EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52018PC0092
Proposal for a DIRECTIVE OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL amending Directive 2009/65/EC of the European Parliament and of the Council and Directive 2011/61/EU of the European Parliament and of the Council with regard to cross-border distribution of collective investment funds
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov
COM/2018/092 final - 2018/041 (COD)
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.3.2018
COM(2018) 92 final
2018/0041(COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov
(Besedilo velja za EGP)
{SWD(2018) 54}
{SWD(2018) 55}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Komisija je danes sprejela sveženj ukrepov za poglobitev unije kapitalskih trgov, skupaj s sporočilom „Dokončanje unije kapitalskih trgov do leta 2019 – čas za pospešitev izvajanja“. Sveženj vsebuje ta predlog in predlog uredbe o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 1 in (EU) št. 346/2013 2 , ter predlog za učinkovit okvir EU za krite obveznice, predlog za učinkovit okvir za evropske ponudnike storitev množičnega financiranja za podjetja, predlog zakonodaje, ki se uporablja za učinke odstopov terjatev na tretje osebe, in sporočilo o veljavni zakonodaji za učinke poslov z vrednostnimi papirji na njihovo lastništvo.
Ta predlog spreminja nekatere določbe Direktive 2009/65/ES 3 in Direktive 2011/61/EU 4 z namenom zmanjšati regulativne ovire za čezmejno distribucijo investicijskih skladov v EU. Ti novi ukrepi bodo po pričakovanjih znižali stroške, ki jih imajo upravitelji skladov pri prehodu na čezmejno poslovanje, in bi morali podpirati več čezmejnega trženja investicijskih skladov. Večja konkurenca v EU bo vlagateljem omogočila več izbire in višje vrednosti.
Ta predlog je bil načrtovan v delovnem programu Komisije za leto 2018 5 in ga je treba obravnavati v širšem okviru akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov 6 ter vmesnega pregleda unije kapitalskih trgov 7 s ciljem vzpostavitve pristnega notranjega kapitalskega trga z zmanjšanjem razdrobljenosti na kapitalskih trgih, odpravo regulativnih ovir za financiranje gospodarstva in večjo razpoložljivostjo kapitala za podjetja. Regulativne ovire, tj. zahteve držav članic glede trženja, regulativne pristojbine ter upravne zahteve in zahteve glede uradnega obveščanja precej odvračajo od čezmejne distribucije skladov. Te ovire so bile ugotovljene v odzivu na zeleno knjigo o uniji kapitalskih trgov 8 , poziv k predložitvi dokazov glede regulativnega okvira EU za finančne storitve 9 in javno posvetovanje o ovirah za čezmejno distribucijo investicijskih skladov 10 .
Investicijski skladi so naložbeni produkti, ustvarjeni zgolj z namenom zbiranja kapitala vlagateljev in skupnega vlaganja tega kapitala prek portfeljev finančnih instrumentov, kot so delnice, obveznice in drugi vrednosti papirji. V EU so lahko investicijski skladi razvrščeni kot kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in alternativni investicijski skladi (AIS), ki jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov. KNPVP ureja Direktiva 2009/65/ES, AIS pa Direktiva 2011/61/EU. Direktivo 2011/61/EU dopolnjujejo štirje okviri za sklade:
·Uredba (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala,
·Uredba (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo,
·Uredba (EU) 2015/460 11 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih in
·Uredba (EU) 2017/1131 12 o skladih denarnega trga.
Skupni namen teh pravil je zlasti olajšati čezmejno distribucijo ter hkrati zagotoviti visoko raven zaščite vlagateljev.
Pravila za investicijske sklade v EU upraviteljem skladov omogočajo distribucijo in, z nekaj izjemami, tudi upravljanje njihovih skladov po vsej EU. Čeprav investicijski skladi v EU hitro rastejo in je skupni znesek upravljanih sredstev junija 2017 znašal 14 310 milijard EUR 13 , je trg investicijskih skladov v EU še vedno večinoma organiziran kot nacionalni trg: 70 % vseh upravljanih sredstev je v investicijskih skladih, ki so registrirani za prodajo izključno na domačem trgu 14 . Samo 37 % kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in okrog 3 % alternativnih investicijskih skladov (AIS) je registriranih za prodajo v več kot treh državah članicah. V primerjavi z ZDA je trg EU z vidika upravljanih sredstev manjši. Vendar je v EU veliko več skladov (58 125 v EU v primerjavi s 15 415 v ZDA) 15 . To pomeni, da so skladi EU v povprečju precej manjši, kar negativno vpliva na ekonomije obsega, pristojbine, ki jih plačajo vlagatelji, in način, na katerega deluje notranji trg za investicijske sklade.
V tem predlogu se poleg tega upošteva, da obstajajo tudi drugi dejavniki zunaj njegovega okvira, ki zadržujejo čezmejno distribucijo investicijskih skladov v EU. Ti dejavniki vključujejo nacionalne davčne ureditve, ki veljajo za investicijske sklade in vlagatelje, vertikalne distribucijske kanale in kulturne preference za domače investicijske produkte.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ta predlog je predstavljen skupaj s predlogom uredbe o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 ter (EU) št. 346/2013 Vsebuje spremembe nekaterih določb, ki veljajo za čezmejno distribucijo investicijskih skladov, določenih v Direktivi 2009/65/ES in Direktivi 2011/61/EU. Za te določbe je bilo ugotovljeno, da so obremenjujoče ali premalo jasne ter dopuščajo določitev dodatnih zahtev pri prenosu v nacionalne pravne sisteme (takoimenovano „čezmerno prenašanje“). Te spremembe so skladne s cilji direktiv, katerih namen je vzpostavitev enotnega trga za investicijske sklade ter olajšanje čezmejne distribucije investicijskih skladov. Ta predlog tudi usklajuje pravila med različnimi zakonodajnimi okviri za investicijske sklade. Zato je zagotovljena skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Najpomembnejša prednostna naloga Komisije je okrepiti gospodarstvo EU in spodbuditi naložbe, da se ustvarijo delovna mesta. Ključni element naložbenega načrta za Evropo 16 , katerega cilj je okrepiti evropsko gospodarstvo in spodbuditi naložbe v vseh 28 državah članicah, je oblikovanje globljega enotnega trga za kapital – unije kapitalskih trgov. Globlji in povezani kapitalski trgi bodo izboljšali dostop do kapitala za podjetja, hkrati pa prispevali k razvoju novih naložbenih priložnosti za varčevalce.
Ta predlog dopolnjuje ta cilj in prednostni ukrep iz vmesnega pregleda unije kapitalskih trgov 17 , saj vsebuje ukrepe za odpravo ovir na kapitalskem trgu. Prispeva k razvoju bolj povezanih kapitalskih trgov, ker bo vlagateljem, upraviteljem skladov in podjetjem, v katera se vlaga, olajšal izkoriščanje prednosti enotnega trga.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Ta zakonodajni ukrep spada na področje deljene pristojnosti v skladu s členom 4(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Njegov namen je olajšati ustanavljanje in zagotavljanje storitev na notranjem trgu, nadaljnji razvoj in izvajanje splošnih načel pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, ki sta določeni v členih 49 in 56 PDEU.
Ta predlog temelji na členu 53(1) PDEU, ki je pravna podlaga za Direktivo 2009/65/ES (prej člen 47(2)) in Direktivo 2011/61/EU. Notranji trg za investicijske sklade zaradi regulativnih ovir trenutno ne more delovati v polnem obsegu. Takšne ovire vključujejo različno nacionalno izvajanje določb teh dveh direktiv, ki investicijskim skladom otežuje, da bi v celoti izkoristili svoboščine, ki jim jih omogoča Pogodba. Nekatere spremembe obstoječih pravil se predlagajo, da bi se zagotovilo več jasnosti in preglednosti, kjer je to potrebno. Namen teh sprememb je obravnavati škodljive učinke ugotovljenih ovir, ki preprečujejo dostop na trg za upravitelje, ki želijo svoje investicijske sklade ponuditi v drugi državi članici, in sicer s čezmejnim opravljanjem storitev ali ustanovitvijo podružnice v drugi državi članici. V predlogu se predlagajo uskladitev pravil, ki veljajo za KNPVP in UAIS , ter novi ukrepi za odpravo ovir za čezmejno distribucijo skladov.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Ta predlog spoštuje načelo subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).
V skladu z načelom subsidiarnosti se lahko ukrepi na ravni Unije sprejmejo samo, če države članice predvidenih ciljev ne morejo doseči same. Ugotovljena težava, obstoj regulativnih ovir za čezmejno distribucijo investicijskih skladov, ni omejena na ozemlje ene države članice. Zato je cilj predloga zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga za storitve investicijskih skladov, na primer z (nadaljnjo) uskladitvijo zahtev v zvezi z zagotavljanjem lokalnih zmogljivosti za vlagatelje v državah članicah gostiteljicah. Poleg tega je enotnost in pravno varnost izvajanja svoboščin iz Pogodbe lažje zagotoviti z ukrepanjem na ravni EU.
•Sorazmernost
Ta predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 PEU. Predlagani ukrepi so potrebni, da bi dosegli cilj zmanjšanja regulativnih ovir za čezmejno distribucijo investicijskih skladov znotraj EU. Preostale regulativne ovire zahtevajo ukrepanje na ravni EU, da se vzpostavi usklajen okvir, in jih države članice ne morejo rešiti same.
Ocena učinka, ki je priložena temu predlogu, vsebuje začetne ocene prihrankov pri stroških, ki temeljijo na dejanskih in realističnih predpostavkah. Predlog bo znižal stroške in zmanjšal obremenitve, ki jih imajo investicijski skladi zaradi zagotavljanja skladnosti, in sicer z odpravo obremenjujočih zahtev ter nepotrebne kompleksnosti in pravne negotovosti pravil, ki urejajo čezmejno distribucijo skladov. Zato predlog ne presega tega, kar je potrebno za reševanje težav na ravni EU.
•Izbira instrumenta
Ta predlog spreminja Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU. Zato je izbira direktive kot instrumenta za spremembo obstoječih pravil, določenih v direktivah, najprimernejša za zagotovitev odprave ugotovljenih ovir.
Cilj novih postopkov za predhodno trženje in preklic priglasitve, ki jih predstavlja ta predlog, je v skladu s ciljem Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU, in sicer upraviteljem kolektivnih investicijskih skladov poenostaviti dostop na trg. Ti postopki usklajujejo različne prakse, uvedene v nekaterih državah članicah na področjih, ki niso usklajena. Ob upoštevanju potrebe držav članic, da dopolnijo ali spremenijo svoje nacionalne zakone, ki urejajo dostop upraviteljev investicijskih skladov do njihovih trgov, je najprimernejša izbira direktiva, ki te nove postopke uvaja v obstoječi pravni okvir EU.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Pri pripravi tega predloga je Komisija opravila poglobljeno oceno zadevnih določb Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU ter dodatnih zahtev, ki so jih postavile države članice.
Ta ocena je pokazala, da enotni trg kljub sorazmernemu uspehu ni uresničil svojega celotnega potenciala na področju čezmejne distribucije investicijskih skladov, saj se skladi še vedno soočajo s številnimi ovirami. Poleg tega obstoječi pravni okvir ne zagotavlja zadostne preglednosti glede pravnih zahtev in upravnih praks, ki niso v skladu z Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU. Ocena Komisije je pokazala, da imajo države članice zelo različne pristope do zahtev glede trženja in njegovega preverjanja. Obstajajo tudi velike razlike pri pristojbinah in dajatvah, ki jih naložijo nacionalni pristojni organi v zvezi z nadzornimi nalogami v skladu z Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU. Vse to ovira širšo čezmejno distribucijo investicijskih skladov.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Odzivi na dve posvetovanji kažejo, da so regulativne ovire za čezmejno distribucijo investicijskih skladov preprečevale polno izkoriščanje vseh prednosti enotnega trga. Prvo posvetovanje, zelena knjiga o uniji kapitalskih trgov, se je začelo 18. februarja 2015. Drugo posvetovanje, poziv k predložitvi dokazov glede regulativnega okvira EU za finančne storitve, se je začelo 30. septembra 2015.
Dodatne informacije o nacionalnih praksah so se pridobile od pristojnih organov in Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA). Na zahtevo Komisije je ESMA leta 2016 izvedel raziskavo med pristojnimi organi, v kateri jih je zaprosil za podrobnosti o trenutnih nacionalnih praksah na področjih, kot so regulativne pristojbine in zahteve glede trženja.
Na podlagi odzivov iz obeh posvetovanj, o zeleni knjigi o uniji kapitalskih trgov in o pozivu k predložitvi dokazov, ter raziskave ESMA je Komisija 2. junija 2016 začel javno posvetovanje o čezmejni distribuciji investicijskih skladov 18 . Iz že prejetih povratnih informacij je razvidno, da se je v okviru posvetovanja poizvedovalo o praktičnih primerih težav, s katerimi se srečujejo sodelujoči, in iskalo dokaze o njihovem vplivu. Da bi prejela čim več odgovorov, je Komisija organizirala turneje z združenji za upravljanje premoženja in njihovimi člani v najpomembnejših centrih za upravljanje premoženja v EU, to so Luksemburg, Francija, Irska, Združeno kraljestvo, Nemčija in Belgija. Z evropskimi in nacionalnimi združenji vlagateljev je bilo organiziranih več srečanj in konferenčnih klicev, posvetovanje pa je bilo predstavljeno skupini za uporabnike finančnih storitev 15. septembra 2016. Skupno je bilo prejetih 64 odgovorov: 52 od združenj ali podjetij, 8 od javnih organov ali mednarodnih organizacij in 4 od posameznikov. Večina odgovorov je navajala, da so bile regulativne ovire precej odvračilne za čezmejno distribucijo.
Na zahtevo Komisije in na podlagi prejetih dokazov je ESMA leta 2017 izvedel naknadno raziskavo, da bi pridobil dodatne informacije o specifičnih praksah trženja in zahtevah glede uradnega obveščanja v državah članicah.
Komisija je prav tako organizirala srečanja z investicijskimi skladi in evropskimi združenji vlagateljev, da bi pridobila več informacij. Osmim trgovinskim organom je bil 30. maja 2017 poslan vprašalnik o različnih področjih, ki jih zajema čezmejna distribucija investicijskih skladov. Še posebej je bil vprašalnik osredotočen na oceno stroškov, ki jih povzročajo regulativne ovire za čezmejno distribucijo, in opredelitev morebitnih koristi odprave teh ovir za upravitelje premoženja in vlagatelje. Iz povratnih informacij je očitno, da so stroški zaradi regulativnih ovir precejšnji: znašajo 1 do 4 % vseh stroškov investicijskega sklada. Oktobra leta 2017 je bila opravljena tudi ciljno usmerjena raziskava 60 enakopravno zastopanih malih, srednjih in velikih investicijskih skladov, izbranih po postopku stratificiranega slučajnega vzorčenja. Raziskava je potrdila pomen regulativnih ovir in potrebo po ukrepanju na ravni EU.
Komisija se je z zainteresiranimi stranmi posvetovala še v juniju in juliju leta 2017 v okviru začetne ocene učinka 19 . Iz petih odzivov, prejetih od upraviteljev premoženja, njihovih združenj in združenj finančnih svetovalcev, je bilo mogoče razbrati podporo pobudi Komisije za zmanjšanje ovir za čezmejno distribucijo investicijskih skladov.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Komisija se zanaša na informacije in podatke, ki jih je prejela od podjetja Morningstar 20 in Evropskega združenja družb za upravljanje skladov in premoženja (EFAMA) ter iz poročil o trgih in študij zasebnih podjetij. Poleg tega je preučila znanstveno literaturo, zlasti literaturo o učinku čezmejne distribucije na konkurenco in o pričakovanem vedenju potrošnikov.
•Ocena učinka
Pri pripravi te pobude se je izvedla ocena učinka.
Odbor za regulativni nadzor je 1. decembra 2017 podal pozitivno mnenje s priporočili za nadaljnje izboljšanje osnutka poročila o oceni učinka. Osnutek poročila je bil naknadno spremenjen v skladu s pripombami Odbora 21 . Glavne spremembe, ki jih je priporočil Odbor, se nanašajo na:
·dejavnike, ki vplivajo na čezmejno distribucijo in jih ne zajema ta pobuda,
·opis izhodiščnega stanja nedavnih pobud, ki imajo (posreden) vpliv na čezmejno distribucijo skladov,
·strukturo, predstavitev, oceno in primerjavo možnosti ter
·predstavitev, dokumentiranje in kvalifikacijo kvantitativnih metod in njihovih rezultatov.
Revidirano poročilo o oceni učinka in povzetek poročila o oceni učinka sta objavljena skupaj s tem predlogom 22 .
V oceni učinka je obravnavanih več možnosti politike. Na podlagi ocene so možne izbire politike naslednje:
(a)Nacionalne zahteve za trženje bi morale biti bolj pregledne tako na nacionalni ravni kot na ravni EU. Poleg tega bi bilo treba uskladiti opredelitev predhodnega trženja v Direktivi 2011/61/EU ter bolj jasno začrtati postopek preverjanja tržnega gradiva.
(b)Regulativne pristojbine bi morale biti bolj pregledne na ravni EU, poleg tega bi bilo treba uvesti načela na visoki ravni za zagotovitev večje skladnosti pri določanju regulativnih pristojbin.
(c)Izbiro zmogljivosti za podporo lokalnih vlagateljev bi bilo treba prepustiti upraviteljem investicijskih skladov, pri čemer so potrebna varovala za vlagatelje.
(d)Postopke in zahteve za posodobitev priglasitev in preklice priglasitev uporabe enotnega dovoljenja EU za trženje bi bilo treba bolje uskladiti.
Izbire politike skupaj precej zmanjšujejo regulativne ovire. Povečujejo možnosti za čezmejno trženje večjega števila skladov, izboljšujejo konkurenco, zmanjšujejo razdrobljenost trga in dajejo vlagateljem več izbire v EU. Izbire politike imajo tudi posredne ugodnosti zaradi njihovega socialnega in okoljskega učinka. Večji obseg čezmejne distribucije bi moral voditi do priložnosti za vlaganje v investicijske sklade, ki vlagajo v socialne ali okoljske namene. To bi lahko pospešilo rast na teh področjih.
Za vse investicijske sklade, ki se trenutno v EU tržijo čezmejno, se pričakuje, da bodo zaradi izbir politike letno pri stroških prihranili skupaj od 306 do 440 milijonov EUR (redni stroški). Prihranki pri enkratnih stroških bodo po pričakovanjih še višji: od 378 do 467 milijonov EUR. Nižji stroški bi morali spodbuditi razvoj več čezmejnih dejavnosti in podpreti bolj povezan skupni trg za investicijske sklade.
V tej direktivi sta obravnavani možnosti politike (c) in (d). V uredbi, ki je predlagana ločeno, se obravnavata možnosti politike (a) in (b).
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
Ta predlog bi moral voditi do precejšnega znižanja stroškov za upravitelje investicijskih skladov, ki svoje sklade distribuirajo ali jih nameravajo distribuirati čezmejno znotraj EU. Ta znižanja stroškov bodo imela zlasti pozitiven učinek na upravitelje skladov, ki upravljajo manjše število investicijskih skladov ali investicijske sklade, ki upravljajo manjše premoženje, saj imajo ti manjšo osnovo, na katero lahko porazdelijo stroške.
Čeprav ta predlog ne obravnava neposredno manjših in srednjih podjetij (MSP), bo imel posredne koristi za zanje. Večja čezmejna distribucija investicijskih skladov bo dejansko pospešila rast investicijskih skladov EU in njihovih naložb v MSP, zlasti iz skladov tveganega kapitala.
•Temeljne pravice
Ta predlog spodbuja pravice iz Listine o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Glavni cilj te pobude je poenostaviti pravico do opravljanja storitev v kateri koli državi članici, kot je predpisano v členu 15(2) Listine, in pri tem zagotoviti, da ni nobene diskriminacije, tudi posredne, na podlagi državljanstva (v skladu s členom 21(2) Listine). Nazadnje, ustrezno se bo upoštevala tudi prepoved zlorabe pravic, predvsem svobode opravljanja storitev, kot je določeno v členu 54 Listine.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ta predlog ne vpliva na proračun Komisije.
5.DRUGI ELEMENTI
·Ocena
Ocena te direktive in uredbe o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 in (EU) št. 346/2013 se bo izvedla 36 mesecev po roku za prenos te direktive. Komisija se bo oprla na javno posvetovanje in razprave z ESMA in pristojnimi organi.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Predlog zajema naslednje spremembe:
(1)Spremembe Direktive 2009/65/ES (člen 1)
Predlaga se črtanje člena 77 Direktive 2009/65/ES. Izboljšane zahteve za trženje so določene v predlogu uredbe o olajšanju čezmejne distribucije skladov. Ta načela, določena za trženje, bodo veljala za vse upravitelje premoženja, ki tržijo svoje sklade, ne glede na njihovo vrsto. Ta sprememba bo zagotovila enotne konkurenčne pogoje in isto stopnjo zaščite vlagateljev v različnih državah članicah.
Predlaga se črtanje člena 91(3) Direktive 2009/65/ES. Ta določba od držav članic zahteva, da so njihovi nacionalni zakoni, uredbe in upravne določbe, ki urejajo čezmejno trženje KNPVP na njihovem ozemlju, lahko dostopne na daljavo, in sicer po elektronski pošti in v jeziku, ki se navadno uporablja v svetu mednarodnih financ. Vzporedni predlog uredbe o olajšanju čezmejne distribucije skladov določa posebna pravila o preglednosti nacionalnih zakonov in zahteve, ki veljajo za trženje v zvezi z vsemi kolektivnimi investicijskimi skladi. Ta nova pravila bodo zagotovila, da ESMA zbere in objavi celovite, jasne in posodobljene informacije.
Predlaga se sprememba člena 92 Direktive 2009/65/ES. Ta določba KNPVP ne nalaga obveznosti, da imajo lokalne zmogljivosti v vsaki državi članici, kjer se tržijo KNPVP. Vendar v praksi številne države članice zahtevajo, da so na njihovem ozemlju zmogljivosti za plačila imetnikom enot premoženja, ponovni odkup ali izplačilo enot premoženja, ki poleg tega dajejo na voljo informacije, ki jih morajo skladi zagotoviti. Nekatere države članice lahko tudi zahtevajo, da te lokalne zmogljivosti opravljajo dodatne naloge, kot je obravnava pritožb ali opravljanje nalog lokalnega distributerja ali pravnega zastopnika (vključno s stiki z nacionalnim pristojnim organom).
Zahteve po lokalnih zmogljivostih so drage in imajo – glede na uporabo digitalne tehnologije – omejeno dodano vrednost. Zato ta predlog prepoveduje naložitev zahteve po fizične prisotnosti. Ta predlog sicer zahteva vzpostavitev takšnih zmogljivosti v vsaki državi članici, v katerih se opravljajo dejavnosti trženja ter ki služijo za opravljanje nalog, kot so vpisi, plačila ali ponovni odkup ali izplačilo enot, hkrati pa tudi dopušča upraviteljem skladov, da za komuniciranje z vlagatelji uporabljajo elektronska ali druga sredstva za komuniciranje na daljavo. Informacije in sredstva za komuniciranje bi morala biti na voljo vlagateljem v uradnih jezikih države članice, kjer se nahaja vlagatelj.
Spremembe členov 17 in 93 Direktive 2009/65/ES so namenjene za uskladitev nacionalnih postopkov za spremembo postopka priglasitve za KNPVP po vrstah skladov in državah članicah. Zlasti je potreben natančen časovni okvir za sporočanje odločitev pristojnih organov, da se zagotovijo enotna pravila in izboljša učinkovitost postopkov za upravitelje kolektivnih skladov. Natančen časovni okvir je prav tako pomemben za zagotovitev, da so postopki, ki urejajo spremembe informacij, ki jih predložijo UAIS, usklajeni z Direktivo 2011/61/EU.
Nov člen 93a se doda k Direktivi 2009/65/ES za dopolnitev postopkov priglasitve s pogoji za KNPVP, ki se odločijo za prenehanje dejavnosti trženja v državi članici. Upravitelji premoženja lahko prekličejo priglasitev trženja njihovih KNPVP samo, če je v določeni državi članici največ 10 vlagateljev, ki imajo v lasti do 1 % sredstev, ki se upravljajo v tem KNPVP, vložilo v ta KNPVP . Pristojni organi matične države članice tega KNPVP bodo preverili skladnost s to zahtevo, vključno z zahtevo glede preglednosti in objave za vlagatelje in ponudbo za ponovni odkup. Vse obveznosti glede obveščanja bodo po preklicu priglasitve dejavnosti trženja v državi članici še naprej veljale za preostale vlagatelje.
(2)Spremembe direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (člen 2).
Predlaga se, da se v člen 4(1) Direktive 2011/61/EU doda opredelitev predhodnega trženja ter vstavi člen 30a, ki določa pogoje, pod katerimi lahko EU UAIS sodeluje pri dejavnostih predhodnega trženja. Pomembno je zagotoviti zadostna varovala pred morebitnim neupoštevanjem zahtev iz Direktive 2011/61/EU, ki veljajo pri trženju AIS v matični državi članici ali čez mejo v drugi državi članici. UAIS lahko zato preveri idejo za naložbo ali naložbeno strategijo pri profesionalnih vlagateljih, vendar že ustanovljenega AIS ne more tržiti brez uradnega obvestila, kot je določeno v Direktivi. Poleg tega, kadar se profesionalni vlagatelji po predhodnem trženju obrnejo na UAIS, se bo vpis enot ali deležev v AIS, ki je na koncu ustanovljen, ali podobnega AIS, ki ga upravlja ta UAIS, štel za rezultat trženja.
Člen 32a se vstavi v Direktivo 2011/61/ES za dopolnitev postopkov uradnega obveščanja s postopki in pogoji za UAIS, ki želijo prenehati dejavnosti trženja v določeni državi članici. UAIS je lahko pooblaščen za preklic uradnega obvestila o trženju EU AIS, ki ga upravlja, samo če je v določeni državi članici največ 10 vlagateljev, ki imajo v lasti do 1 % sredstev, ki se upravljajo v tem AIS. UAIS mora obvestiti pristojne organe svoje matične države članice o tem, kako izpolnjuje pogoje za preklic uradnega obvestila in za javno objavo tega preklica. UAIS mora prav tako obvestiti organe glede ponudb, ki jih predstavi vlagateljem za ponovni odkup enot in deležev AIS, ki ga ne bo več tržil v njihovi državi članici. Vse zahteve glede preglednosti, ki jih morajo vlagatelji izpolniti v skladu z Direktivo 2011/61/EU, bodo še naprej veljale za vlagatelje, ki zadržijo svojo naložbo po preklicu uradnega obvestila o dejavnostih trženja v izbrani državi članici.
Člen 43a se vstavi v Direktivo 2011/61/EU za zagotovitev dosledne obravnave malih vlagateljev ne glede na vrsto sklada, v katerega so se odločili vlagati. Kadar države članice UAIS dovolijo, da na njihovem ozemlju tržijo enote ali deleže AIS malim vlagateljem, bi morali ti UAIS malim vlagateljem dati na voljo zmogljivosti, ki omogočajo vpis, plačilo, ponovni odkup ali izplačilo enot. V ta namen bodo UAIS lahko uporabljali elektronska ali druga sredstva komuniciranja na daljavo.
2018/0041 (COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 23 ,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 24 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Skupni cilj Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta 25 ter Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta 26 je zagotoviti enake konkurenčne pogoje med kolektivnimi naložbenimi podjemi in odpraviti omejitve za prosto gibanje enot in deležev kolektivnih investicijskih skladov v uniji ter hkrati zagotoviti enotnejšo zaščito za vlagatelje. Medtem ko so bili ti cilji večinoma doseženi, nekatere ovire še vedno ovirajo upravitelje skladov, da bi v celoti izkoristili prednosti notranjega trga.
(2)Pravila, predlagana v tej direktivi, so dopolnjena z namensko uredbo [o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 ter (EU) št. 346/2013]. Določa dodatna pravila in postopke v zvezi s kolektivnimi naložbenimi podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ter upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS). Ta uredba in ta direktiva bi morali skupno dodatno uskladiti pogoje za upravitelje skladov, ki delujejo na notranjem trgu, in olajšati čezmejno distribucijo skladov, ki jih upravljajo.
(3)Treba je zapolniti regulativno vrzel in uskladiti postopek, ki ureja priglasitev pristojnim organom sprememb, ki jih KNPVP načrtujejo v zvezi s skladi, ki jih upravljajo, s postopki uradnega obveščanja, ki so določeni v Direktivi 2011/61/EU.
(4)Uredba [o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 in (EU) št. 346/2013] določa nova pravila, ki zahtevajo, da Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov in osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi potrebne informacije ter obrazce, predloge in postopke, ki se uporabljajo za prenos teh informacij za potrebe upravljanja skladov in začetka ali prenehanja trženja skladov v skladu z Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU. Zato določbe teh dveh direktiv, ki dajejo ESMA diskrecijska pooblastila za pripravo regulativnih tehničnih standardov in osnutkov izvedbenih tehničnih standardov za priglasitve in uradna obvestila, niso več potrebne in bi jih bilo treba črtati.
(5)Uredba [o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 in (EU) št. 346/2013] dodatno krepi načela, ki veljajo za tržno komunikacijo, ki jo ureja Direktiva 2009/65/ES, ter razširi njihovo uporabo na UAIS, s čimer se doseže višji standard zaščite vlagateljev, ne glede na vrsto vlagatelja. Posledično določbe Direktive 2009/65/ES v zvezi s tržno komunikacijo in dostopnostjo nacionalnih zakonov in predpisov, ki zadevajo ureditev trženja enot KNPVP, niso več potrebne in bi jih bilo treba črtati.
(6)Določbe Direktive 2009/65/ES, ki od KNPVP zahtevajo, da vlagateljem dajo na razpolago zmogljivosti, kot jih izvajajo nekateri nacionalni pravni sistemi, so se izkazale za obremenjujoče. Poleg tega vlagatelji le redko uporabljajo lokalne zmogljivosti, kot je predvideno v direktivi. Preferenčna metoda za stike se je premaknila na neposredno interakcijo vlagateljev z upraviteljem sklada – po elektronski pošti ali prek telefona, medtem ko se plačila in odkupi izvršijo prek drugih kanalov. Čeprav se te zmogljivosti uporabljajo za upravne namene, kot je čezmejna izterjava regulativnih pristojbin, bi bilo takšne težave treba obravnavati na druge načine, vključno s sodelovanjem med pristojnimi organi. Zato bi bilo treba določiti pravila, s katerimi bi se posodobile in opredelile zahteve za zagotavljanje zmogljivosti malim vlagateljem, pri čemer države članice ne bi smele zahtevati fizične prisotnosti. Pravila bi morala hkrati zagotoviti, da imajo vlagatelji dostop do informacij, do katerih so upravičeni.
(7)Da se zagotovi skladna obravnava malih vlagateljev, je nujno, da zahteve v zvezi z zmogljivostmi veljajo tudi za UAIS, kadar jim države članice dovolijo trženje enot ali deležev AIS malim vlagateljem na njihovih ozemljih.
(8)Odsotnost jasnih in enotnih pogojev za prenehanje trženja enot ali deležev KNPVP ali EU AIS v državi članici gostiteljici ustvarja ekonomsko in pravno negotovost za upravitelje skladov. Zato ta predlog postavlja jasne pogoje, vključno s pragovi, pri katerih se lahko izvede preklic registracije. Pragovi kažejo, kdaj lahko upravitelj premoženja šteje, da so njegove dejavnosti postale nepomembne v določeni državi članici gostiteljici. Pogoji so določeni tako, da uravnotežijo na eni strani interese upraviteljev premoženja, da lahko tržene sklade izpišejo iz registra, kadar so izpolnjeni postavljeni pogoji, ter na drugi strani interese vlagateljev iz zadevne države članice gostiteljice, ki so vlagali v sklad.
(9)Možnost prenehanja trženja KNPVP ali EU AIS v določeni državi članici ne bi smela ustvariti stroškov za vlagatelje niti zmanjšati njihovih varoval iz Direktive 2009/65/ES ali Direktive 2011/61/EU, zlasti v zvezi z njihovo pravico do točnih informacij o nadaljnjih dejavnostih teh skladov.
(10)Obstajajo primeri, v katerih se UAIS, ki želi preveriti interes vlagateljev za določeno idejo za naložbo ali naložbeno strategijo, sooči z različno obravnavo dejavnosti predhodnega trženja v različnih nacionalnih pravnih sistemih. V nekaterih državah članicah, v katerih je predhodno trženje dovoljeno, se njegova opredelitev in pogoji precej razlikujejo. V drugih državah članicah pa koncept predhodnega trženja niti ne obstaja. Za obravnavo teh razlik bi bilo treba uskladiti opredelitev predhodnega trženja ter določiti pogoje, pri katerih lahko EU UAIS sodeluje v teh dejavnostih.
(11)Da bi bilo predhodno trženje priznano kot tako v skladu s to direktivo, bi moralo zadevati idejo za naložbo ali naložbeno strategijo, ne da bi bil dejanski AIS že ustanovljen. V skladu s tem vlagatelji v obdobju predhodnega trženja ne morejo vpisovati enot ali deležev AIS, ker sklad še ne obstaja, prav tako v tej fazi ne bi smelo biti dovoljeno morebitnim vlagateljem razpošiljati ponudb, niti v obliki osnutka. Vendar bi moral UAIS, kadar po predhodnem trženju ponudi v vpis enote ali deleže AIS z značilnostmi, ki so podobne idejo za naložbe iz predhodnega trženja, upoštevati ustrezen postopek uradnega obveščanja o trženju, poleg tega pa bi mu morala biti onemogočena uporaba postopka vlaganja na lastno pobudo vlagateljev.
(12)Za zagotovitev pravne varnosti je pomembno uskladiti datume začetka uporabe zakonov, predpisov in upravnih določb za izvajanje te direktive in Uredbe [o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 in (EU) št. 346/2013] v zvezi z zadevnimi določbami o trženju in predhodnem trženju. Prav tako je pomembno uskladiti pooblastila, prenesena na Komisijo, za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov, kot jih pripravi ESMA, v okviru Uredbe [o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 in (EU) št. 346/2013] na področju priglasitev, uradnih obvestil ali pisnih obvestil o čezmejnih dejavnostih, ki se s to direktivo črtajo iz Direktive 2009/65/ES ter Direktive 2011/61/EU.
(13)V skladu s Skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih 27 z dne 28. septembra 2011 so se države članice zavezale, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 2009/65/ES
Direktiva 2009/65/ES se spremeni:
(1)člen 17 se spremeni:
(a)Vstavi se naslednji odstavek 8a:
„Kadar KNPVP zaradi spremembe iz odstavka 8 ne bi več izpolnjevali določb te direktive, zadevni pristojni organi iz odstavka 8 v 10 delovnih dneh obvestijo družbo za upravljanje, naj te spremembe ne izvede.
Kadar se sprememba iz odstavka 8 izvede po obvestilu v skladu s prvim pododstavkom in zaradi te spremembe KNPVP ne izpolnjuje več določb te direktive, pristojni organi matične države članice KNPVP sprejmejo vse ustrezne ukrepe v skladu s členom 98.
Kadar sprememba iz odstavka 8 ne vpliva na skladnost družbe za upravljanje s to direktivo, pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje v 10 delovnih dneh o teh spremembah obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice družbe za upravljanje.“;
(b)odstavek 10 se črta;
(2)v členu 18 se črta odstavek 5;
(3)člen 77 se črta;
(4)v členu 91 se črta odstavek 3;
(5)člen 92 se nadomesti z naslednjim besedilom:
„Člen 92
1. Države članice zagotovijo, da družba za upravljanje KNPVP v vsaki državi članici, v kateri namerava tržiti enote KNPVP, vzpostavi zmogljivosti za opravljanje naslednjih nalog:
(a)obdelovanje naročil vlagateljev za vpis, plačilo, ponovni odkup ali izplačilo v zvezi z enotami KNPVP, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v dokumentih za trženje KNPVP;
(b)zagotavljanje informacij vlagateljem, kako oddati naročila iz točke (a) in kako se plačuje izkupiček od ponovnega odkupa ali izplačila;
(c)olajšanje obdelave informacij v zvezi z uveljavljanjem pravic vlagateljev, ki izhajajo iz njihovih naložb v KNPVP v državi članici, v kateri se KNPVP trži;
(d)dajanje na voljo vlagateljem za namene pregledovanja in pridobivanja kopij:
(i) pravil sklada ali akta o ustanovitvi KNPVP;
(ii) najnovejšega letnega poročila KNPVP;
(e)zagotavljanje informacij malim vlagateljem, ki so pomembne za naloge, ki jih zmogljivosti opravljajo, in sicer na trajnem nosilcu podatkov, kot je opredeljen v členu 2(1)(m).
2. Države članice ne zahtevajo fizične prisotnosti družbe za upravljanje KNPVP za namene odstavka 1.
3. Družba za upravljanje KNPVP zagotovi, da so zmogljivosti iz odstavka 1 naslednje in imajo naslednje značilnosti:
(a)njihove naloge se izvajajo v uradnem jeziku ali uradnih jezikih države članice, v kateri se KNPVP trži;
(b)njihove naloge izvaja družba za upravljanje KNPVP sama ali tretja oseba v skladu s predpisi, ki urejajo naloge, ki se izvajajo, ali oboje.
Za namene točke (b) je treba v primerih, kadar zmogljivosti upravlja tretja oseba, imenovanje tretje osebe dokazati s pisno pogodbo, v kateri je določeno, katerih nalog iz odstavka 1 ne opravlja družba za upravljanje KNPVP, ter iz katere je razvidno, da tretja oseba od družbe za upravljanje KNPVP prejema vse potrebne informacije in dokumente.“;
(6)v členu 93 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:
„8. V primeru spremembe informacij v uradnem obvestilu, predloženem v skladu z odstavkom 1, ali spremembe razredov delnic, ki se bodo tržile, KNPVP o tem pisno obvesti pristojne organe matične države članice vsaj en mesec, preden izvede to spremembo.
Kadar KNPVP v skladu s spremembo iz prvega pododstavka ne bi več izpolnjeval določb te direktive, zadevni pristojni organi v10 delovnih dneh obvestijo KNPVP, naj te spremembe ne izvede.
Kadar se sprememba iz prvega pododstavka izvede po obvestilu v skladu z drugim pododstavkom in zaradi te spremembe KNPVP ne izpolnjuje več določb te direktive, pristojni organi matične države članice KNPVP sprejmejo vse ustrezne ukrepe v skladu s členom 98, vključno z izrecno prepovedjo trženja KNPVP, če je to potrebno.
Kadar spremembe iz prvega pododstavka ne vplivajo na skladnost KNPVP s to direktivo, pristojni organi matične države članice KNPVP brez nepotrebnega odlašanja o teh spremembah obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice KNPVP.“;
(7)vstavi se naslednji člen 93a:
„Člen 93a
1. Pristojni organi matične države članice KNPVP zagotovijo, da lahko KNPVP preneha tržiti svoje enote v državi članici, katero je uradno obvestil o svojih dejavnostih v skladu s členom 93, in če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)noben vlagatelj, ki ima stalno prebivališče ali registriran sedež v državi članici, katero je KNPVP uradno obvestil o svojih dejavnostih v skladu s členom 93, nima v lasti enot tega KNPVP ali pa ima enote KNPVP v lasti največ 10 vlagateljev, ki imajo stalno prebivališče ali registriran sedež v tej državi članici, pri čemer te enote znašajo manj kot 1 % sredstev, ki se upravljajo v tem KNPVP;
(b) splošna ponudba za ponovni odkup, brez plačil ali odbitkov, vseh enot zadevnega KNPVP, ki jih imajo vlagatelji v državi članici, katero je KNPVP uradno obvestil o svojih dejavnostih v skladu s členom 93, je objavljena javno vsaj 30 delovnih dni ter je naslovljena posamezno na vse vlagatelje v državi članici gostiteljici, katerih identiteta je znana;
(c)namen za prenehanje dejavnosti trženja v državi članici, katero je KNPVP uradno obvestil o svojih dejavnostih v skladu s členom 93, je javno objavljen prek javno dostopnega medija, ki ga KNPVP navadno uporablja za trženje in je primeren za značilnega vlagatelja v KNPVP.
Informacije iz točk (b) in (c) se predložijo v uradnih jezikih države članice, v kateri se trži KNPVP.
2. KNPVP pristojnemu organu matične države članice predloži uradno obvestilo, v katerem so informacije iz odstavka 1.
3. Pristojni organi matične države KNPVP najpozneje v 20 delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 2 to obvestilo posredujejo pristojnim organom države članice, v kateri naj bi se prenehalo s trženjem KNPVP, in ESMA.
Potem ko posredujejo dokumentacijo uradnega obvestila v skladu s prvim pododstavkom, pristojni organi matične države članice KNPVP o tem nemudoma obvestijo KNPVP. Od tega dne KNPVP preneha s trženjem vseh svojih enot v državi članici, navedeni v uradnem obvestilu iz odstavka 2.
4. KNPVP vlagateljem, ki ohranijo svoje vložke v KNPVP, še naprej posreduje informacije, ki se zahtevajo v členih 68 do 82 in v členu 94.
5. Države članice za namene odstavka 4 dovolijo uporabo vseh elektronskih sredstev komunikacije ali drugih sredstev za komuniciranje na daljavo, če so informacije in sredstva za komuniciranje na voljo vlagateljem v uradnih jezikih države članice, v kateri se nahaja vlagatelj.“;
(8)v členu 95 se črta odstavek (2)(a).
Člen 2
Spremembe Direktive 2011/61/EU
Direktiva 2011/61/EU se spremeni:
(1)v členu 4(1) se med točki (ae) in (af) vstavi naslednja točka (aea):
„(aea) predhodno trženje‘ pomeni neposredno ali posredno zagotavljanje informacij o naložbenih strategijah ali idejah za naložbe s strani UAIS ali v njegovem imenu profesionalnim vlagateljem s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v Uniji, da se preveri, ali bi jih zanimal AIS, ki še ni ustanovljen.“;
(2)Na začetku POGLAVJA VI se vstavi naslednji člen 30a:
„Člen 30a
Pogoji za predhodno trženje v Uniji s strani EU UAIS
1. Države članice zagotovijo, da lahko EU UAIS, ki ima dovoljenje, opravlja predhodno trženje v Uniji, razen kadar za informacije, predstavljene potencialnim profesionalnim vlagateljem, velja naslednje:
(a)nanašajo se na ustanovljen AIS;
(b)vsebujejo sklic na ustanovljen AIS;
(c)vlagateljem omogočajo, da se zavežejo k nakupu enot ali deležev določenega AIS;
(d)enakovredne so prospektu, ustanovitvenim dokumentom še neustanovljenega AIS, ponudbeni dokumentaciji, vpisnemu obrazcu ali podobnim dokumentom v osnutku ali končni obliki, ki vlagateljem omogočajo sprejetje naložbene odločitve.
2. Države članice zagotovijo, da zahteva za obveščanje pristojnega organa o predhodnem trženju ni potrebna, da bi EU UAIS začel opravljati dejavnosti predhodnega trženja.
3. Kadar profesionalni vlagatelji vpišejo enote ali deleže AIS, ustanovljenega po predhodnem trženju v skladu z odstavkom 1, ali enote ali deleže AIS, ki jih upravljajo in tržijo EU UAIS, ki so predhodno tržili še neustanovljene AIS s podobnimi lastnostmi, se to šteje za rezultat trženja.“;
(3)v členu 31 se črta odstavek 5;
(4)člen 32 se spremeni:
(a)drugi pododstavek odstavka 7 se nadomesti z naslednjim:
„Če v skladu z načrtovano spremembo UAIS ne bi več upravljal AIS v skladu s to direktivo, ali na splošno UAIS ne bi bil več izpolnjeval določb te direktive, zadevni pristojni organi v 20 delovnih dneh obvestijo UAIS, naj te spremembe ne izvede.“;
(b) četrti pododstavek odstavka 7 se nadomesti z naslednjim:
„Če spremembe ne vplivajo na to, ali UAIS upravlja AIS v skladu s to direktivo oziroma ali UAIS izpolnjuje določbe te direktive, pristojni organi matične države članice UAIS o teh spremembah v enem mesecu obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice UAIS.“;
(c) odstavek 8 se črta;
(5)vstavi se naslednji člen 32a:
„Člen 32a
Prenehanje trženja enot ali deležev EU AIS v državah članicah, ki niso matična država članica UAIS
1. Države članice zagotovijo, da lahko EU UAIS preneha tržiti enote ali deleže EU AIS, ki jih upravlja v državi članici, kadar je bilo obvestilo o njegovih dejavnostih trženja posredovano v skladu s členom 32, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)noben vlagatelj, ki ima stalno prebivališče ali registriran sedež v državi članici, v kateri je bilo obvestilo o njegovih dejavnostih trženja posredovano v skladu s členom 32, nima enot ali deležev tega AIS ali pa ima v lasti enote ali deleže AIS največ 10 vlagateljev, ki imajo stalno prebivališče ali registriran sedež v tej državi članici, , pri čemer te enote ali deleži znašajo manj kot 1 % sredstev, ki se upravljajo v tem AIS;
(b) splošna ponudba za ponovni odkup, brez plačil ali odbitkov, vseh enot ali deležev zadevnega AIS, ki jih imajo vlagatelji v državi članici, v kateri je bilo obvestilo o njegovih dejavnostih trženja posredovano v skladu s členom 32, je objavljena javno vsaj 30 delovnih dni ter je naslovljena posamezno na vse vlagatelje v državi članici gostiteljici, katerih identiteta je znana;
(c)namen za prenehanje dejavnosti trženja na ozemlju države članice, v kateri je bilo obvestilo o njegovih dejavnostih trženja posredovano v skladu s členom 32, je bil javno objavljen prek javno dostopnega medija, ki se navadno uporablja za trženje AIS in je primeren za značilnega vlagatelja AIS.
2. UAIS pristojnemu organu matične države članice predloži uradno obvestilo, v katerem so informacije iz odstavka 1.
3. Pristojni organi matične države članice UAIS najpozneje v 20 delovnih dneh po prejemu popolnega uradnega obvestila iz odstavka 2 to obvestilo posredujejo pristojnim organom države članice, v kateri naj bi se prenehalo s trženjem AIS, in ESMA.
Potem ko posredujejo dokumentacijo uradnega obvestila v skladu s prvim pododstavkom, pristojni organi matične države članice UAIS o tem nemudoma obvestijo UAIS. Od tega dne UAIS preneha s trženjem enot ali deležev AIS, ki jih upravlja v državi članici, navedeni v uradnem obvestilu iz odstavka 2.
4. UAIS vlagateljem, ki ohranijo svoje vložke v EU AIS, še naprej posreduje informacije, ki se zahtevajo v členih 22 in 23.
5. Države članice za namene odstavka 4 dovolijo uporabo vseh elektronskih sredstev komunikacije ali drugih sredstev za komuniciranje na daljavo.“;
(6)v členu 33 se črtata odstavka 7 in 8;
(7)vstavi se naslednji člen 43a:
„Člen 43 a
Zmogljivosti, ki so na voljo malim vlagateljem
1. Brez poseganja v člen 26 Uredbe (EU) 2015/760 28 države članice zagotovijo, da UAIS v vsaki državi članici, v kateri namerava tržiti enote ali deleže AIS malim vlagateljem, vzpostavi zmogljivosti za opravljanje naslednjih nalog:
(a)obdelovanje naročil vlagateljev za vpis, plačilo, ponovni odkup ali izplačilo v zvezi z enotami ali deleži AIS, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v dokumentih za trženje AIS;
(b)zagotavljanje informacij vlagateljem, kako oddati naročila iz točke (a) in kako se plačuje izkupiček od ponovnega odkupa ali izplačila;
(c)olajšanje obdelave informacij v zvezi z uveljavljanjem pravic vlagateljev, ki izhajajo iz njihovih naložb v AIS v državi članici, v kateri se AIS trži;
(d)dajanje na voljo vlagateljem za namene pregledovanja in pridobivanja kopij:
(i) pravil sklada ali akta o ustanovitvi AIS;
(ii) najnovejšega letnega poročila AIS;
(e)zagotavljanje informacij vlagateljem, ki so pomembne za naloge, ki jih zmogljivosti opravljajo, in sicer na trajnem nosilcu podatkov, kot je opredeljen v členu 2(1)(m) Direktive 2009/65/ES.
2. Države članice ne zahtevajo fizične prisotnosti UAIS za namene odstavka 1.
3. UAIS zagotovi, da so zmogljivosti iz odstavka 1 naslednje in imajo naslednje značilnosti:
(a)njihove naloge se izvajajo v uradnem jeziku ali uradnih jezikih države članice, v kateri se AIS trži;
(b)njihove naloge izvaja sam UAIS ali tretja oseba v skladu s predpisi, ki urejajo naloge, ki se izvajajo, ali oboje.
Za namene točke (b) je treba v primerih, kadar zmogljivosti upravlja tretja oseba, imenovanje te osebe dokazati s pisno pogodbo, v kateri je določeno, katerih nalog iz odstavka 1 ne opravlja UAIS, ter iz katere je razvidno, da tretja oseba od UAIS prejema vse potrebne informacije in dokumente.“
Člen 3
Prenos
1.Države članice najpozneje do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedila navedenih predpisov.
Navedene določbe uporabljajo od [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti].
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2.Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 4
Ocena
Komisija do [Urad za publikacije: vstavite datum 36 mesecev po roku za prenos te direktive] na podlagi javnega posvetovanja in po razpravah z ESMA ter pristojnimi organi oceni izvajanje te direktive.
Člen 5
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Členi 1(1)(b), 1(2) 1(8), 2(3), 2(4)(c) in 2(6) se uporabljajo od datuma začetka uporabe te direktive.
Člen 6
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
