Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu

(COM(2018) 372 final – 2018/0197 (COD))

(2019/C 62/14)

Poročevalec:	Ioannis VARDAKASTANIS
Soporočevalka:	Ester VITALE

Zaprosilo	Evropski parlament, 11. 6. 2018 Evropski svet, 19. 6. 2018
Pravna podlaga	členi 177, 178, 304 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	3. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	138/0/1

Mnenje se nanaša na predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu za obdobje 2021–2027 (1), ki ga je Evropska komisija predstavila 29. maja 2018. Vsebuje tudi nekaj kratkih pripomb glede nekaterih določb predlagane uredbe o skupnih določbah (2), ki se nanašajo neposredno na pomembne vidike strukture, vsebine, oblikovanja in nadaljnjega izvajanja obeh skladov.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO potrjuje svojo trdno predanost in zaupanje v kohezijsko politiko, ki je zanj pomembno sredstvo za približevanje EU državljanom in za odpravo razlik med regijami EU in neenakosti med državljani.

1.2

Čeprav sicer razume razloge Komisije, se nikakor ne strinja z zmanjšanjem sredstev za kohezijsko politiko na splošno, zlasti z zmanjšanjem 12 % za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in za 46 % za Kohezijski sklad. Zato Evropsko komisijo, Evropski parlament in Svet poziva, naj povečajo predlog proračuna, tako da sredstva v stalnih cenah ostanejo vsaj na enaki ravni kot v sedanjem finančnem okviru.

1.3

EESO poudarja, da bo zmanjšanje deleža evropskega sofinanciranja oviralo izvajanje projektov, zlasti v državah članicah s proračunskimi težavami in seveda v državah članicah, ki jih je kriza najbolj prizadela.

1.4

Komisijo poziva k večji prilagodljivosti meril za sofinanciranje, tako da se upoštevajo gospodarske in finančne razmere vsake države članice ter da se uporabi pravilo, ki ga je priporočil v več svojih zadnjih mnenjih: pri izpolnjevanju ciljev glede primanjkljaja iz Pakta za stabilnost in rast se ne bi smeli upoštevati izdatki za naložbe.

1.5

EESO meni, da predlog Komisije za ponovno uvedbo pravila N+2 ne temelji na empiričnih dokazih ali rezultatih analize izvajanja pravila N+3, zato se z njim ne strinja, Komisijo pa poziva, naj v novem programskem obdobju obdrži pravilo N+3.

1.6

EESO odobrava predlog Komisije za poenostavitev uporabe skladov z vidika strukture, upravljanja in vodenja, saj bo tako dostop do njiju lažji in učinkovitejši. Pri taki poenostavitvi pa se ne smejo pozabiti načela in vrednote, ki so sestavni del pravnega reda EU.

1.7

Veseli ga, da se s predlogom Komisije izboljšuje upravljanje na več ravneh s poudarkom na deljenem upravljanju, s čimer se krepi sodelovanje organizacij civilne družbe in drugih zainteresiranih strani v postopku načrtovanja, izvajanja, ocenjevanja in spremljanja uporabe skladov. Pri tem je treba na vseh ravneh popolnoma spoštovati Evropski kodeks dobre prakse za partnerstvo ter ga okrepiti s trdnimi jamstvi in ukrepi, da se zagotovi njegovo izvajanje v celoti. Skladnost z njim bi morala biti nujen pogoj. S tem se bo okrepila pomembna vloga zainteresiranih strani in organizacij civilne družbe kot posrednikov, projekti pa se bodo približali končnim upravičencem.

1.8

EESO poudarja, da organizacije civilne družbe na ravni EU niso sistematično vključene v spremljanje izvajanja kohezijske politike, zato Komisiji toplo priporoča, naj ustanovi evropski forum civilne družbe za kohezijo, pri katerem bodo sodelovali socialni partnerji, organizacije civilne družbe in druge zainteresirane strani in ki se bo vsako leto posvetoval s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe o stanju izvajanja kohezijske politike skozi celotno programsko obdobje 2021–2027.

1.9

EESO priporoča, naj Komisija cilje trajnostnega razvoja učinkovito vključi v kohezijsko politiko prek uredb o skupnih določbah ter ESRR in Kohezijskem skladu, pri čemer naj poskrbi za njihovo horizontalno vključenost v vsa prednostna področja skladov, ne le v podnebne ukrepe.

1.10

EESO predlaga, naj se redko poseljenim in odročnim območjem, majhnim otokom in gorskim regijam v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotovi podpora z enakimi zahtevami o tematski osredotočenosti, istimi področji podpore in koristmi ter odstopanji kot najbolj oddaljenim regijam. Naložbene strategije bi morale biti usmerjene v cilje makroregij ter teritorialnega in čezmejnega sodelovanja, zlasti za obravnavo večplastnih pojavov, kot so migracije.

1.11

EESO priporoča, naj se v novem programskem obdobju poveča proračun za evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg), da bi to lahko učinkovito izpolnjevalo svoje poslanstvo in cilje. Predlaga tudi, naj se ESRR zagotovi dovolj podpore za izvajanje čezmejnega mehanizma. Poleg tega meni, da bi morale biti naložbene strategije usmerjene v cilje makroregij in regij morskih bazenov.

1.12

Komisijo poziva, naj poleg bruto nacionalnega dohodka na prebivalca upošteva tudi druge socialne kazalnike, da bi države članice razvrstili v skladu z zahtevami o tematski osredotočenosti, ki veljajo zanje.

1.13

EESO podpira načelo tematske osredotočenosti, vendar poziva Komisijo, naj bolj uravnoteženo porazdeli zahteve o tematski osredotočenosti pri naložbah med cilji politike, saj se dodelitev za cilje politike 3 do 5 zdi nezadostna za obravnavo družbenoekonomskih potreb in za oblikovanje Evrope, ki bo bliže državljanom.

1.14

EESO obžaluje, da noben predlog uredbe, ki ga je pripravila Komisija, ne predvideva horizontalne vključenosti enakosti, nediskriminacije in dostopnosti za invalide. Zato toplo priporoča, naj se člen 7 sedanje uredbe o skupnih določbah za obdobje 2014–2020 doda v predlog nove uredbe o skupnih določbah ter naj se to načelo neposredno vključi v normativni del predloga uredbe o ESRR in Kohezijskem skladu. Poleg tega izrecno priporoča, da se v člen 67 predlagane uredbe o skupnih določbah, ki se nanaša na izbiro operacij, vključi dostopnost za invalide.

1.15

EESO poudarja, da bi morala biti Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov v celoti vključena v normativni del predloga uredbe o ESRR in Kohezijskem skladu ter uredbe o skupnih določbah. V celoti bi morala biti vključena zlasti v pravno podlago uredbe o ESRR in Kohezijskem skladu, dostopnost za invalide pa bi morala postati obvezno merilo upravičenosti.

1.16

EESO poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo gradnja ali obnova objektov za ločeno institucionalno oskrbo izključena iz področja podpore iz ESRR in Kohezijskega sklada, namesto nje pa naj se podpira socialno vključevanje s prehodom iz institucionalne oskrbe v oskrbo v skupnosti.

1.17

EESO veseli izboljšanje usklajevanja različnih skladov pa tudi povezava med njimi ter evropskim semestrom in programi za podporo reformam.

1.18

Po njegovem mnenju vključitev makroekonomske pogojenosti, o kateri se odloča na nacionalni in evropski ravni, ustvarja precejšnje ovire za regije, občine, druge deležnike in državljane pri uporabi sredstev, zato jih v celoti zavrača in Komisijo poziva, naj znova preuči merila za vključitev.

1.19

EESO meni, da mora biti izvajanje evropskega stebra socialnih pravic prednostna naloga tudi v kohezijski politiki, ne le v Evropskem socialnem skladu plus (ESS+), zato toplo priporoča, naj se najmanj 10 % sredstev dodeli cilju politike 4 ESRR, tj. za vzpostavitev regionalne pobude za socialno trajnost in dostopnost.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

EESO je tako kot že vrsto let prepričan, da je kohezijska politika eden od osnovnih stebrov evropskega povezovanja, zato meni, da je v časih negotovosti in vzpona populizma, nacionalizma in evroskepticizma to, kar povezuje državljane v evropskem projektu.

2.2

Tako poudarja, da bi se lahko kohezijska politika in njeni instrumenti financiranja uporabili za to, da se državljanom predstavi drugačna, pozitivna podoba EU.

2.3

EESO opozarja, da predlog Komisije politično ni dovolj ambiciozen in da se to pomanjkanje ambicij kaže v predlogu večletnega finančnega okvira 2021–2027, saj ta predvideva 12-odstotno zmanjšanje sedanjega proračuna ESRR in 46-odstotno zmanjšanje sedanjega proračuna Kohezijskega sklada v stalnih cenah. Komisija je zmanjšanji predlagala, čeprav je v obrazložitvenem memorandumu navedla, da se zaveda, da ESRR in Kohezijski sklad v številnih državah prispevata 50 % javnih naložb. Zmanjšanje sredstev bo torej negativno vplivalo na države, ki poskušajo med okrevanjem po krizi stabilizirati svoje gospodarstvo in katerih državljani se soočajo z varčevalnimi ukrepi. V številnih državah sta stopnji revščine in neenakosti še vedno visoki, ponekod pa se še povečujeta, pri čemer se med državami, med regijami in znotraj posameznih regij ter med različnimi skupinami prebivalcev in znotraj njih pojavljajo občutne razlike, zlasti pri socialnih kazalnikih v zvezi z ženskami, Romi, invalidi, starejšimi itd.

2.4

Ker sta ESRR in Kohezijski sklad izredno pomembna za gospodarski in družbeni razvoj ter kohezijo evropskih regij, EESO poziva, naj se v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 v stalnih cenah ohrani financiranje kohezijskih ukrepov vsaj v enakem obsegu kot v sedanjem finančnem okviru (3).

2.5

Predlog Komisije za znižanje stopnje sofinanciranja za tri kategorije (4) regij onemogoča enakopraven dostop do sredstev in njihovo uporabo, zlasti za tiste države članice, ki imajo večje težave pri porabi, in tiste, ki jih je kriza najbolj prizadela.

2.6

EESO podpira prizadevanja za poenostavitev kohezijske politike in odobrava zmanjšanje števila ciljev z enajstih na pet, saj bo sredstva na ta način lažje usmeriti v prednostne naloge, in sicer konkurenčnost podjetij in pravice državljanov. Zaradi manjšega števila pravil, ki so jasnejša in krajša, pa uredbi ne smeta biti manj učinkoviti pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev. Zaradi večje poenostavitve v predlogu uredbe zlasti ne smejo biti zapostavljena krovna načela, ki so sestavni del evropskega pravnega reda.

2.7

Poenostavitev z združevanjem skladov in lažjim dostopom do njih za upravičence, zlasti z večjim poudarkom na upravljanju v državah članicah, in pogostejšo uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov je nadvse potreben korak za povečanje učinkovitosti naložb. Z razširitvijo načela enotne revizije in večjim zanašanjem na nacionalne, regionalne in lokalne organe bodo učinkovitejši tudi odhodki za tehnično pomoč. EESO prav tako odobrava krepitev e-kohezije in izmenjave podatkov, saj se bosta s tem povečali preglednost in učinkovitost ESRR in Kohezijskega sklada. Veseli ga predlog Komisije za okrepitev medregionalnega sodelovanja prek strategije pametne specializacije (S3).

2.8

Meni namreč, da je evropsko teritorialno sodelovanje pomemben način podpiranja posameznih čezmejnih regij, ki se na splošno soočajo s težavami z infrastrukturo, izvajanjem javnih storitev, komunikacijami in prometom, med drugim zaradi geografskih ali zgodovinskih značilnosti. Interreg bi moral biti instrument za praktično spodbujanje gospodarske in socialne konvergence teh regij, podregij in območij, zato EESO predlaga, naj se mu nameni večji proračun. Poleg tega odločno priporoča, naj se zagotovi financiranje ESRR za podpiranje učinkovitega delovanja in izvajanja čezmejnega mehanizma.

2.9

Enakost, nediskriminacija in dostopnost so sicer navedene v preambuli, vendar je EESO trdno prepričan, da bi morale biti v celoti vključene v normativni del uredbe o ESRR in Kohezijskem skladu kot obvezna merila za upravičenost do financiranja ter da mora biti dostopnost za invalide vključena v člen 67 predlagane uredbe o skupnih določbah, ki se nanaša na izbiro operacij (5).

2.10

Za razvrščanje regij se še vedno uporablja berlinski postopek, pri katerem se zahteve o tematski osredotočenosti posamezne regije določijo izključno glede na njen bruto nacionalni dohodek in število prebivalcev (6). Komisija se je kljub temu odločila, da bo postopku dodeljevanja dodala nove kazalnike, kot so brezposelnost, neto migracije in emisije toplogrednih plinov. Tudi če se bo s to rešitvijo izboljšala ustreznost razporeditve financiranja glede na potrebe regij, bodo zahteve o tematski osredotočenosti še vedno določene s postopkom razvrščanja, ki teh neenakosti ne upošteva.

2.10.1

Številnim regijam držav članic v skupini 1 bodo zato morda glede na neenakosti, s katerimi se soočajo, ustrezno dodeljena sredstva, ki presegajo bruto nacionalni dohodek, vendar se bodo morale nato soočiti z zahtevami o tematski osredotočenosti, kar bi lahko omejilo njihove zmogljivosti za odpravo neenakosti. V pojasnilu o izboru berlinskega postopka, ki je v oceni učinka navedeno kot odgovor na zahtevo Odbora za regulativni nadzor (7), ni pojasnjeno, zakaj drugi ustrezni kazalniki niso bili upoštevani. EESO zato poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o uporabi tega pristopa.

2.11

Redko poseljena območja v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije in odročna območja, kot so majhni otoki, imajo specifične probleme na področju komunikacij – vključno z dostopom do interneta – in prometa. Poleg tega pogosto nimajo socialne infrastrukture (zdravstvo, izobraževanje itd.). Zaradi razpršene poseljenosti in pomanjkanja zaposlitvenih priložnosti, zaradi katerih se njihovo prebivalstvo zaskrbljujoče hitro stara, se stroški izvajanja javnih storitev postopoma zvišujejo, zato je težje razvijati programe zaposlovanja in pritegniti podjetja.

2.11.1

V predlogu je zanje predviden del proračuna združen s sredstvi za najbolj oddaljene regije, vendar te glede na razvrstitev regij spadajo v skupino 3, pri čemer razen bruto nacionalnega dohodka na prebivalca ni upoštevana nobena posebna značilnost redko poseljenih območij. EESO se zdi primeren poseben pristop z zadostnim financiranjem in ustreznimi zahtevami glede tematske osredotočenosti, da bi obravnavali težave, s katerimi se soočajo redko poseljena in odročna območja. Ta bi zato morala imeti korist od področij podpore in odstopanj tematskih osredotočenosti, ki veljajo za najbolj oddaljene regije.

2.12

Veseli ga izboljšano usklajevanje sedmih skladov z deljenim upravljanjem, ki je bilo doseženo predvsem s predlogom uredbe o skupnih določbah in s čimer se je uresničila pomembna prošnja zainteresiranih strani. Kombiniranje s predlaganim programom za podporo reformam (8) je zlasti pomembno za ESRR in Kohezijski sklad, saj bo zaradi tega izvajanje programov lažje povezati s priporočili v okviru evropskega semestra, kadar so ta socialno vzdržna, zato bodo naložbe učinkovitejše. To kombiniranje bo predmet pogajanj med nacionalnimi in evropskimi organi, z dejavnim sodelovanjem socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe.

2.13

EESO se zaveda, da je različne vrste skladov in instrumentov pomembno kombinirati s sredstvi kohezijske politike, zlasti finančnimi instrumenti, da bi učinkoviteje zajeli cilje. Poleg tega vključitev zasebnega kapitala zagotavlja in povečuje dodano vrednost naložb in širšo porazdelitev koristi.

2.14

Veseli ga predlog Komisije za večjo prožnost pri prilagajanju skladov in programov nepredvidenim okoliščinam. Predlagana povezava med priporočili za posamezne države ter programskim obdobjem in vmesnim pregledom je pomembna za učinkovitost skladov, vendar je treba paziti, da spremembe ne postanejo prepogoste, saj lahko izkrivijo naravo načrtovanja. Poleg tega bo predlog, naj se sredstva razporedijo šele v zadnjih dveh letih, verjetno otežil njihovo porabo, saj bo premalo časa.

2.15

EESO se zaveda, da je v predlogu večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 Komisija predlagala dodelitev večjega deleža sredstev za podnebne cilje kot v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, in sicer 30 % sredstev ESRR in 37 % sredstev Kohezijskega sklada. Ker gre za izredno pomembne cilje in ker je mogoče k njihovi uresničitvi precej prispevati z obema skladoma, bi bilo treba po mnenju EESO premisliti o nadaljnjem povečanju sredstev.

2.16

Komisija pri utemeljitvi predlaganih odhodkov za podnebne cilje upošteva cilje trajnostnega razvoja. EESO meni, da bi morala razmisliti o širši uskladitvi predloga uredbe in njenih petih prednostnih nalog za načrtovanje in izvrševanje skladov s cilji trajnostnega razvoja, ob tem pa poskrbeti, da bodo v uredbo vključeni tudi družbeni in gospodarski vidiki teh ciljev.

2.17

Komisija je predložila model upravljanja na več ravneh, pri katerem je poudarek na deljenem upravljanju programov s sodelovanjem Komisije in držav članic, ki s tem dobijo večjo neposredno odgovornost. Jasnejša je tudi delitev odgovornosti, prispevek lokalnih in regionalnih oblasti ter socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe (9) pa je večji. Toda uvesti je treba trdna jamstva in posebne ukrepe, s katerimi se bo okrepila pomembna vloga socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe kot posrednikov pri bolj učinkoviti zasnovi projektov in njihovem približevanju končnim upravičencem.

2.18

EESO poudarja, da so pri spremljanju kohezijske politike na ravni EU potrebni večja udeležba in vključenost organizacij civilne družbe in drugih zainteresiranih strani ter več partnerstev z njimi. Pri tem ugotavlja, da bi lahko ta primanjkljaj na ravni EU sam obravnaval izredno proaktivno, vključujoče in učinkovito, zato predlaga, naj se ustanovi evropski forum civilne družbe za kohezijo, ki bo spremljal kohezijsko politiko, EESO pa mu bo v celoti omogočil delovanje.

2.19

Veseli ga dejstvo, da se je Komisija odločila spremeniti tradicionalni pristop k tehnični pomoči in odpraviti prednostni cilj, ki se je uporabljal za usmerjanje te podpore. Namesto njega je predlagala splošno pavšalno stopnjo v višini 2,5 % vsakega programa, kar skupaj znaša do 100 % naložbe za stroške tehnične pomoči. Poleg 2,5-odstotne stopnje se lahko po potrebi sofinancirajo tudi druge naložbe v okviru tehnične pomoči. EESO podpira ta poenostavljeni pristop. Komisija se je poleg tega, da je dala prednost načelu sorazmernosti ter izboljšala prožnost in partnersko strukturo, odločila, da ne bo omejila sredstev, namenjenih institucionalni zmogljivosti partnerjev, vključno z organi, ki zastopajo civilno družbo.

2.20

EESO se ne strinja s predlogom za spremembo pravila N+3 v pravilo N+2 in poziva Komisijo, naj o tem znova premisli. Pri pristopu k prožnosti v tem okviru bi bilo treba bolj upoštevati potrebe držav, regij, podregij, lokalnih skupnosti in zainteresiranih strani, ki so imele največje težave pri izvajanju programov, postopek izvajanja pa bi bilo treba prilagoditi zmogljivostim različnih držav članic in razmeram, ki prevladujejo v njih. Za ponovno uvedbo pravila N+2 je potrebna tudi večja učinkovitost pri načrtovanju in izvajanju, saj je za potrjevanje plačil na voljo eno leto manj.

3.   Posebne ugotovitve

3.1

EESO meni, da bi morali specifični cilji za ESRR in Kohezijski sklad (člen 2) vključevati področja, kot so socialna ekonomija in dostopnost infrastrukture ter storitve za vse državljane EU, in da bi bilo treba izrecno omeniti redko poseljena območja in otoke v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.2

EESO meni, da bi bilo treba prilogi I in II ustrezno popraviti, da bi prejšnja področja prenesli v skupne kazalnike izložkov in rezultatov ter kazalnike uspešnosti.

3.3

EESO priznava, da imata cilja politike 1 in 2 veliko dodano vrednost, vendar poudarja, da bi z dodelitvijo zelo velikih deležev tema področjema v vseh treh regionalnih skupinah ogrozili učinkovitost ESRR in Kohezijskega sklada pri doseganju ciljev politike 3, 4 in 5. Glede na to poziva Komisijo, naj ponovno preuči zahteve o tematski osredotočenosti (člen 3(4)), da bi uravnotežili prizadevanja za ustrezno reševanje socialnih neenakosti, vključno z revščino in diskriminacijo, kar je potrebno za vključujočo rast.

3.4

EESO poudarja, da je razvoj mest tesno povezan s posodabljanjem lokalne infrastrukture in storitev ter inovacijami v zvezi z njimi, zato ga veseli vključitev evropske pobude za mesta v ESRR v povezavi z evropsko agendo za mesta. Vendar pa toplo priporoča, naj Komisija poveča finančno podporo za to pobudo in da naj ta hkrati postane horizontalna in na primer zajame tri stebre ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 za razvoj pametnih in dostopnih mest.

3.5

EESO odobrava vključitev horizontalnega pogoja 4, ki zahteva nacionalne okvire za izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, vendar meni naslednje:

3.5.1

Primerno je, da se ta konvencija vključi v pravno podlago predloga uredbe o ESRR in Kohezijskem skladu, saj je Unija njena pogodbenica in jo je zato zavezana izvajati.

3.5.2

Dostopnost za invalide, vključno z dostopnostjo blaga, storitev in infrastrukture, bi morala biti vključena v področje uporabe predloga uredbe in določena za obvezno merilo za financiranje projektov v vsakem od zajetih sektorjev. EESO zato odločno priporoča, naj se točka 5 uvoda predloga uredbe o ESRR in Kohezijskem skladu, ki določa, da bi morale „[d]ržave članice […] spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije ZN o pravicah invalidov in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 ter v skladu s pravom Unije, ki harmonizira zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev“, doda v normativni del uredbe.

3.5.3

V evropskem pravnem redu se je razvil krovni pristop k spodbujanju enakosti, nediskriminacije in dostopnosti za invalide pri načrtovanju in izvrševanju skladov, kot je določeno v členu 7 sedanje uredbe o splošnih določbah (10) in členu 16 uredbe o splošnih določbah za obdobje 2007–2013. EESO zato odločno priporoča, naj se člen 7 uredbe o splošnih določbah za obdobje 2014–2020 vključi tudi v predlog nove uredbe o splošnih določbah.

3.6

EESO z razočaranjem ugotavlja, da obveznost spodbujanja prehoda iz institucionalne oskrbe v oskrbo v skupnosti v okviru ESRR, ki je bila uvedena z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020, v predlogu uredbe ni ohranjena. V členu 2(d) predloga uredbe o ESRR je kot prednostna naloga navedeno izboljšanje socialno-ekonomske vključenosti „prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami“. Določba je sicer pomembna, vendar ni zanesljivo, da bo ta specifični cilj v zadostni meri zagotovil, da bodo ljudje, zlasti najbolj prikrajšani, z naložbami, usmerjenimi v deinstitucionalizacijo, vključeni v skupnost. Ker so naložbe ESRR ključne za socialno vključevanje, EESO predlaga, naj se zagotovi, da bo sklad vlagal le v storitve, ki podpirajo tako vključevanje, in da bo uporaba skladov za gradnjo ali obnovo objektov za ločeno institucionalno oskrbo izključena iz področja uporabe ESRR in Kohezijskega sklada. Zelo pomembno je, da se v predlogu uredbe o ESRR ohranita in okrepita tako pozitivna spodbuda kot tudi negativna obveznost.

3.7

Čeprav je predlagano, naj se tretjina sredstev ESS+ porabi za podporo izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, je EESO trdno prepričan, da bi bilo treba dati prednost financiranju iz proračuna ESRR za učinkovito podporo izvajanju cilja politike 4, zato toplo priporoča, naj se cilju politike 4 ESRR za vzpostavitev regionalne pobude za socialno trajnost dodeli najmanj 10 % sredstev, da se sistematično in dosledno spodbudita socialno vključevanje in dostopnost.

---

(1)  COM(2018) 372 final – 2018/0197 (COD), COM(2018) 372 final – PRILOGA I, COM(2018) 372 final – PRILOGA II.

(2)  COM(2018) 375 final.

(3)  Glej mnenje EESO o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 (UL C 440, 6.12.2018, str. 106).

(4)  Glej mnenje EESO o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 (UL C 440, 6.12.2018, str. 106).

(5)  Člen 7 uredbe o skupnih določbah za obdobje 2014–2020 je bil črtan, saj se je Komisija odločila, da bo zahtevo za države članice glede izbire projektov vključila v člen 67 predloga uredbe o skupnih določbah za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Vendar v členu 67 dostopnost ni niti omenjena.

(6)  V zvezi z novim predlogom tematske osredotočenosti ESRR so države članice glede na bruto nacionalni dohodek razvrščene v tri skupine. V skupini 1 so tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak 100 % povprečja EU ali več, v skupini 2 so tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak 75 % povprečja EU ali več in pod 100 % povprečja EU, v skupini 3 pa tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je pod 75 % povprečja EU, ter programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za najbolj oddaljene regije. V zahtevah o tematski osredotočenosti za različne skupine regij je predlagano, naj države članice skupine 1 dodelijo vsaj 85 % svojih sredstev za cilja politike 1 in 2 ter vsaj 60 % za cilj politike 1, države članice skupine 2 naj vsaj 45 % proračuna namenijo za prednostne naloge cilja politike 1 in vsaj 30 % za cilj politike 2, države članice skupine 3 pa naj dodelijo vsaj 35 % sredstev za cilj politike 1 ter vsaj 30 % za cilj politike 2.

(7)  SEC(2018) 268.

(8)  COM(2018) 391 – 2018/0213 (COD).

(9)  To vključuje okoljske partnerje in organe, odgovorne za spodbujanje socialnega vključevanja, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije, kot je določeno v členu 6 predloga uredbe o skupnih določbah.

(10)  Uredba (EU) št. 1301/2013.