPE prispeva k prednostnim nalogam Komisije na področju delovnih mest, rasti in naložb, notranjega trga, energetske unije in podnebja ter enotnega digitalnega trga. S tem krepi konkurenčnost in posodobitev gospodarstva EU.

·IPE zagotavlja visoko dodano vrednost EU vsem državam članicam, saj podpira projekte povezovanja s čezmejno razsežnostjo. Večina finančnih sredstev je dodeljenih projektom, ki premoščajo manjkajoče povezave in odpravljajo ozka grla, s ciljem zagotoviti ustrezno delovanje notranjega trga EU in ozemeljsko kohezijo med državami članicami v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju. Projekti na področju energetike zagotavljajo tudi zanesljivo oskrbo z energijo in so ključnega pomena za stroškovno učinkovito razogljičenje in posodobitev gospodarstva. IPE je tudi instrument uvedbe novih vseevropskih sistemov upravljanja in varnosti prometa (na primer SESAR na področju letalstva, ERTMS na področju železnic), visokozmogljivih električnih vodov in pametnih omrežij, ki so bistvenega pomena za hitro vključevanje obnovljivih, neogljičnih virov energije ter pri vzpostavitvi širokopasovnih in medsebojno povezanih digitalnih storitev (kot so odprti podatki, e-zdravje, e-javno naročanje, e-identifikacija in e-podpis).

·Neposredno upravljanje nepovratnih sredstev IPE se je izkazalo za zelo učinkovito z veliko bazo projektov in konkurenčnim izbirnim postopkom, poudarkom na ciljih politik EU, usklajenim izvajanjem in celovitim sodelovanjem držav članic. Izvajalska agencija INEA dosega zelo dobre rezultate pri finančnem upravljanju IPE in optimizaciji proračuna, zlasti zaradi svoje prilagodljivosti in hitre preusmeritve denarja, ki ni bil porabljen za nekatere ukrepe, v financiranje novih.

·Prvič se je zgodilo, da je bil del kohezijskega proračuna (11,3 milijarde EUR za promet) izvršen na podlagi neposrednega upravljanja v okviru IPE. V prvi polovici programskega obdobja je bilo dodeljenih 100 % sredstev, in sicer skoraj izključno za trajnostne načine prevoza. Ciljno usmerjena tehnična pomoč, nižji upravni stroški držav članic, jasne prednostne naloge financiranja in velika baza projektov, ki temelji na neprekinjenosti projektov in študij, ki so jih predhodno podpirali program TEN-T ali instrumenti kohezijske politike, prispevajo k hitri dodelitvi finančnih sredstev.

·IPE še naprej uporablja in razvija inovativne finančne instrumente. Njihov razvoj pa je bil omejen zaradi novih možnosti, ki jih ponuja Evropski sklad za strateške naložbe (v nadaljnjem besedilu: EFSI). Pričakuje se, da se bo uporaba finančnih instrumentov IPE povečala v drugi polovici programa, ko bo zagotovljeno dopolnjevanje med posebnimi finančnimi instrumenti IPE in EFSI. Pričakuje se, da bo Sklad za širokopasovno povezovanje Evrope na podlagi prispevkov iz IPE in EFSI začel delovati leta 2018 ter s pomembnim učinkom finančnega vzvoda financiral vzpostavitev zelo visokozmogljivih omrežij na manj pokritih območjih.

·Poleg tega je bila prva izkušnja kombiniranja nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti, ki je bila na področju prometa izvedena leta 2017, zelo pozitivna, saj je bilo na razpis z okvirnim proračunom 1 milijarde EUR vloženih za 2,2 milijarde EUR vlog, s tem pa je uporaba nepovratnih sredstev omogočila čim večjo izkoriščenost zasebnih ali javnih sredstev.

·Poraba IPE na področjih prometa in energetike v veliki meri prispeva k cilju EU, da je vsaj 20 % skupnega proračuna EU namenjenega porabi, povezani s podnebnimi ukrepi. Na področju energetike je bilo več kot 50 % proračuna IPE za energetiko dodeljenih prenosnim električnim in pametnim omrežjem, kar prispeva k energetskemu prehodu.

·Na področju telekomunikacij je iz dvojne osredotočenosti IPE na digitalne čezmejne storitve v javnem interesu ter komunikacijsko in računalniško infrastrukturo razvidno, da ima program pomemben vpliv na doseganje ciljev EU na področju enotnega digitalnega trga, kar državljanom in podjetjem omogoča dostop do visokokakovostnih digitalnih storitev po vsej Evropi. V pomoč je pri razvoju in izvajanju skupnih politik za obravnavo družbenih izzivov, vključno z digitalno preobrazbo zdravstvenega varstva, kibernetske varnosti in digitalizacije vlad. Vendar je IPE na področju telekomunikacij zaradi omejenih sredstev lahko podprl le prve korake v smeri popolne čezmejne digitalne infrastrukture na področju javnega interesa. Upoštevajoč naložbeno vrzel so bili glede na omejena sredstva, dodeljena širokopasovni povezavi v okviru IPE, potrebni inovativna izvedba in prizadevanja za čim večjo izkoriščenost sredstev, da se zagotovi uspešnost. Toda zaradi zapletenosti namenskih finančnih instrumentov se bodo naložbe na terenu uresničile šele v poznejši fazi izvajanja programa.

·IPE je preveril tudi medsektorske sinergije, vendar so ga omejevale ovire v trenutnem pravnem/proračunskem okviru. Treba bo zagotoviti večjo prilagodljivost smernic sektorske politike in instrumenta IPE, da se omogočijo sinergije ter boljša odzivnost na nov tehnološki razvoj in prednostne naloge, kot je digitalizacija, hkrati pa se pospešuje razogljičenje in obravnavajo skupni družbeni izzivi, kot je kibernetska varnost.

·Dokončanje TEN, kot je opredeljeno v prednostnih politikah EU, še vedno zahteva ogromno vlaganj, del teh pa bo odvisen od nadaljnje podpore EU. Obseg IPE trenutno omogoča obravnavo le nekaterih opredeljenih primerov nedelovanja trga v vseh treh sektorjih. Obstajajo torej možnosti za zagotovitev več javnih in zasebnih naložb, če bodo na voljo dodatna sredstva EU za obravnavo primerov nedelovanja trga.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Zainteresirane strani so na splošno znova izrazile podporo programu IPE in poudarile njegovo ključno vlogo pri prispevanju k ciljem EU na področjih, kot so dokončanje vseevropskih omrežij, spodbujanje gospodarske rasti in delovnih mest v celotni EU ter prehod na nizkoogljično gospodarstvo in družbo, ki sta odporna proti podnebnim spremembam. Zainteresirane strani so spodbujale dodatno prilagodljivost novega programa, da bi spodbudil nadaljnje sinergije med tremi sektorji.

Sodelujoči v prometnem sektorju so poudarili pomen IPE pri olajševanju čezmejnih projektov ter odpravljanju ozkih grl in manjkajočih povezav.

Odgovori, povezani z energetiko, so v zelo veliki meri potrdili pomemben prispevek IPE k dokončanju vseevropskega energetskega infrastrukturnega omrežja in tako tudi k izpolnitvi ciljev energetske unije, ki prinašajo znatne koristi za vse evropske državljane, pri čemer je bil prehod na nizkoogljično gospodarstvo uvrščen najvišje med izzivi v prihodnosti.

Zainteresirane strani so zahtevale večji proračun za pospešeno razogljičenje in digitalizacijo energetskega in tudi prometnega sektorja ob povečanju povezljivosti v EU.

Na digitalnem področju so sodelujoči poudarili osrednjo vlogo širokopasovne povezljivosti kot spodbujevalca gospodarskega in socialnega razvoja v družbi in sektorjih. Da bi se povečala konkurenčnost EU, pozivajo k večjim naložbam v povezljivost in 5G, kar bi izboljšalo gospodarsko uspešnost, ustvarilo delovna mesta v EU in spodbudilo kakovosten preskok pri prehodu na digitalno družbo.

Zainteresirane strani so hkrati dale koristne povratne informacije o področjih, kjer so potrebne nadaljnje izboljšave ali razvoj. To je podrobneje opisano v posvetovalnem poročilu v Prilogi 2 k spremni oceni učinka.

•Ocena učinka

Predlog Komisije temelji na oceni učinka, ki je bila Odboru za regulativni nadzor predložena 21. marca 2018 in za katero je ta odbor izdal pozitivno mnenje (sklic „večletni finančni okvir – IPE“) s pridržki. Odbor je priporočil predvsem jasnejši opis ureditev za spremljanje in ocenjevanje programa z boljšo razlago skladnosti z drugimi programi EU in podrobnejšim pojasnilom, kako razširitev področja uporabe programa krepi čezmejno naravo IPE. Priporočila, ki jih je odbor podal v svojem mnenju, so bila upoštevana v končni različici poročila o oceni učinka 14 .

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Prizadevanja za splošno poenostavitev v okviru globalnih ukrepov Komisije za poenostavitev iz večletnega finančnega okvira po letu 2020 bodo vplivala na izvedbo programa IPE. Komisija je novi večletni finančni okvir začela pripravljati z objavo bele knjige o prihodnosti Evrope marca 2017. Sledila je objava razmisleka o prihodnosti financ EU junija 2017 in smernic GD BUDG o temeljnih aktih poenostavljenega programa novembra oz. decembra 2017. Rezultati tega političnega procesa zagotavljajo smernice od zgoraj navzdol za naslednji večletni finančni okvir in bodo vplivali na obliko programskega obdobja IPE po letu 2020.

Prizadevanja za splošno poenostavitev za ureditev IPE po letu 2020 so v skladu z zgoraj opisanimi horizontalnimi smernicami. To se sklada z drugimi programi financiranja in bo posledično vplivalo na novi IPE zlasti glede poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov, stopenj sofinanciranja, vključenosti zainteresiranih strani ter oblikovanja ciljev programa, njegovega spremljanja in poročanja o njem. Zagotovil se bo tudi še bolj poenostavljen pravni okvir IPE z racionalizirano uredbo o IPE ter možnostjo prenosa določb in pogojev na delovne programe, kar bo spodbujalo nadaljnje sinergije med tremi sektorji in omogočilo, da se IPE prilagodi prihodnjim potrebam.

Poenostavitev programa bo zmanjšala regulativno breme in stroške skladnosti za zainteresirane strani, vključene v program, kar bo posledično pozitivno vplivalo na konkurenčnost EU v zadevnih sektorjih. Omogočila bo tudi dodatna prizadevanja za digitalizacijo v skladu s smernicami za boljše pravno urejanje in že vzpostavljenimi digitalnimi podpornimi storitvami za izvajanje programa (npr. informacijski sistem TENtec).

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog Komisije za IPE vključuje naslednje zneske:

Komisija na podlagi pozitivnih izkušenj z izvajanjem sedanjega programa IPE predlaga nadaljnje izvajanje novega programa za tri sektorje IPE pod neposrednim upravljanjem Evropske komisije in Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (v nadaljnjem besedilu: INEA).

Kot je podrobneje navedeno v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, bo predlagani proračun pokril vse potrebne operativne odhodke za izvajanje programa ter tudi stroške človeških virov in druge upravne odhodke, povezane z upravljanjem programa.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Izvajanje programa bo preneseno na INEA, razen nekaterih ukrepov za podporo programa, ki jih bodo neposredno upravljali matični generalni direktorati.

Vmesna ocena 15 sedanjega IPE za obdobje 2014–2020 je pokazala, da se je „neposredno upravljanje nepovratnih sredstev IPE […] izkazalo za zelo učinkovito z veliko bazo projektov in konkurenčnim izbirnim postopkom, poudarkom na ciljih politik EU, usklajenim izvajanjem in celovitim sodelovanjem držav članic. Izvajalska agencija INEA dosega zelo dobre rezultate pri finančnem upravljanju IPE in optimizaciji proračuna, zlasti zaradi svoje prilagodljivosti in hitre preusmeritve denarja, ki ni bil porabljen za nekatere ukrepe, v financiranje novih.“

Zato se predlaga ohranitev sedanjega mehanizma izvajanja. Uvedene pa bodo izboljšave v zvezi s poenostavitvijo in prilagodljivostjo.

V primerjavi z IPE za obdobje 2014–2020 se bo vzpostavil preprostejši, vendar trdnejši okvir smotrnosti za spremljanje doseganja ciljev programa in njegovega prispevka k ciljem politik EU. Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka programa se bodo nanašali zlasti na:

·učinkovita in medsebojno povezana omrežja in infrastrukturo za pametno, trajnostno, vključujočo, varno in zanesljivo mobilnost ter prilagajanje zahtevam glede vojaške mobilnosti;

·prispevek k medsebojni povezljivosti in integraciji trgov, zanesljivosti oskrbe z energijo in trajnostnemu razvoju z omogočanjem razogljičenja; prispevek k čezmejnemu sodelovanju na področju energije iz obnovljivih virov;

·prispevek k vzpostavitvi infrastrukture za digitalno povezljivost v celotni Evropski uniji.

INEA bo zbrala potrebne podatke med izvajanjem in ocenjevanjem podprtih ukrepov. V ta namen bodo pogoji za oddajo vloge za nepovratna sredstva in vzorčni sporazum o nepovratnih sredstvih vsebovali sorazmerne zahteve za vložnike in upravičence glede predložitve potrebnih podatkov.

Komisija bo izvedla vmesno in naknadno oceno programa, da oceni njegovo uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost v skladu z odstavkom 3 člena 34 finančne uredbe.

Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

•Podrobna razlaga posameznih določb predloga

Ta člen določa najvišje stopnje sofinanciranja, ki se uporabljajo za posamezni sektor. Določa tudi najvišje stopnje sofinanciranja za spodbujanje sinergij v primeru medsektorskih delovnih programov, ki pokrivajo več kot en sektor.

Člen tudi uvaja odstopanje glede zneskov, prerazporejenih iz Kohezijskega sklada.

2018/0228 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 172 in 194 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 16 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 17 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju potrebuje sodobno in visokozmogljivo infrastrukturo, ki bo prispevala k povezovanju in združevanju Unije in vseh njenih regij. Te povezave bi morale prispevati k izboljšanju prostega pretoka oseb, blaga, kapitala in storitev. Vseevropska omrežja bi morala olajšati čezmejne povezave, spodbujati večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevati k bolj konkurenčnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.

(2)Namen vzpostavitve instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: program) je spodbuditi naložbe na področju vseevropskih omrežij ter krepiti financiranje iz javnega in zasebnega sektorja, hkrati pa povečati pravno varnost in spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti. Program mora omogočiti, da se v celoti izkoristijo sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem, kar bo povečalo učinkovitost ukrepanja Unije in omogočilo optimizacijo stroškov izvajanja.

(3)Program bi moral biti usmerjen v podporo projektov glede podnebnih sprememb, okoljsko in družbeno trajnostnih projektov ter po potrebi ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Zlasti bi bilo treba okrepiti prispevek programa k doseganju ciljev Pariškega sporazuma, predlaganih podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 ter dolgoročnega cilja razogljičenja.

(4)Ob upoštevanju pomena boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma ter zavezanosti ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bi morala ta uredba vključevati podnebne ukrepe in pripeljati do izpolnitve skupnega cilja, tj. da se 25 % proračunskih odhodkov nameni za podporo podnebnim ciljem 18 . Ukrepi v okviru tega programa naj bi 60 % skupnih finančnih sredstev programa prispevali k podnebnim ciljem, med drugim na podlagi naslednjih označevalcev Rio: i) 100 % za odhodke, ki se nanašajo na železniško infrastrukturo, alternativna goriva, čisti mestni promet, prenos električne energije, shranjevanje električne energije, pametna omrežja, prevoz CO2 in energijo iz obnovljivih virov; ii) 40 % za celinske plovne poti, multimodalni prevoz in plinsko infrastrukturo, če omogočajo večjo uporabo obnovljivega vodika ali biometana. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Da bi preprečili občutljivost infrastrukture za morebitne dolgoročne učinke podnebnih sprememb in zagotovili, da so stroški emisij toplogrednih plinov iz projekta vključeni v ekonomsko oceno projekta, bi bilo treba pri projektih, ki jih podpira program, upoštevati prilagajanje na podnebne spremembe v skladu s smernicami, ki bi jih morala pripraviti Komisija, po potrebi skladno s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije.

(5)Za izpolnjevanje obveznosti poročanja iz člena 11(c) Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES glede črpanja sredstev Unije za podporo ukrepom, ki jih je treba sprejeti, da se uresničijo cilji navedene direktive, se odhodki v zvezi z zmanjšanjem emisij ali onesnaževal zraka na podlagi navedene direktive spremljajo.

(6)Eden pomembnih ciljev tega programa je zagotavljanje okrepljenih sinergij med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem. V ta namen bi moral program določati sprejetje medsektorskih delovnih programov, ki bi lahko obravnavali posamezna področja posredovanja, na primer glede povezane in avtomatizirane mobilnosti ali alternativnih goriv. Poleg tega bi moral program v vsakem sektorju omogočati, da se kot upravičene upoštevajo nekatere pomožne sestavne dele v zvezi z drugim sektorjem, če tak pristop prinaša večjo socialno-ekonomsko korist naložbe. Sinergije med sektorji bi bilo treba spodbujati z merili za dodelitev za izbor ukrepov.

(7)Smernice vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) iz Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 19 (v nadaljnjem besedilu: smernice TEN-T) opredeljujejo infrastrukturo TEN-T ter določajo zahteve, ki jih mora izpolnjevati, in ukrepe za njihovo izvedbo. Te smernice predvidevajo zlasti dokončanje jedrnega omrežja do leta 2030 z vzpostavitvijo nove infrastrukture ter precejšnjo nadgradnjo in obnovo obstoječe.

(8)Da bi dosegli cilje, določene v smernicah TEN-T, je treba v prvi vrsti podpreti čezmejne in manjkajoče povezave ter zagotoviti, kjer je primerno, da so podprti ukrepi skladni z delovnimi načrti za koridor, oblikovanimi v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013, in skupnim razvojem omrežja z vidika smotrnosti in interoperabilnosti.

(9)Uskladitev koridorjev jedrnega omrežja in njihovih predhodno določenih odsekov bi bilo treba prilagoditi, da bodo odražali naraščajoče prometne tokove in razvoj omrežja. Te prilagoditve bi morale biti sorazmerne, da se ohrani doslednost in učinkovitost razvoja in usklajevanja koridorjev. Zato se dolžina koridorjev jedrnega omrežja ne bi smela povečati za več kot 15 %.

(10)Treba je spodbujati naložbe v korist pametne, trajnostne, vključujoče, varne in zanesljive mobilnosti v celotni Uniji. Komisija je leta 2017 predstavila „Evropo v gibanju“ 20 , obsežen sveženj pobud za varnejši promet, spodbujanje pametnega zaračunavanja cestnih pristojbin, zmanjšanje emisij CO2, onesnaževanja zraka in zastojev, spodbujanje povezane in avtonomne mobilnosti ter zagotavljanje ustreznih pogojev in počitka za delavce. Te pobude bi morala spremljati finančna podpora Unije, po potrebi v okviru tega programa.

(11)V smernicah TEN-T je glede novih tehnologij in inovacij določeno, da TEN-T omogoča razogljičenje vseh načinov prevoza s spodbujanjem energijske učinkovitosti in uvajanjem alternativnih goriv. Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta 21 določa skupni okvir ukrepov za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v Uniji, da bi čim bolj zmanjšali odvisnost od nafte in ublažili negativen vpliv prometa na okolje, ter od držav članic zahteva, da zagotovijo javno dostopna polnilna ali oskrbovalna mesta do 31. decembra 2025. Kot je navedeno v predlogih Komisije 22 iz novembra 2017, je potreben celovit sklop ukrepov za spodbujanje mobilnosti z nizkimi emisijami, vključno s finančno podporo, kadar tržni pogoji ne zagotavljajo zadostne spodbude.

(12)Komisija je v okviru sporočila „Trajnostna mobilnost za Evropo: varna, povezana in čista 23 “ poudarila, da bodo z avtomatiziranimi vozili in naprednimi sistemi povezljivosti vozila varnejša, lažja za skupno uporabo in dostopnejša za vse državljane, tudi tiste, ki so danes morda izključeni iz storitev mobilnosti, kot so starejši in invalidi. Komisija je glede tega predlagala tudi „strateški akcijski načrt EU za varnost v cestnem prometu“ in revizijo Direktive 2008/096 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture.

(13)Da bi izboljšali dokončanje prometnih projektov v manj razvitih delih omrežja, bi bilo treba dodeljena sredstva iz Kohezijskega sklada prerazporediti programu za financiranje prometnih projektov v državah članicah, ki so upravičeni do financiranja iz Kohezijskega sklada. V začetni fazi bi bilo treba pri izbiri projektov, upravičenih do financiranja, upoštevati nacionalna dodeljena sredstva v okviru Kohezijskega sklada in omejitev na 70 % prerazporejenih sredstev. Preostalih 30 % prerazporejenih sredstev bi bilo treba na konkurenčni osnovi dodeliti projektom v državah članicah, ki so upravičeni do financiranja iz Kohezijskega sklada, pri čemer imajo prednost čezmejne in manjkajoče povezave. Komisija bi državam članicam, upravičenim do financiranja iz Kohezijskega sklada, morala pomagati pri njihovem prizadevanju, da vzpostavijo ustrezno bazo projektov, zlasti s krepitvijo institucionalne zmogljivosti zadevnih javnih uprav.

(14)Na podlagi skupnega sporočila o izboljšanju vojaške mobilnosti v Evropski uniji iz novembra 2017 24 je bilo v akcijskem načrtu o vojaški mobilnosti, ki sta ga 28. marca 2018 sprejela Komisija in visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko 25 , poudarjeno, da politika prometne infrastrukture ponuja neizpodbitno priložnost za povečanje sinergij med obrambnimi potrebami in TEN-T. V akcijskem načrtu je navedeno, da je Svet pozvan, naj do sredine leta 2018 preuči in potrdi vojaške zahteve glede prometne infrastrukture, in da bodo službe Komisije do leta 2019 opredelile dele vseevropskega prometnega omrežja, ki so primerni za vojaški prevoz, vključno s potrebnimi posodobitvami obstoječe infrastrukture. Financiranje Unije za izvajanje projektov z dvojno rabo bi bilo treba izvajati v okviru programa na podlagi posebnih delovnih programov, v katerih bi bile določene veljavne zahteve, opredeljene v akcijskem načrtu.

(15)V sporočilu „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ 26 je Komisija poudarila posebne prometne potrebe najbolj oddaljenih regij in nujnost financiranja Unije za zadovoljitev teh potreb, vključno v okviru programa.

(16)Glede na znatne potrebe po naložbah za napredek v smeri dokončanja jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030 (ocenjene so na 350 milijard EUR v obdobju 2021–2027) in celovitega omrežja TEN-T do leta 2050 ter naložbe v razogljičenje, digitalizacijo in urbana območja (ocenjene so na 700 milijard EUR v obdobju 2021–2027) je primerno kar najučinkoviteje izkoristiti razne programe in instrumente Unije za financiranje ter s tem čim bolj povečati dodano vrednost naložb, ki jih podpira Unija. To bi se doseglo z racionaliziranim naložbenim procesom, ki bi omogočil prepoznavnost prometne komponente in usklajenost ustreznih programov Unije, zlasti v okviru IPE, ESRR, Kohezijskega sklada in InvestEU. Kadar je to ustrezno, bi bilo treba upoštevati zlasti omogočitvene pogoje, podrobno navedene v Prilogi IV k Uredbi (EU) XXX [Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu Plus, Kohezijskem skladu ter Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o finančnih pravilih zanje in za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost ter instrument za upravljanje meja in vizume (uredba o skupnih določbah)].

(17)Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 27 določa prednostne naloge za vzpostavitev vseevropske energetske infrastrukture, ki jih je treba izvesti, da bi izpolnili cilje energetske in podnebne politike Unije, opredeljuje projekte v skupnem interesu, ki so potrebni za izvedbo teh prednostnih nalog, in določa ukrepe na področju izdaje dovoljenj, vključevanja javnosti ter regulacije za hitrejšo in/ali lažjo izvedbo teh projektov, vključno z merili za upravičenost takšnih projektov do finančne pomoči Unije.

(18)V direktivi [prenovljena direktiva o energiji iz obnovljivih virov] je poudarjeno, da je treba vzpostaviti okvir, ki bo omogočil okrepljeno uporabo sredstev Unije, hkrati pa je izrecno omenjeno zagotavljanje ukrepov za podporo čezmejnemu sodelovanju na področju energije iz obnovljivih virov.

(19)Medtem ko dokončanje infrastrukture omrežja ostaja prednostna naloga, da bi dosegli razvoj na področju energije iz obnovljivih virov, pa vključevanje čezmejnega sodelovanja na področju energije iz obnovljivih virov odraža pristop, sprejet v okviru pobude Čista energija za vse Evropejce, ki predvideva skupno odgovornost za doseganje ambicioznega cilja za energijo iz obnovljivih virov do leta 2030 in spremenjen okvir politike z ambicioznimi dolgoročnimi cilji na področju razogljičenja.

(20)Inovativne infrastrukturne tehnologije, ki omogočajo prehod na nizkoogljične energetske sisteme in sisteme mobilnosti ter izboljšujejo zanesljivost oskrbe, so ključne z vidika programa Unije za razogljičenje. V sporočilu o krepitvi energetskih omrežij v Evropi z dne 23. novembra 2017 28 je Komisija poudarila, da bo vloga električne energije, pri čemer se bo polovica te do leta 2030 proizvajala iz obnovljivih virov, vse bolj spodbujati razogljičenje sektorjev, v katerih so doslej prevladovala fosilna goriva, kot so promet, industrija ter ogrevanje in hlajenje, in da se v skladu s tem infrastrukturna politika vseevropskega energetskega omrežja vse bolj osredotoča na elektroenergetske povezave, shranjevanje električne energije in projekte pametnih omrežij. Da bi podprli cilje Unije na področju razogljičenja, bi bilo treba ustrezno upoštevati tehnologije in projekte, ki prispevajo k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, in jim dati prednost. Komisija si bo prizadevala za povečanje števila projektov čezmejnih pametnih omrežij, inovativnega shranjevanja in prevoza ogljikovega dioksida, ki jih bo podprl program.

(21)Vzpostavitev enotnega digitalnega trga je odvisna od osnovne infrastrukture za digitalno povezljivost. Digitalizacija evropske industrije in modernizacija sektorjev, kot so prometni, energetski, zdravstveni sektor in sektor javne uprave, sta odvisni od univerzalnega dostopa do zanesljivih, cenovno dostopnih, visokozmogljivih in zelo visokozmogljivih omrežij. Digitalna povezljivost je postala eden odločilnih dejavnikov za zmanjšanje gospodarske, družbene in ozemeljske razdeljenosti s podpiranjem modernizacije lokalnih gospodarstev in diverzifikacije gospodarskih dejavnosti. Obseg poseganja programa na področju infrastrukture za digitalno povezljivost bi bilo treba prilagoditi glede na njen vse večji pomen za gospodarstvo in družbo kot celoto. Zato je treba opredeliti projekte v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, ki so potrebni za izpolnitev ciljev enotnega digitalnega trga Unije, in razveljaviti Uredbo (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 29 .

Sporočilo „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“ 30 (strategija za gigabitno družbo) določa strateške cilje za leto 2025 za optimiziranje naložb v infrastrukturo za digitalno povezljivost. Cilj Direktive (EU) 2018/XXX [Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah] je med drugim ustvariti regulativno okolje, ki spodbuja zasebne naložbe v omrežja za digitalno povezljivost. Kljub temu je jasno, da bo na veliko območjih Unije vzpostavitev omrežij ostala nedonosna zaradi raznih dejavnikov, kot so odročnost in ozemeljske ali geografske posebnosti, majhna gostota prebivalstva in razni družbeno-gospodarski dejavniki. Program bi bilo zato treba prilagoditi, da bi prispeval k doseganju teh strateških ciljev, ki so opredeljeni v strategiji za gigabitno družbo, z dopolnjevanjem podpore, ki jo vzpostavitvi zelo visokozmogljivih omrežij zagotavljajo drugi programi, zlasti ESRR, Kohezijski sklad in sklad InvestEU.

(22)Vsa omrežja za digitalno povezljivost, ki so povezana z internetom, so sama po sebi vseevropska, predvsem zaradi delovanja aplikacij in storitev, ki jih te omogočajo, vendar bi bilo treba ob upoštevanju nedelovanja trga in ugotovljenih ovir pri izvajanju prednost pri podpori iz programa dati ukrepom, od katerih se pričakuje največji vpliv na enotni digitalni trg, med drugim tako, da se uskladijo s cilji iz sporočila o strategiji za gigabitno družbo, ter na digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe.

(23)Šole, univerze, knjižnice, lokalne, regionalne ali nacionalne uprave, glavni izvajalci javnih storitev, bolnišnice in zdravstveni domovi, prometna vozlišča in digitalno intenzivna podjetja so subjekti in kraji, ki lahko pomembno vplivajo na družbeno-gospodarski razvoj svojega območja. Ti spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja morajo imeti najsodobnejšo gigabitno povezljivost, da evropskim državljanom, podjetjem in lokalnim skupnostim zagotovijo dostop do najboljših storitev in aplikacij. Program bi moral podpirati dostop teh spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja do gigabitne povezljivosti, da se dosežejo čim večji pozitivni učinki prelivanja na širše gospodarstvo in družbo, vključno z ustvarjanjem večjega povpraševanja po povezljivosti in storitvah.

(24)Poleg tega bi moral na podlagi uspeha pobude WiFi4EU program še naprej podpirati zagotavljanje brezplačne, visokokakovostne, lokalne brezžične povezljivosti v središčih lokalnega javnega življenja, vključno s subjekti z javnim poslanstvom, kot so javni organi in ponudniki javnih storitev, ter na mestih na prostem, dostopnih širši javnosti, da bi se digitalna vizija Unije spodbujala v lokalnih skupnostih.

(25)Za donosnost predvidenih digitalnih storitev nove generacije, kakršne so storitve in aplikacije interneta stvari, ki naj bi prinesle znatne koristi raznim sektorjem in družbi kot celoti, bo potrebna neprekinjena čezmejna pokritost z omrežji 5G, zlasti da se uporabnikom in napravam omogoči, da ostanejo povezani tudi na poti. Vendar pa scenariji delitve stroškov za vzpostavitev 5G v teh sektorjih še vedno niso jasni, zaznana tveganja komercialne uporabe na nekaterih ključnih področjih pa so zelo visoka. V prvi fazi novih aplikacij na področju povezane mobilnosti naj bi bili cestni koridorji in železniške povezave ključni ter bi torej pomenili bistvene čezmejne projekte za financiranje na podlagi tega programa.

(26)Nepovezana ozemlja na vseh območjih Unije, vključno z osrednjimi, so ozka grla in neraziskani potencial enotnega digitalnega trga. Pri večini podeželskih in odročnih območij ima lahko visokokakovostna internetna povezljivost ključno vlogo pri preprečevanju digitalnega razkoraka, izoliranosti in odseljevanja, in sicer z zmanjšanjem stroškov dobave blaga in zagotavljanja storitev ter delno z nadomestili za oddaljenost. Visokokakovostna internetna povezljivost je potrebna za nove gospodarske priložnosti, kot je precizno kmetovanje ali razvoj biogospodarstva na podeželskih območjih. Program bi moral prispevati k zagotavljanju zelo visokozmogljive fiksne ali brezžične povezljivosti vsem evropskim gospodinjstvom, na podeželju ali v mestih, s poudarkom na vzpostavljanju v tistih primerih, kjer je bilo zaznano delno nedelovanje trga, kar se lahko obravnava z nizkointenzivnimi nepovratnimi sredstvi. Pri tem bi moral biti cilj programa doseganje celovitega pokritja gospodinjstev in ozemelj, saj je poznejše odpravljanje vrzeli na že pokritem območju negospodarno.

(27)Vzpostavitev hrbteničnih elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, ki povezujejo evropska ozemlja s tretjimi državami na drugih celinah ali evropske otoke ali čezmorska ozemlja s celino, je potrebna za zagotovitev nujne redundance za tako pomembno infrastrukturo ter povečanje zmogljivosti in odpornosti digitalnih omrežij Unije. Toda ti projekti brez javne podpore pogosto niso donosni.

(28)Ukrepi, ki prispevajo k projektom v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, uporabljajo tehnologijo, najprimernejšo za specifični projekt, hkrati pa ponujajo najboljše ravnotežje med najsodobnejšimi tehnologijami v smislu zmogljivosti pretoka podatkov, varnosti prenosa, odpornosti omrežja in stroškovne učinkovitosti ter jim je treba dati prednost v delovnih programih, upoštevajoč merila, določena v tej uredbi. Uvedba zelo visokozmogljivih omrežij lahko vključuje pasivno infrastrukturo zaradi doseganja čim večjih družbeno-gospodarskih in okoljskih koristi. Pri prednostnem razvrščanju ukrepov se upoštevajo morebitni pozitivni učinki prelivanja v smislu povezljivosti, na primer, uveden projekt lahko izboljša gospodarsko upravičenost za prihodnje uvajanje, ki bo povzročilo nadaljnje pokritje ozemelj in prebivalstva na območjih, ki so bila dotlej nepokrita.

(29)Unija je razvila svojo satelitsko tehnologijo za navigacijo ter določanje položaja in časa (v nadaljnjem besedilu: PNT) (EGNOS/Galileo) ter svoj sistem za opazovanje Zemlje (Copernicus). EGNOS/Galileo in Copernicus ponujata napredne storitve, ki omogočajo pomembne gospodarske koristi za javne in zasebne uporabnike. Zato bi morala biti vsaka prometna, energetska ali digitalna infrastruktura, ki se financira iz programa in uporablja storitve PNT ali opazovanja Zemlje, tehnično združljiva s sistemoma EGNOS/Galileo in Copernicus.

(30)Pozitivni rezultati prvega razpisa za zbiranje predlogov za kombiniranje financiranja, ki je bil objavljen leta 2017 v okviru sedanjega programa, so potrdili ustreznost in dodano vrednost uporabe nepovratnih sredstev EU za kombiniranje s sredstvi Evropske investicijske banke ali nacionalnih spodbujevalnih bank ali drugih razvojnih in javnih finančnih institucij ter finančnih institucij in vlagateljev iz zasebnega sektorja, vključno prek javno-zasebnih partnerstev. Program bi zato moral še naprej zagotavljati namenske razpise za zbiranje predlogov, ki omogočajo kombiniranje nepovratnih sredstev EU in drugih virov financiranja.

(31)Cilji politike tega programa se bodo obravnavali tudi prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva v okviru političnega področja [...] sklada InvestEU. Ukrepi programa bi se morali uporabiti za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, pri tem pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja in imeti bi morali jasno evropsko dodano vrednost.

(32)V korist celostnega razvoja inovacijskega cikla je treba zagotoviti dopolnjevanje med inovativnimi rešitvami, razvitimi v sklopu okvirnih programov Unije za raziskave in inovacije, in inovativnimi rešitvami, uvedenimi s podporo IPE. V ta namen bodo sinergije s programom Obzorje Evropa zagotovile, da: (a) so potrebe na področju raziskav in inovacij v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju v EU opredeljene in določene med strateškim načrtovanjem programa Obzorje Evropa; (b) IPE podpira obsežno vzpostavitev in uvedbo inovativnih tehnologij in rešitev na področju prometne, energetske in digitalne infrastrukture, zlasti tistih, ki izhajajo iz programa Obzorje Evropa; (c) se spodbuja izmenjava informacij in podatkov med programom Obzorje Evropa in IPE, na primer s poudarjanjem tržno najzrelejših tehnologij iz programa Obzorje Evropa, ki bi se lahko nadalje uvajale prek IPE.

(33)Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje 2021–2027, ki pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točka 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 31 za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku].

(34)Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namen teh strategij bi morala biti tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz ESRR, Kohezijskega sklada, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe, InvestEU in po potrebi IPE. Finančno podporo bi bilo treba uporabljati tudi na način, ki je skladen z evropskimi in nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, kadar je to ustrezno.

(35)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(36)Vrste financiranja in načini izvajanja na podlagi te uredbe se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati obravnavo uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe.

(37)Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi podelili potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi celovito izvajali svoje pristojnosti.

(38)Finančna uredba določa pravila o dodeljevanju nepovratnih sredstev. Da bi upoštevali specifičnost ukrepov, ki jih podpira program, in zagotovili dosledno izvajanje v sektorjih, ki jih program zajema, so potrebne dodatne navedbe o merilih za upravičenost in dodelitev.

(39)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 32 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 33 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 34 in Uredbo Sveta (EU) 2017/193 35 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko OLAF v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 36 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(40)V skladu s [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO: člen 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU 37 ] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero sta zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana.

(41)Unija bi si morala prizadevati za skladnost in sinergije s programi Unije za zunanje politike, vključno s predpristopno pomočjo po zavezah, sprejetih v okviru sporočila „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom“ 38 .

(42)Če tretje države ali subjekti, ustanovljeni v tretjih državah, sodelujejo pri ukrepih, ki prispevajo k projektom v skupnem interesu ali čezmejnim projektom na področju energije iz obnovljivih virov, bi morala biti finančna pomoč na voljo samo, če je nujna za doseganje ciljev teh projektov.

(43)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 39 je treba ta program oceniti na podlagi podatkov, zbranih ob upoštevanju posebnih zahtev glede spremljanja, pri tem pa se izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Komisija bi morala opraviti ocene uspešnosti in učinkovitosti financiranja ter njegovega učinka na splošne cilje programa in o tem poročati Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

(44)Izvesti bi bilo treba ustrezne ukrepe spremljanja in poročanja, vključno s kazalniki, za poročanje o napredku programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz te uredbe. Ta sistem poročanja o smotrnosti bi moral zagotoviti, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. Prejemnikom finančnih sredstev Unije je treba naložiti sorazmerne zahteve glede poročanja, da se zberejo ustrezni podatki za program.

(45)Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem delovnih programov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 40 .

(46)Da bi po potrebi prilagodili kazalnike, ki se uporabljajo za spremljanje programa, okvirne odstotke proračunskih sredstev, dodeljenih posameznemu specifičnemu cilju v prometnem sektorju, in opredelitev koridorjev jedrnega prometnega omrežja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami delov I, II in III Priloge k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(47)Zaradi jasnosti bi bilo treba uredbi (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 razveljaviti. Vendar bi bilo treba ohraniti učinke člena 29 Uredbe (EU) št. 1316/2013, ki spreminja Prilogo k Uredbi (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 41 glede seznama tovornih koridorjev.

(48)Zaradi pravočasnega sprejetja izvedbenih aktov, določenih v tej uredbi, mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi instrument za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: program).

V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„ukrep“ pomeni vsako dejavnost, ki velja za finančno in tehnično neodvisno, je časovno omejena in potrebna za izvajanje projekta;

(b)„alternativna goriva“ pomenijo alternativna goriva, kot so opredeljena v členu 2(1) Direktive 2014/94/EU;

(c)„pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je pogodbenica sporazuma z Unijo, ki ji omogoča sodelovanje v programu v skladu s členom 5;

(d)„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena [2(6)] Uredbe (EU, Euratom) 2018/XXX (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), in združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij pa tudi s strani komercialnih finančnih institucij in vlagateljev;

(e)„celovito omrežje“ pomeni prometno infrastrukturo, določeno v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(f)„jedrno omrežje“ pomeni prometno infrastrukturo, določeno v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(g)„koridorji jedrnega omrežja“ pomenijo instrument za spodbujanje usklajenega izvajanja jedrnega omrežja, kot je določeno v poglavju IV Uredbe (EU) št. 1315/2013 in navedeno v delu III Priloge k tej uredbi;

(h)„čezmejni projekt na področju energije iz obnovljivih virov“ pomeni projekt, izbran ali upravičen do tega, da je izbran na podlagi sporazuma o sodelovanju ali kakršnega koli drugega dogovora med državami članicami ali dogovora med državami članicami in tretjimi državami, kot je opredeljeno v členih 6, 7, 9 ali 11 Direktive 2009/82/ES, pri načrtovanju ali uvedbi energije iz obnovljivih virov v skladu z merili, določenimi v delu IV Priloge k tej uredbi;

(i)„infrastruktura za digitalno povezljivost“ pomeni zelo visokozmogljiva omrežja, sisteme 5G, zelo visokokakovostno lokalno brezžično povezljivost, hrbtenična omrežja ter delujoče digitalne platforme, neposredno povezane s prometno in energetsko infrastrukturo;

(j)„sistemi 5G“ pomenijo sklop elementov digitalne infrastrukture, ki se na podlagi globalno sprejetih standardov za mobilno in brezžično komunikacijsko tehnologijo uporabljajo za povezljivost in storitve dodane vrednosti, z značilnostmi naprednega delovanja, kot so zelo velika hitrost prenosa podatkov in zmogljivost, nizka stopnja zakasnitve, visoka stopnja zanesljivosti ali podpiranje številnih povezanih naprav;

(k)„koridor 5G“ pomeni prometno pot, cesto ali železnico, ki je v celoti pokrita z infrastrukturo za digitalno povezljivost in zlasti sistemi 5G ter omogoča nemoteno zagotavljanje sinergijskih digitalnih storitev, kot je povezana in avtomatizirana mobilnost, ali podobnih storitev pametne mobilnosti za železnice;

(l)„delujoče digitalne platforme, neposredno povezane s prometno in energetsko infrastrukturo“ pomenijo fizične in virtualne vire informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT), ki delujejo na komunikacijski infrastrukturi ter podpirajo pretok, shranjevanje, obdelavo in analizo podatkov o prometni in/ali energetski infrastrukturi;

(m)„projekt v skupnem interesu“ pomeni projekt, opredeljen v Uredbi (EU) št. 1315/2013 ali Uredbi (EU) št. 347/2013 ali členu 8 te uredbe;

(n)„študije“ pomenijo dejavnosti, potrebne za pripravo izvajanja projekta, kot so pripravljalne študije, študije kartiranja in izvedljivosti, študije v zvezi z ocenjevanjem, preskusi in potrjevanjem, tudi v obliki programske opreme, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, potrebnimi za opredelitev in razvoj projekta ter odločitev o njegovem financiranju, kot so izvidniške dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega svežnja;

(o)„spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja“ pomenijo subjekte, ki lahko zaradi svojega poslanstva, narave ali lokacije neposredno ali posredno ustvarjajo pomembne socialno-ekonomske koristi za državljane, podjetja in lokalne skupnosti na okoliškem območju;

(p)„tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Evropske unije;

(q)„zelo visokozmogljiva omrežja“ pomenijo zelo visokozmogljiva omrežja, kot so opredeljena v členu [2(XX)] Direktive (EU) 2018/XXX [Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah];

(r)„dela“ pomenijo nakup, dobavo in uporabo sestavnih delov, sistemov in storitev, vključno s programsko opremo, izvedbo dejavnosti načrtovanja, gradnje in montaže, povezanih s projektom, tehnično potrditev montaže ter začetek uporabe projekta.

Člen 3
Cilji

1.Splošni cilj programa je razvoj in posodobitev vseevropskih omrežij na prometnem, energetskem in digitalnem področju ter spodbujanje čezmejnega sodelovanja na področju energije iz obnovljivih virov ob upoštevanju dolgoročnih zavez glede razogljičenja s poudarkom na sinergijah med sektorji.

2.Specifični cilji programa so:

(a)v prometnem sektorju:

(i)prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na učinkovita in medsebojno povezana omrežja ter infrastrukturo za pametno, trajnostno, vključujočo, varno in zanesljivo mobilnost;

(ii)prilagoditi omrežja TEN-T potrebam po vojaški mobilnosti;

(b)v energetskem sektorju prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na nadaljnje povezovanje notranjega energetskega trga ter čezmejno in medsektorsko interoperabilnost omrežij, pospešujejo razogljičenje in zagotavljajo zanesljivost oskrbe, ter spodbujati čezmejno sodelovanje na področju energije iz obnovljivih virov;

(c)v digitalnem sektorju prispevati k uvedbi zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij in sistemov 5G, večji odpornosti in zmogljivosti digitalnih hrbteničnih omrežij na ozemljih EU z njihovim povezovanjem s sosednjimi ozemlji kot tudi k digitalizaciji prometnih in energetskih omrežij.

Člen 4
Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 se določijo na 42 265 493 000 EUR v tekočih cenah.

2.Ta znesek se razdeli, kot sledi:

(a)do 30 615 493 000 EUR za specifične cilje iz člena 3(2)(a), od tega:

(i)12 830 000 000 EUR iz grozda evropskih strateških naložb;

(ii)11 285 493 000 EUR se prerazporedi iz Kohezijskega sklada, da se v skladu s to uredbo porabi samo v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

(iii)6 500 000 000 EUR iz obrambnega grozda za specifični cilj iz člena 3(2)(a)(ii);

(b)do 8 650 000 000 EUR za specifične cilje iz člena 3(2)(b), od tega do 10 % za čezmejne projekte na področju energije iz obnovljivih virov;

(c)do 3 000 000 000 EUR za specifične cilje iz člena 3(2)(c).

3.Komisija ne odstopa od zneska iz pododstavka 2(a)(ii).

4.Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa in sektorskih smernic, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. Ta znesek se lahko uporabi tudi za financiranje spremljevalnih ukrepov v podporo pripravi projektov.

5.Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke.

6.Brez poseganja v finančno uredbo so lahko odhodki za ukrepe, ki izhajajo iz projektov, vključenih v prvi delovni program, upravičeni od 1. januarja 2021.

7.Znesek, prerazporejen iz Kohezijskega sklada, se uporabi v skladu s to uredbo, ob upoštevanju odstavka 8 in brez poseganja v člen 14(2)(b).

8.Kar zadeva zneske, prerazporejene iz Kohezijskega sklada, se 30 % teh zneskov nemudoma da na voljo vsem državam članicam, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu s to uredbo, pri čemer imajo prednost čezmejne in manjkajoče povezave. Pri izboru projektov, upravičenih do financiranja, se do 31. decembra 2023 upoštevajo nacionalna dodeljena sredstva v okviru Kohezijskega sklada glede 70 % prerazporejenih sredstev. Od 1. januarja 2024 se sredstva, ki so bila prerazporejena programu in niso bila dodeljena za noben projekt prometne infrastrukture, dajo na voljo vsem državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu s to uredbo.

9.Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo programu. Komisija ta sredstva uporablja neposredno v skladu s [točko (a) člena 62(1)] finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ta sredstva uporabijo v korist zadevne države članice.

Člen 5
Tretje države, pridružene programu

1.V programu lahko sodelujejo naslednje tretje države:

(a)članice Evropskega združenja za prosto trgovino (v nadaljnjem besedilu: EFTA), ki so članice EGP, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki zajema sodelovanje tretje države v katerem koli programu Unije, pod pogojem, da sporazum:

–zagotavlja pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programih Unije;

–določa pogoje za udeležbo v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihovih upravnih stroškov. Ti prispevki pomenijo namenske prejemke v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe;

–tretji državi ne podeljuje pravice odločanja o programu;

–zagotavlja pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

2.Tretje države iz odstavka 1 in subjekti s sedežem v teh državah ne smejo prejeti finančne pomoči na podlagi te uredbe, razen če je tako financiranje nujno za doseganje ciljev danega projekta v skupnem interesu in pod pogoji, ki so določeni v delovnih programih iz člena 19.

Člen 6
Izvajanje in oblike financiranja EU

1.Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe.

2.S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, zlasti v obliki nepovratnih sredstev in javnih naročil. Financiranje se lahko zagotovi tudi v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja. Operacije mešanega financiranja na podlagi tega programa se izvajajo v skladu z uredbo o InvestEU in naslovom X finančne uredbe.

3.Komisija lahko na izvajalske agencije prenese pooblastilo za izvajanje dela programa v skladu s členom [69] finančne uredbe, da se izvajanje prilagodi zahtevam po optimalnem upravljanju in učinkovitosti programa v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju.

4.Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o Jamstvenem skladu].

Člen 7
Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov

1.Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov vključujejo najmanj dve državi članici in so vključeni v sporazum o sodelovanju ali kakršen koli drug dogovor med državami članicami ali dogovor med državami članicami in tretjimi državami, kot je določeno v členih 6, 7, 9 ali 11 Direktive 2009/28/ES. Ti projekti se opredelijo v skladu z merili in postopkom iz dela IV Priloge k tej uredbi.

2.Komisija do 31. decembra 2019 sprejme delegirani akt v skladu s členom 23(d) te uredbe, da dodatno opredeli merila za izbor in določi podrobnosti postopka izbora projektov, ter objavi metodologijo za ocenjevanje prispevka projektov k splošnim merilom ter skupnih stroškov in koristi iz dela IV Priloge.

3.Študije, namenjene razvoju in opredelitvi čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov, so upravičene do financiranja na podlagi te uredbe.

4.Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov so upravičeni do financiranja Unije za dela, če izpolnjujejo ti dodatni merili:

(a)analiza stroškov in koristi za projekt v skladu s točko 3 dela IV Priloge dokazuje obstoj znatnih prihrankov stroškov in/ali koristi v smislu povezovanja sistemov, zanesljivosti oskrbe ali inovacij in

(b)vložnik dokaže, da se brez nepovratnih sredstev projekt ne bi uresničil ali da brez nepovratnih sredstev projekt ne more biti donosen. Pri tej analizi se upoštevajo vsi prihodki iz shem podpore.

5.Znesek nepovratnih sredstev za dela je sorazmeren s prihranki stroškov in/ali koristmi iz točke 2(b) dela IV Priloge in ne presega zneska, potrebnega za uresničitev ali donosnost projekta.

Člen 8
Projekti v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost

1.Projekti v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost prispevajo k specifičnemu cilju iz člena 3(2)(c).

2.Študije, namenjene razvoju in opredelitvi projektov v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, so upravičene do financiranja na podlagi te uredbe.

3.Brez poseganja v merila za dodelitev iz člena 13 se prednost pri financiranju določi ob upoštevanju naslednjih meril:

(a)ukrepi, ki prispevajo k dostopu do zelo visokozmogljivih omrežij, ki lahko omogočijo gigabitno povezljivost za spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, se prednostno razvrstijo ob upoštevanju funkcije spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja, pomembnosti digitalnih storitev in aplikacij, ki jih omogoča zadevna povezljivost, ter potencialnih socialno-ekonomskih koristi za državljane, podjetja in lokalne skupnosti, vključno z morebitnimi pozitivnimi učinki prelivanja v smislu povezljivosti, v skladu z delom V Priloge;

(b)ukrepi, ki prispevajo k zagotavljanju zelo visokokakovostne lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih, v skladu z delom V Priloge;

(c)pri ukrepih, ki prispevajo k uvedbi sistemov 5G, ima prednost vzpostavitev koridorjev 5G ob glavnih kopenskih prometnih poteh, vključno z vseevropskimi prometnimi omrežji. Upošteva se tudi, koliko ukrep prispeva k zagotavljanju pokritja ob glavnih prometnih poteh, kar omogoča nemoteno zagotavljanje sinergijskih digitalnih storitev, ter hkrati čim bolj povečuje morebitne pozitivne učinke prelivanja za ozemlja in prebivalstvo v bližini območja uvedbe projekta. Okvirni seznam projektov, ki bi jim podpora lahko koristila, je vključen v del V Priloge;

(d)projekti, namenjeni vzpostavitvi čezmejnih hrbteničnih omrežij, ki povezujejo Unijo s tretjimi državami in krepijo povezave znotraj ozemlja Unije, vključno s podmorskimi kabli, se prednostno razvrstijo glede na to, kako pomembno prispevajo k večji odpornosti in zmogljivosti elektronskih komunikacijskih omrežij na ozemlju Unije;

(e)glede pokritosti z zelo visokozmogljivimi omrežji imajo prednost ukrepi, ki prispevajo k pokritju ozemelj in prebivalstva, v obratnem sorazmerju z intenzivnostjo nepovratnih sredstev, ki bi bila potrebna za izvedbo projekta glede na veljavne najvišje stopnje sofinanciranja, določene v členu 14. Upošteva se tudi, koliko ukrep prispeva k zagotavljanju celovitega pokritja ozemlja in prebivalstva na območju uvedbe projekta ter hkrati čim bolj povečuje morebitne pozitivne učinke prelivanja za ozemlja in prebivalstvo v bližini območja uvedbe projekta;

(f)pri projektih za uvedbo delujočih digitalnih platform imajo prednost ukrepi, ki temeljijo na najnaprednejših tehnologijah, ob upoštevanju vidikov, kot so interoperabilnost, kibernetska varnost, zasebnost podatkov in ponovna uporaba;

(g)uporabljena tehnologija je kar najprimernejša za specifični projekt, hkrati pa ponuja najboljše ravnotežje med najsodobnejšimi tehnologijami v smislu zmogljivosti pretoka podatkov, varnosti prenosa, odpornosti omrežja in stroškovne učinkovitosti.

POGLAVJE II

UPRAVIČENOST

Člen 9
Upravičeni ukrepi

1.Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3. Ti ukrepi vključujejo zlasti študije, dela in druge spremljevalne ukrepe, ki so potrebni za upravljanje in izvajanje programa in sektorskih smernic.

2.V prometnem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni naslednji ukrepi:

(a)ukrepi, ki se nanašajo na učinkovita in medsebojno povezana omrežja:

(i)ukrepi za vzpostavitev jedrnega omrežja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na urbana vozlišča, pomorska pristanišča, pristanišča na celinskih plovnih poteh in železniško-cestne terminale jedrnega omrežja, kot so opredeljeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1315/2013. Ukrepi za vzpostavitev jedrnega omrežja lahko zajemajo povezane elemente v celovitem omrežju, če je to potrebno za optimizacijo naložbe, v skladu z načini, določenimi v delovnih programih iz člena 19 te uredbe;

(ii)ukrepi za vzpostavitev čezmejnih povezav celovitega omrežja v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013, zlasti na odsekih, naštetih v delu III Priloge k tej uredbi;

(iii)ukrepi za vzpostavitev odsekov celovitega omrežja v najbolj oddaljenih regijah v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na zadevna urbana vozlišča, pomorska pristanišča, pristanišča na celinskih plovnih poteh in železniško-cestne terminale celovitega omrežja, kot so opredeljeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1315/2013;

(iv)ukrepi, ki podpirajo projekte v skupnem interesu za povezavo vseevropskega omrežja z infrastrukturnimi omrežji sosednjih držav, kot so opredeljeni v členu 8(1) Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(b)ukrepi, ki se nanašajo na pametno, trajnostno, vključujočo, varno in zanesljivo mobilnost:

(i)ukrepi za podporo pomorskih avtocest, kot so določeni v členu 21 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(ii)ukrepi za podporo sistemov telematskih aplikacij, vključno za varnostne namene, v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(iii)ukrepi za podporo storitev tovornega prometa v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(iv)ukrepi za podporo novih tehnologij in inovacij, vključno z avtomatizacijo, izboljšanimi prometnimi storitvami, povezovanjem različnih načinov prevoza in infrastrukturo za alternativna goriva, v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(v)ukrepi za odstranjevanje ovir na področju interoperabilnosti, zlasti pri zagotavljanju učinkov koridorja/omrežja;

(vi)ukrepi za vzpostavljanje varne in zanesljive infrastrukture in mobilnosti, vključno z varnostjo v cestnem prometu, v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(vii)ukrepi za izboljšanje odpornosti prometne infrastrukture proti podnebnim spremembam in naravnim nesrečam;

(viii)ukrepi za izboljšanje dostopnosti prometne infrastrukture za vse uporabnike v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(ix)ukrepi za izboljšanje dostopnosti in razpoložljivosti prometne infrastrukture za varnostne namene in namene civilne zaščite;

(c)v okviru specifičnega cilja iz člena 3(2)(a)(ii): ukrepi ali posebne dejavnosti v okviru ukrepa, ki podpirajo prometno infrastrukturo v omrežju TEN-T, da bi ga prilagodili zahtevam glede vojaške mobilnosti in s tem omogočili dvojno, civilno-vojaško uporabo infrastrukture.

3.V energetskem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni naslednji ukrepi:

(a)ukrepi v zvezi s projekti v skupnem interesu, kot so določeni v členu 14 Uredbe (EU) št. 347/2013;

(b)ukrepi za podporo čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov, vključno z njihovo zasnovo, kot so opredeljeni v delu IV Priloge k tej uredbi, če so izpolnjeni pogoji iz člena 7 te uredbe.

4.V digitalnem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni naslednji ukrepi:

(a)ukrepi za podporo gigabitne povezljivosti spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja;

(b)ukrepi za podporo zagotavljanja zelo visokokakovostne brezplačne lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih brez diskriminatornih pogojev;

(c)ukrepi za neprekinjeno pokritje vseh glavnih kopenskih prometnih poti, vključno z vseevropskimi prometnimi omrežji, s sistemi 5G;

(d)ukrepi za podporo vzpostavitve hrbteničnih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, v državah članicah ter med Unijo in tretjimi državami;

(e)ukrepi za podporo dostopa evropskih gospodinjstev do zelo visokozmogljivih omrežij;

(f)ukrepi za izvajanje zahtev infrastrukture za digitalno povezljivost v zvezi s čezmejnimi projekti na področju prometa ali energetike in/ali za podporo delujočih digitalnih platform, ki so neposredno povezane s prometnimi ali energetskimi infrastrukturami.

Okvirni seznam upravičenih projektov v digitalnem sektorju je vključen v del V Priloge.

Člen 10
Sinergije

1.Ukrepi, ki prispevajo k doseganju enega ali več ciljev najmanj dveh sektorjev, kot je določeno v členu 3(2)(a), (b) in (c), so upravičeni do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe. Takšni ukrepi se izvajajo prek posebnih medsektorskih delovnih programov, ki se nanašajo na najmanj dva sektorja, vključno s posebnimi merili za dodelitev, in se financirajo iz proračunskih prispevkov zadevnih sektorjev.

2.V prometnem, energetskem ali digitalnem sektorju lahko ukrepi, ki so upravičeni v skladu s členom 9, vključujejo pomožne elemente, ki se ne nanašajo nujno na upravičene ukrepe iz člena 9(2), (3) ali (4), če izpolnjujejo te zahteve:

(a)strošek teh pomožnih elementov ne presega 20 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa in

(b)ti pomožni elementi se nanašajo na prometni, energetski ali digitalni sektor in

(c)ti pomožni elementi omogočajo znatno izboljšanje socialno-ekonomskih, podnebnih ali okoljskih koristi ukrepa.

Člen 11
Upravičeni subjekti

1.Poleg meril iz člena [197] finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz tega člena.

2.Upravičeni so naslednji subjekti:

(a)pravni subjekti s sedežem v državi članici;

(b)pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki je pridružena programu;

(c)pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in mednarodne organizacije, kadar je to določeno v delovnih programih.

3.Fizične osebe niso upravičene.

4.Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do podpore v okviru programa, če je to nujno za doseganje ciljev zadevnega projekta v skupnem interesu ali čezmejnega projekta na področju energije iz obnovljivih virov.

5.Delovni programi iz člena 19 lahko določajo, da so upravičeni samo predlogi, ki jih predloži ena ali več držav članic ali, s soglasjem zadevnih držav članic, mednarodne organizacije, skupna podjetja ali javna ali zasebna podjetja ali organi.

POGLAVJE III

NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 12
Nepovratna sredstva

Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom [VIII] finančne uredbe.

Člen 13
Merila za dodelitev

1.Merila za dodelitev se opredelijo v delovnih programih iz člena 19 in razpisih za zbiranje predlogov, pri čemer se, kadar je to ustrezno, upoštevajo naslednji elementi:

(a)gospodarski, družbeni in okoljski vpliv (koristi in stroški);

(b)vidiki inovacij, varnosti, interoperabilnosti in dostopnosti;

(c)čezmejna razsežnost;

(d)sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem;

(e)zrelost ukrepa v razvoju projekta;

(f)smotrnost predlaganega izvedbenega načrta;

(g)spodbujevalni učinek finančne pomoči Unije na naložbe;

(h)potreba po premostitvi finančnih ovir, kakršna je nezadostna donosnost ali pomanjkljivo financiranje trga;

(i)skladnost z energetskimi in podnebnimi načrti Unije ter nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti.

2.Kjer je primerno, se pri oceni predlogov glede na merila za dodelitev upošteva odpornost proti negativnim učinkom podnebnih sprememb na podlagi ocene občutljivosti za podnebne spremembe in tveganj, vključno z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi.

3.Pri oceni predlogov glede na merila za dodelitev se zagotovi, da so ukrepi – kadar je to ustrezno in kakor je določeno v delovnih programih – ki jih podpira program in vključujejo tehnologijo PNT, tehnično združljivi s sistemoma EGNOS/Galileo in Copernicus.

4.V prometnem sektorju se pri oceni predlogov glede na merila za dodelitev iz odstavka 1, kadar je to ustrezno, zagotovi, da so predlagani ukrepi usklajeni z delovnimi načrti za koridor in izvedbenimi akti na podlagi člena 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 ter da upoštevajo mnenje odgovornega evropskega koordinatorja na podlagi člena 45(8) navedene uredbe.

5.Glede ukrepov, ki se nanašajo na čezmejne projekte na področju energije iz obnovljivih virov, se pri merilih za dodelitev, opredeljenih v delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov, upoštevajo pogoji iz odstavka 4 člena 7.

6.Glede ukrepov, ki se nanašajo na projekte v skupnem interesu na področju digitalne povezljivosti, se pri merilih za dodelitev, opredeljenih v delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov, upoštevajo pogoji iz odstavka 3 člena 8.

Člen 14
Stopnje sofinanciranja

1.Za študije znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % skupnih upravičenih stroškov. Za študije, ki se financirajo z zneski, prerazporejenimi iz Kohezijskega sklada, so najvišje stopnje sofinanciranja tiste, ki se uporabljajo za Kohezijski sklad, kot je določeno v odstavku 2(b).

2.Za dela v prometnem sektorju se uporabljajo naslednje najvišje stopnje sofinanciranja:

(a)za dela, ki se nanašajo na specifične cilje iz člena 3(2)(a), znesek finančne pomoči Unije ne presega 30 % skupnih upravičenih stroškov. Stopnje sofinanciranja se lahko povečajo na največ 50 % za ukrepe, ki se nanašajo na čezmejne povezave, pod pogoji, določenimi v točki (c) tega odstavka, za ukrepe za podporo sistemov telematskih aplikacij, za ukrepe za podporo novih tehnologij in inovacij, za ukrepe za podporo izboljšanja varnosti infrastrukture v skladu z zadevno zakonodajo Unije in za ukrepe v najbolj oddaljenih regijah;

(b)pri zneskih, prerazporejenih iz Kohezijskega sklada, so najvišje stopnje sofinanciranja tiste, ki se uporabljajo za Kohezijski sklad, kot je navedeno v Uredbi (EU) XXX [uredba o skupnih določbah]. Stopnje sofinanciranja se lahko povečajo na največ 85 % za ukrepe, ki se nanašajo na čezmejne povezave, pod pogoji, določenimi v točki (c) tega odstavka;

(c)pri ukrepih, ki se nanašajo na čezmejne povezave, se lahko najvišje stopnje sofinanciranja iz točk (a) in (b) uporabljajo samo za ukrepe, ki izkazujejo zelo visoko stopnjo vključitve v načrtovanje in izvajanje ukrepa za namen merila za dodelitev iz člena 13(1)(c), zlasti z vzpostavitvijo družbe za en sam projekt, prek strukture skupnega upravljanja in dvostranskega pravnega okvira ali izvedbenega akta v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013.

3.Za dela v energetskem sektorju se uporabljajo naslednje najvišje stopnje sofinanciranja:

(a)za dela, ki se nanašajo na specifične cilje iz člena 3(2)(b), znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % skupnih upravičenih stroškov;

(b)pri ukrepih, ki prispevajo k razvoju projektov v skupnem interesu, za katere je v skladu s členom 14(2) Uredbe (EU) št. 347/2013 dokazano, da zagotavljajo visoko stopnjo zanesljive oskrbe na ravni regije ali celotne Unije ali krepijo solidarnost Unije ali ponujajo zelo inovativne rešitve, se lahko stopnje sofinanciranja povečajo na največ 75 %.

4.Za dela v digitalnem sektorju se uporabljajo naslednje najvišje stopnje sofinanciranja: za dela, ki se nanašajo na specifične cilje iz člena 3(2)(c), znesek finančne pomoči Unije ne presega 30 % skupnih upravičenih stroškov. Stopnje sofinanciranja se lahko povečajo do največ 50 % za ukrepe z močno čezmejno razsežnostjo, kot je neprekinjeno pokritje glavnih prometnih poti s sistemi 5G ali vzpostavitev hrbteničnih omrežij med državami članicami ter med Unijo in tretjimi državami, in do največ 75 % za ukrepe izvajanja gigabitne povezljivosti spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja. Ukrepi na področju zagotavljanja lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih se brez poseganja v načelo sofinanciranja financirajo s finančno pomočjo Unije, ki zajema do 100 % upravičenih stroškov.

5.Najvišja stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za ukrepe, izbrane na podlagi medsektorskih delovnih programov iz člena 10, je najvišja dovoljena stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za zadevne sektorje.

Člen 15
Upravičeni stroški

Poleg meril iz člena [186] finančne uredbe se uporabljajo naslednja merila za upravičenost stroškov:

(a)upravičeni so lahko le odhodki, ki so nastali v državah članicah, razen če se projekt v skupnem interesu ali čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov nanašajo na ozemlje ene ali več tretjih držav, kot je navedeno v členu 5 ali odstavku 4 člena 11 te uredbe, ali mednarodne vode in kadar je ukrep nujen za doseganje ciljev zadevnega projekta;

(b)stroški opreme, objektov in infrastrukture, ki jih upravičenec obravnava kot kapitalske odhodke, so lahko v celoti upravičeni;

(c)odhodki, povezani z nakupom zemljišča, niso upravičen strošek;

(d)upravičeni stroški ne vključujejo davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV).

Člen 16
Kombiniranje nepovratnih sredstev z drugimi viri financiranja

1.Nepovratna sredstva se lahko uporabljajo v kombinaciji s sredstvi Evropske investicijske banke ali nacionalnih spodbujevalnih bank ali drugih razvojnih in javnih finančnih institucij ter finančnih institucij in vlagateljev iz zasebnega sektorja, vključno prek javno-zasebnih partnerstev.

2.Uporaba nepovratnih sredstev iz odstavka 1 se lahko izvaja prek namenskih razpisov za zbiranje predlogov.

Člen 17
Zmanjšanje ali ukinitev nepovratnih sredstev

1.Poleg razlogov, določenih v [odstavku 4 člena 131] finančne uredbe, se lahko znesek nepovratnih sredstev zmanjša iz naslednjih razlogov:

(a)ukrep se ni začel izvajati v enem letu po datumu začetka, navedenem v sporazumu o nepovratnih sredstvih;

(b)po pregledu napredka ukrepa je ugotovljeno, da je pri izvajanju ukrepa prišlo do tako velikih zamud, da cilji ukrepa verjetno ne bodo doseženi.

2.Sporazum o nepovratnih sredstvih se lahko odpove na podlagi razlogov iz odstavka 1.

Člen 18
Kumulativno, dopolnilno in kombinirano financiranje

1.Ukrep, ki je prejel prispevek iz programa, lahko prejme prispevek tudi iz katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi v okviru deljenega upravljanja, če prispevka ne krijeta istih stroškov. Za vsak prispevek k ukrepu se uporabljajo pravila zadevnega programa Unije, ki prispeva sredstva. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora v okviru različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2.Ukrepi, ki izpolnjujejo naslednje kumulativne, primerjalne pogoje:

(a)ocenjeni so bili v okviru razpisa za zbiranje predlogov na podlagi programa;

(b)izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)zaradi proračunskih omejitev jih ni mogoče financirati v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov.

lahko prejmejo podporo iz ESRR ali Kohezijskega sklada v skladu z [odstavkom 5 člena 67] Uredbe (EU) XXX [uredba o skupnih določbah], če so takšni ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki zagotavlja podporo.

POGLAVJE IV

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN KONTROLA

Člen 19
Delovni programi

1.Program se izvaja z delovnimi programi iz člena 110 finančne uredbe. V delovnih programih je, kadar je ustrezno, določen skupni znesek, rezerviran za operacije mešanega financiranja.

2.Komisija delovne programe sprejme z izvedbenim aktom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22 te uredbe.

Člen 20
Spremljanje in poročanje

1.Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v delu I Priloge.

2.Da bi se zagotovila učinkovita ocena napredka programa pri doseganju njegovih ciljev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 za spremembo dela I Priloge, da se revidirajo ali dopolnijo kazalniki, če to velja za potrebno, in da se ta uredba dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

3.Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in po potrebi državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 21
Ocenjevanje

1.Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih po začetku izvajanja programa.

3.Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po koncu obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

4.Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 22
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga usklajevalni odbor za IPE. Odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 23
Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 te uredbe:

(a)za spremembo dela I Priloge glede kazalnikov ter vzpostavitev okvira za spremljanje in ocenjevanje;

(a)za spremembo dela II Priloge glede okvirnih odstotkov proračunskih sredstev, dodeljenih specifičnemu cilju iz člena 3(a)(i);

(b)za spremembo dela III Priloge glede opredelitve koridorjev jedrnega omrežja in predhodno določenih odsekov ter predhodno določenih odsekov celovitega omrežja;

(c)za spremembo dela IV Priloge glede opredelitve čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov;

(d)za spremembo dela V Priloge glede opredelitve projektov v skupnem interesu na področju digitalne povezljivosti.

Člen 24
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 23 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3.Prenos pooblastila iz člena 23 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 23, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 25
Obveščanje, sporočanje in objava podatkov

1.Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem koherentnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.Komisija izvaja ukrepe obveščanja in sporočanja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 26
Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Evropskemu računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. V primeru OLAF te pravice vključujejo pravico do opravljanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

POGLAVJE VI

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 27
Razveljavitev in prehodne določbe

1.Uredbi (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 se razveljavita.

2.Brez poseganja v odstavek 1 ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013, ki se za zadevne ukrepe še naprej uporablja do njihovega zaključka.

3.Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodnega programa, instrumenta za povezovanje Evrope v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013.

4.Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(5) te uredbe, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 28
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja (programski sklop)

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Utemeljitev predloga/pobude

1.5Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

◻ nov ukrep. 

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 42 . 

☑ podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep. 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

☑ Časovno omejeno

–☑    trajanje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2027,

–☑    finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2033 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 45  

☑ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☑ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–☑    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–☑ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ta oddelek bi bilo treba izpolniti s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga , ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–◻ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–x    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–x    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice: ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)     https://ec.europa.eu/commission/publications/factsheets-long-term-budget-proposals_sl

(2)    Sporočilo „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“, COM(2018) 321/4 z dne 2. maja 2018.

(3)    JOIN(2017) 41.

(4)    JOIN(2018) 5.

(5)    Uredba (EU) št. 1315/2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, člen 38.

(6)    COM(2017) 283, sporočilo Komisije „Evropa v gibanju – Agenda za socialno pravičen prehod na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse“.

(7)    Uredba (EU) št. 347/2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo.

(8)    COM(2016) 860 final.

(9)    Tj. gigabitna povezljivost za vse glavne spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, visokozmogljiva 5G-povezljivost, dostop do internetne povezljivosti z zagotavljanjem hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s, ki se lahko nadgradi na gigabitno hitrost, za vsa evropska gospodinjstva, tudi na podeželju; glej sporočilo „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“, COM(2016) 587.

(10)    Sporočilo „Povezani enotni digitalni trg za vse“, COM(2017) 228.

(11)    Člen 27 Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013.

(12)    COM(2018) 65.

(13)    SWD(2016) 416.

(14)    Spremembe ocene učinka v skladu z mnenjem odbora so podrobno opisane v Prilogi 1 k oceni učinka.

(15)    COM(2018) 66.

(16)    UL C , , str. .

(17)    UL C , , str. .

(18)    COM(2018) 321, str. 13.

(19)    Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

(20)    Sporočilo Komisije „Evropa v gibanju – Agenda za socialno pravičen prehod na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse“, COM(2017) 283.

(21)    Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

(22)    Sporočilo Komisije „Uresničevanje nizkoemisijske mobilnosti – Evropska unija, ki varuje planet, opolnomoča svoje potrošnike ter ščiti svojo industrijo in delavce“, COM(2017) 675.

(23)    COM(2018) 293.

(24)    JOIN(2017) 41.

(25)    JOIN(2018) 5.

(26)    COM(2017) 623.

(27)    Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39).

(28)    COM(2017) 718.

(29)    Uredba (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 14).

(30)    COM(2016) 587.

(31)    UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(32)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(33)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(34)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(35)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(36)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(37)    UL L 344, 19.12.2013, str. 1.

(38)    COM(2018) 65.

(39)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14).

(40)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(41)    Uredba (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L 276, 20.10.2010, str. 22).

(42)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(43)        Glej oddelek 1.6.

(44)    Na podlagi končnih odločitev o področju uporabe in proračunu posameznega programa.

(45)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  

(46)    Program se lahko (delno) prenese na izvajalsko agencijo, odvisno od izida analize stroškov in koristi ter sprejetja povezanih odločitev; povezane odobritve upravne narave za izvajanje programa v Komisiji in izvajalski agenciji bodo ustrezno prilagojene.

(47)    Na podlagi informacij, objavljenih v letnem poročilu o dejavnostih INEA za leto 2017.

(48)    V tej oceni niso vključeni strateški in politični vidiki, ki se nanašajo na program, niti nadzor delegiranih instrumentov IPE.

(49)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(50)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(51)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(52)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(53)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave. Vključuje zneske, ki so potrebni za upravljanje neporavnanih prevzetih obveznosti („preostanek“) programov za obdobje 2014–2020, ki jih trenutno upravlja izvajalska agencija.

(54)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(55)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(56)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,6.6.2018

COM(2018) 438 final

PRILOGA

k

predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014

{SEC(2018) 292 final}
{SWD(2018) 312 final}
{SWD(2018) 313 final}

PRILOGA

DEL I – KAZALNIKI

Program se bo pozorno spremljal na podlagi niza kazalnikov za merjenje uspešnosti pri uresničevanju splošnih in specifičnih ciljev programa ter za zmanjšanje upravnih bremen in stroškov. V ta namen se bodo zbirali podatki v zvezi z naslednjim nizom ključnih kazalnikov:

DEL II: OKVIRNI DELEŽI ZA PROMETNI SEKTOR

Proračunska sredstva iz člena 4(2)(a)(i) in (ii) se razporedijo kot sledi:

–60 % za ukrepe, naštete v členu 9(2)(a): „ukrepi, ki se nanašajo na učinkovita in medsebojno povezana omrežja“;

–40 % za ukrepe, naštete v členu 9(2)(b): „ukrepi, ki se nanašajo na pametno, trajnostno, vključujočo, varno in varovano mobilnost“.

Za ukrepe, naštete v členu 9(2)(a), je treba 75 % proračunskih sredstev dodeliti ukrepom za koridorje jedrnega omrežja, 10 % ukrepom za jedrno omrežje zunaj koridorjev jedrnega omrežja in 15 % ukrepom za celovito omrežje.

DEL III: KORIDORJI JEDRNEGA PROMETNEGA OMREŽJA IN PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI; PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI CELOVITEGA OMREŽJA

1.Koridorji jedrnega prometnega omrežja in predhodno določeni odseki

2.Predhodno določeni odseki v celovitem omrežju

Čezmejni odseki celovitega omrežja iz člena 9(2)(a)(ii) te uredbe vključujejo zlasti naslednje odseke:

DEL IV: Opredelitev čezmejnih projektov na področju obnovljivih virov energije

1.Cilj čezmejnih projektov na področju obnovljivih virov energije

Čezmejni projekti na področju obnovljivih virov energije spodbujajo čezmejno sodelovanje med državami članicami na področju načrtovanja, razvoja in stroškovno učinkovitega izkoriščanja obnovljivih virov energije.

2.Splošna merila

Da bi se projekt štel za čezmejni projekt na področju obnovljivih virov energije, mora izpolnjevati vsa spodaj navedena splošna merila:

(a)vključen je v sporazum o sodelovanju ali kakršen koli drugačen dogovor med državami članicami in/ali med državami članicami in tretjimi državami, kot je opredeljeno v členih 6, 7, 9 ali 11 Direktive 2009/28/ES;

(b)omogoča prihranek stroškov pri uvajanju obnovljivih virov energije in/ali koristi za povezovanje sistema, zanesljivost oskrbe ali inovacije v primerjavi s podobnim projektom, ki ga je izvedla ena od sodelujočih držav članic sama;

(c)na podlagi analize stroškov in koristi iz točke 3 in ob uporabi metodologije iz člena [7] potencialne skupne koristi sodelovanja prevladajo nad stroški projekta, tudi dolgoročno.

3.Analiza stroškov in koristi

Pri analizi stroškov in koristi iz točke 2(c) se za vsako udeleženo državo članico ali tretjo državo med drugim upošteva vpliv na naslednje vidike:

(a)stroški pridobivanja električne energije;

(b)stroški povezovanja sistemov;

(c)stroški podpore;

(d)emisije toplogrednih plinov;

(e)zanesljivost oskrbe;

(f)onesnaženje zraka in drugo lokalno onesnaženje;

(g)inovacije.

4.Proces

Nosilci projektov, vključno z državami članicami, ki potencialno izpolnjujejo pogoje za izbiro za čezmejni projekt na področju obnovljivih virov energije na podlagi sporazuma o sodelovanju ali kakršnega koli drugačnega dogovora med državami članicami in/ali med državami članicami in tretjimi državami, kot je opredeljeno v členih 6, 7, 9 ali 11 Direktive 2009/28/ES, in ki si prizadevajo dobiti status čezmejnega projekta na področju obnovljivih virov energije, predložijo Komisiji vlogo za izbiro čezmejnega projekta na področju obnovljivih virov energije. Vloga vključuje ustrezne informacije, ki Komisiji omogočajo, da projekt oceni glede na merila iz točk 2 in 3 v skladu z metodologijo iz člena 7.

Komisija zagotovi, da imajo nosilci najmanj enkrat na leto priložnost zaprositi za status čezmejnega projekta na področju obnovljivih virov energije.

Komisija opravi ustrezna posvetovanja o seznamu projektov, za katere so bile predložene vloge za čezmejni projekt na področju obnovljivih virov energije.

Komisija vloge oceni glede na merila iz točk 2 in 3.

Komisija si pri izbiri čezmejnih projektov na področju obnovljivih virov energije prizadeva za obvladljivo skupno število. Komisija si pri opredelitvi čezmejnih projektov na področju obnovljivih virov energije prizadeva zagotoviti ustrezno geografsko uravnoteženost. Za opredelitev projektov se lahko uporabljajo regionalne skupine.

Projekt se ne izbere za čezmejni projekt na področju obnovljivih virov energije ali pa se mu status odvzame, če je ocena temeljila na nepravilnih informacijah, ki so bile odločilen dejavnik pri oceni, ali če projekt ni skladen s pravom Unije.

Komisija na svojem spletišču objavi seznam izbranih čezmejnih projektov na področju obnovljivih virov energije.

DEL V – PROJEKTI V SKUPNEM INTERESU NA PODROČJU INFRASTRUKTURE ZA DIGITALNO POVEZLJIVOST

1.Gigabitna povezljivost za spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja

Ukrepi se prednostno razvrstijo ob upoštevanju funkcije spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja, pomembnosti digitalnih storitev in aplikacij, ki jih omogoča zadevna povezljivost, ter potencialnih socialno-ekonomskih koristi za državljane, podjetja in lokalne skupnosti, vključno z morebitnimi učinki prelivanja v smislu povezljivosti. Razpoložljiva sredstva se po državah članicah dodelijo geografsko uravnoteženo.

Prednost imajo projekti, ki prispevajo k:

·gigabitni povezljivosti za bolnišnice in zdravstvene domove, v skladu s prizadevanji za digitalizacijo zdravstvenega sistema, da se okrepi blaginja državljanov EU ter spremeni način zagotavljanja storitev zdravstvenega varstva in nege bolnikom 1 ;

·gigabitni povezljivosti za izobraževalna in raziskovalna središča v okviru prizadevanj za zmanjšanje digitalnega razkoraka ter za inovacije na področju izobraževalnih sistemov, izboljšanje učnih rezultatov, okrepitev enakosti in večjo učinkovitost 2 .

2.Brezžična povezljivost v lokalnih skupnostih

Ukrepi, namenjeni zagotavljanju brezplačne lokalne brezžične povezljivosti brez diskriminatornih pogojev v središčih lokalnega javnega življenja, tudi na mestih na prostem, dostopnih širši javnosti, ki imajo pomembno vlogo v javnem življenju lokalnih skupnosti, morajo izpolnjevati naslednje pogoje, da prejmejo sredstva:

·izvaja jih organ javnega sektorja iz spodnjega odstavka, ki lahko načrtuje in nadzoruje namestitev lokalnih brezžičnih dostopovnih točk na javnih mestih v zaprtih prostorih in na prostem ter lahko zagotovi vsaj tri leta financiranja operativnih stroškov;

·temeljijo na zelo visokozmogljivih digitalnih omrežjih, ki uporabnikom omogočajo internetno izkušnjo zelo visoke kakovosti, ki:

·je brezplačna in brez diskriminatornih pogojev, lahko dostopna, zaščitena ter uporablja najnovejšo in najdostopnejšo opremo, ki lahko uporabnikom zagotovi povezljivost visoke hitrosti; in

·podpirajo dostop do inovativnih digitalnih storitev;

·uporabljajo skupno vizualno podobo, ki jo da na razpolago Komisija, in povezavo na povezana spletna orodja;

·spoštujejo zavezo, da bodo potrebna oprema in/ali povezane namestitvene storitve zagotovljene v skladu z veljavnim pravom, s čimer se zagotovi, da projekti ne bodo povzročali neupravičenega izkrivljanja konkurence.

Finančna pomoč je na voljo organom javnega sektorja, kot so opredeljeni v točki (1) člena 3 Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta 3 , da v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo brezplačno lokalno brezžično povezljivost brez diskriminatornih pogojev z namestitvijo lokalnih brezžičnih dostopovnih točk.

Financirani ukrepi ne podvajajo obstoječe brezplačne zasebne ali javne ponudbe s podobnimi značilnostmi, vključno s kakovostjo, na istem javnem mestu.

Razpoložljiva sredstva se po državah članicah dodelijo geografsko uravnoteženo.

Kadar je to primerno, se usklajenost in povezanost zagotovita z ukrepi IPE, ki podpirajo dostop spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja do zelo visokozmogljivih omrežij, ki lahko zagotovijo gigabitno povezljivost.

3.Okvirni seznam koridorjev 5G, ki so upravičeni do financiranja

V skladu s cilji glede gigabitne družbe, ki jih je določila Komisija, da bi zagotovila neprekinjeno pokritje glavnih kopenskih prometnih poti s 5G do leta 2025 4 , ukrepi, ki se izvajajo za neprekinjeno pokritje s sistemi 5G v skladu s členom 9(4)(c), kot prvi korak vključujejo ukrepe za čezmejne odseke za preskušanje CAM 5 in kot drugi korak ukrepe za širše odseke zaradi obsežnejše uvedbe CAM ob koridorjih, kakor je navedeno v preglednici spodaj (okvirni seznam). Koridorji TEN-T se uporabljajo kot podlaga za ta namen, toda uvedba 5G ni nujno omejena na te koridorje 6 .

(1)    Glej tudi COM(2018) 233 final – Sporočilo Komisije o omogočanju digitalne preobrazbe zdravstva in zdravstvenega varstva na enotnem digitalnem trgu; krepitev vloge državljanov in oblikovanje bolj zdrave družbe.

(2)    Glej tudi COM(2018) 22 final – Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje.

(3)    Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).

(4)    Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti – COM(2016) 587.

(5)    Povezana in avtomatizirana mobilnost.

(6)    Odseki v poševnem tisku so zunaj jedrnih koridorjev TEN-T, vendar so vključeni v koridorje 5G.