Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52018AE4922

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (COM(2018) 646 final – 2017/0230 (COD))

EESC 2018/04922

UL C 110, 22.3.2019, p. 58–61 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Date of document:
12/12/2018; datum glasovanja
Date of vote:
12/12/2018
Date lodged:
04/10/2018
Author:
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Responsible body:
EESC_ECO
Form:
Mnenje
Term of office:
2015-2020
Internal reference:
ECO/483, AVIS-SECTION 2018/4922 FIN
Session:
539
Treaty:
Pogodba o delovanju Evropske unije
Legal basis:
Link
Link
Link
Select all documents mentioning this document
Earlier related instruments:
Instruments cited:
Link

22.3.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 110/58

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma

(COM(2018) 646 final – 2017/0230 (COD))

(2019/C 110/11)

Glavni poročevalec:

Petr ZAHRADNÍK

Zaprosilo

Evropski parlament, 4. 10. 2018

Svet Evropske unije, 12. 11. 2018

Pravna podlaga

člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

12. 12. 2018

Plenarno zasedanje št.

539

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

121/0/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

 Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ceni prožnost, s kakršno se Evropska komisija odziva na nastale težave v bančnih in finančnih institucijah ter sprejema dodatne ukrepe za izkoreninjenje praks pranja denarja in financiranja terorizma.

1.2

 Hkrati meni, da bi tesnejše usklajevanje in racionalizacijo postopkov med nadzornimi organi moralo spremljati tudi usklajevanje dejavnosti z drugimi ustreznimi subjekti, da bi bilo mogoče ta zelo nevarni problem učinkovito obravnavati.

1.3

 EESO opozarja, da tehnološke in komunikacijske možnosti ne le omogočajo oblikovanje inovativnih finančnih produktov v korist imetnikov vlog in vlagateljev, temveč so hkrati velika skušnjava za storilce kaznivih dejanj na področju pranja denarja in financiranja terorizma. Zato poziva, naj bodo sprejete rešitve čim bolj usmerjene v odpravo prihodnjih tveganj.

1.4

 EESO poudarja vse večji pomen tega problema v odnosih s tretjimi državami glede na zaostrovanje geopolitičnih, varnostnih in političnih tveganj, ter opozarja na potrebo po čim večji pripravljenosti EU za odpravo pranja denarja in financiranja terorizma ter preprečevanje zlorabe finančnega trga in finančnih institucij v EU.

1.5

 EESO priznava in spoštuje to, da so predlagani ukrepi sicer pomembni, vendar le delni koraki glede usklajevanja, organizacije in pristojnosti, na katere se mora navezati dodaten sklop ukrepov, da se problem uspešno reši. Hkrati se strinja z Evropsko komisijo, da je za izvedljivost in vzdržnost izbranega pristopa bolj priporočljivo ravnati bolj postopno, da to ne bi občutno ogrozilo stabilnosti in delovanja obstoječega sistema.

1.6

 EESO je prepričan, da je v okviru novega ravnovesja pristojnosti nadzornih organov zaželeno najti uravnoteženo razmerje med Evropskim bančnim organom (EBA) z novimi, okrepljenimi pristojnostmi in nacionalnimi nadzornimi organi, da bodo lahko vsi zadevni subjekti optimizirali uporabo svojih zmogljivosti za želeno rešitev problema.

1.7

 EESO poudarja pomen, ki ga ima za izpolnitev cilja predlaganih ukrepov notranje in zunanje komuniciranje na temo pranja denarja in financiranja terorizma. Pri notranjem komuniciranju je ključnega pomena optimizirati in ohraniti pretok informacij med pristojnimi nadzornimi organi; pri zunanjem komuniciranju gre za obveščenost in ozaveščanje zainteresirane javnosti kot obliko preprečevanja in pripravljenosti na možnost pojava tega kaznivega dejanja.

1.8

 EESO zanima, na podlagi katerih dokumentov je bil bančni sektor označen kot najbolj izpostavljen zlorabam kaznivega dejanja pranja denarja ter financiranja terorizma, zaradi česar so se okrepili položaj in pristojnosti Evropskega bančnega organa, ne pa tudi preostalih dveh nadzornih organov EU.

1.9

 Veselilo bi ga, da bi natančneje opredelili nove odnose glede usklajevanja in sinergij na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma med Evropskim bančnim organom in drugimi evropskimi in nacionalnimi nadzornimi organi ter zlasti nadzornimi organi tretjih držav.

2.   Splošno ozadje predloga in ključna dejstva

2.1

 Od leta 2011 je v EU v veljavi novi sistem nadzora finančnega trga, ki je občutno prispeval k njegovi stabilnosti in omejevanju tveganja ter privedel k uskladitvi pravil finančnih trgov v EU in k zbliževanju dejavnosti nadzora nad njimi. Vendar pa se je zaradi nadaljnjega razmaha tehnoloških in finančnih inovacij razširil tudi razpon kriminalnih dejavnosti, ki izkoriščajo finančni sektor za spodbujanje kaznivih dejanj in za legalizacijo prihodkov od njih. Obe vrsti teh dejavnosti sta seveda ne le močno družbeno nezaželeni in nesprejemljivi, temveč hkrati izkrivljata delovanje in učinkovitost finančnih trgov, ker njun glavni cilj ni čim večji donos na podlagi objektivnih možnosti razvoja posameznih sredstev in njihovo plemenitenje, pač pa utaja, prikrivanje in nerazkritje; to ravnanje pa je povezano s tem, da finančna sredstva niso nujno dodeljena optimalno.

2.2

 Namen predlaganih ukrepov tako ni le preprečiti ali omejiti možnosti storitve kaznivega dejanja ali legalizacije njegovih rezultatov, temveč tudi ohranjanje zdravja finančnih institucij, ki se zlorabljajo pri tem kaznivem dejanju, njihove stabilnosti in varnosti za stranke in vlagatelje. S tem se omejijo tudi politična tveganja in tveganja za ugled tako posameznih držav članic kot tudi EU kot celoto.

2.3

 Glede na to da so finančni trgi danes mednarodni in medsebojno povezani kot še nikoli prej, je za namene tega predloga zelo pomembno vzpostaviti sistem, ki izpolnjuje svojo funkcijo v čezmejnem okolju, saj empirične analize kažejo, da so tovrstna kazniva dejanja čedalje pogosteje čezmejna, med drugim s sodelovanjem subjektov iz tretjih držav. Še tako dobro organiziran boj proti tej kriminalni dejavnosti zgolj na ravni ene države je torej za končni uspeh teh prizadevanj nezadosten. Zato je nadvse pomembno učinkovito sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi na področju preprečevanja pranja denarja oziroma nacionalnimi organi nadzora nad finančnim trgom ter organi EU s tega področja pa tudi z nadzornimi organi tretjih držav.

2.4

 Predlagani ukrep, ki je predmet tega mnenja, je le delni ukrep v teh prizadevanjih. Da bi bila prizadevanja uspešna, je bistvena koordinacija z drugimi elementi, ki skupaj sestavljajo sistematičen in dosleden pristop, ki bo storilcem čim bolj oteževal ta kazniva dejanja.

2.5

 Predlog se osredotoča predvsem na:

—

optimizacijo uporabe strokovnega znanja in virov s centralizacijo nalog pri Evropskem bančnem organu, povezanih s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima, na celotnem finančnem trgu,

—

pojasnitev obsega in vsebine nalog, povezanih s preprečevanjem pranja denarja, za katere je pooblaščen Evropski bančni organ,

—

krepitev orodij za izvajanje nalog preprečevanja pranja denarja,

—

krepitev usklajevalne vloge Evropskega bančnega organa za mednarodna vprašanja v zvezi s preprečevanjem pranja denarja.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

 EESO meni, da je boj proti pranju denarja in financiranju terorizma čedalje pomembnejša tema ne le zaradi dinamičnih tehnoloških sprememb in finančnih inovacij, pač pa tudi zaradi številnih nedavno odkritih primerov, v katerih je bil bančni in finančni sistem v več državah članicah EU zlorabljen v kaznive namene. V zvezi s tem je pomembno tudi povečano geopolitično tveganje, vključno s terorističnim delovanjem.

3.2

 EESO je zaskrbljen, ker ta problem še otežuje dejstvo, da k tem kaznivim dejanjem in prizadevanjem za legalizacijo prihodkov od njih, ki nastanejo s posredovanjem finančnega sektorja, prihaja ne samo na čezmejni podlagi znotraj EU, temveč tudi v povezavi s kriminalnimi dejavnostmi, ki segajo v tretje države. Veseli ga, da si predlog Evropske komisije dejavno prizadeva za rešitev tega problema.

3.3

 V zvezi s tem ugotavlja, da je, čeprav je bil pregled Evropskega sistema finančnega nadzora obravnavan v letu 2017 (1) in je EESO o njem že izdal mnenje (2), sprejeto na plenarnem zasedanju 15. februarja 2018, zaradi novih izkušenj in okoliščin treba predlog spremeniti in vanj vključiti dodatne elemente za izboljšanje njegove učinkovitosti. Vsebina navedenega mnenja ostaja še naprej aktualna in popolnoma relevantna. Hkrati Odbor odobrava prožen odziv Evropske komisije na vrsto bančnih škandalov v različnih državah EU, ki je potrdila, da so storilci kaznivih dejanj sposobni izkoriščati tako tehnološka in komunikacijska orodja kot veljavno zakonodajo. Pri tem razkrivajo slabosti ureditve EU na področju pranja denarja.

3.4

 EESO ugotavlja, da so novi elementi predloga predvsem tehnične in organizacijske narave, čeprav bi morale biti rešitve za izboljšanje sedanjih razmer širše in celovitejše. Ob tem dodaja, da se predlog nanaša le na ozek nabor vprašanj, ki zadevajo razširitev pooblastil Evropskega bančnega organa in okrepitev njegovega usklajevanja z nacionalnimi nadzornimi organi s področja boja proti pranju denarja (nadzorniki za preprečevanje pranja denarja) in v nekaterih pogledih in nekaterih primerih tudi določen nadzor nad njimi. Po drugi strani ne obravnava denimo dejavnosti finančnih obveščevalnih enot (FIU). Predlog se nanaša na usklajevanje dejavnosti in postopkov na splošno, ne pa na konkretno vsebino boja proti pranju denarja.

3.5

 EESO opozarja in poudarja, da pranje denarja omogoča legalizacijo prihodkov iz dejavnosti, ki so nezdružljive z zakonodajo in kaznive, hkrati pa vodi v nerazumno dodeljevanje sredstev, saj je glavni namen teh dejavnosti „ne biti odkrit“ in „oprati“ vložena sredstva ali jih prenesti na mesto, kjer bo storjeno še eno kaznivo dejanje, ne pa nujno zaslužiti. Pri tem spoštuje in hkrati poudarja dejstvo, da se predlagana novela ne ukvarja z analizo novih trendov in okoliščin, v katerih danes prihaja do pranja denarja. Na področju izkoreninjenja te nepoštene prakse se predlog strogo in ozko osredotoča na izbrana področja, med katerimi prevladujeta okrepitev vloge Evropskega bančnega organa med evropskimi nadzornimi organi na področju problematike boja proti pranju denarja in financiranju terorizma ter njegovo boljše usklajevanje in komuniciranje z nacionalnimi nadzornimi organi za preprečevanje pranja denarja, ki so večinoma del organov nadzora nad bančnim oziroma finančnim trgom.

3.6

 EESO meni, da je v tem pogledu ključna ustrezna porazdelitev pristojnosti med Evropskim bančnim organom in nacionalnimi organi, pri čemer je treba spoštovati načelo subsidiarnosti. Krepitev pristojnosti Evropskega bančnega organa pri reševanju čezmejnih poslov je nujna, legitimna in upravičena, po drugi strani pa EESO dodaja, da pri reševanju izključno nacionalnih primerov, ki jih Evropski bančni organ ni zmožen v celoti prepoznati, nujno pristojnost ohraniti v rokah nacionalnih organov.

3.7

 Glede na to da je tema pranja denarja in financiranja terorizma bistvenega pomena za zagotavljanje zdravega gospodarskega in finančnega okolja po vsej EU, se EESO sprašuje, ali ne bi bilo primerno oblikovati posebne organizacije v okviru izvršne veje EU, na primer novega generalnega direktorata za to področje. Glede na oblikovanje nove Komisije jeseni 2019 ta tema pridobiva še večji pomen.

3.8

 EESO se prav tako sprašuje, na podlagi česa se predlaga, da bi ključno usklajevalno vlogo pri obravnavanju tega problema imel Evropski bančni organ. Ali to pomeni, da Evropska komisija meni, da največje možnosti za pranje denarja in financiranje terorizma v EU obstajajo v bančnem sektorju?

3.9

 EESO podpira, da bi se v okviru tega predloga zagotovilo učinkovito komuniciranje o obravnavanem problemu, ki bi moralo biti usmerjeno ne le v učinkovit prenos sporočil med vsemi vpletenimi nadzornimi organi (notranjo komunikacijo), temveč tudi v zagotavljanje ustrezne obveščenosti javnosti (strank finančnega sektorja in širše javnosti).

4.   Posebne ugotovitve

4.1

 EESO se zavzema, da bi predlog zelo konkretno opredelil področja in povezave, v katerih si bo Evropski bančni organ zagotovil prevladujoč položaj nad preostalimi nadzornimi organi EU na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma v obliki bolj celovitega pooblastila za celoten finančni trg.

4.2

 V istem duhu poziva, naj se natančneje pojasnijo pogoji, pod katerimi lahko Evropski bančni organ izvaja nadzor nad postopki državnih organov nadzora ali neposredno izdaja sklepe posameznim gospodarskim subjektom v finančnem sektorju.

4.3

 Hkrati ga zelo zanima način sodelovanja z nadzornimi organi v tretjih državah.

4.4

 EESO poziva tudi k pojasnitvi, kako bodo centralizirane vse ustrezne informacije v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma, ki jih predložijo nacionalni organi, če gre za tajne ali strogo tajne vire, in kako bodo ti zaščiteni.

V Bruslju, 12. decembra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1)  Izvirni zakonodajni predlog COM(2017) 536 final z dne 20. septembra 2017. Njegov cilj je bilo okrepiti zmogljivosti evropskih nadzornih organov pri zagotavljanju usklajenega in učinkovitega nadzora nad finančnim trgom, ni pa se izrecno posvečal okrepitvi pooblastil organov na področju boja proti pranju denarja in financiranja terorizma.

(2)  UL C 227, 28.6.2018, str. 63.

Top