Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52017IP0306

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2017 o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2016 (2016/2308(INI))

UL C 334, 19.9.2018, p. 128–136 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Date of document:
06/07/2017; datum glasovanja
Date of vote:
06/07/2017
Date of debate:
05/07/2017
Author:
Evropski parlament, Odbor za zunanje zadeve
Form:
Resolucija na lastno pobudo
Parliamentary term:
Osmo zakonodajno obdobje
Internal reference:
2016/2308(INI)
Session:
2017-2018

19.9.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 334/128

P8_TA(2017)0306

Poročilo o Turčiji za leto 2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2017 o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2016 (2016/2308(INI))

(2018/C 334/14)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti tistih z dne 24. novembra 2016 o odnosih med EU in Turčijo (1) ter z dne 27. oktobra 2016 o položaju novinarjev v Turčiji (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2014 o turškem delovanju, ki povzroča napetost v izključni ekonomski coni Republike Ciper (3), in svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 o stoti obletnici armenskega genocida (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 9. novembra 2016 o širitveni politiki EU (COM(2016)0715) ter poročila o Turčiji za leto 2016 (SWD(2016)0366),

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva z dne 13. decembra 2016 ter prejšnjih ustreznih sklepov Sveta in Evropskega sveta,

—

ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005, zlasti odstavka 5 načel o pogajanjih,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta št. 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz partnerstva za pristop z Republiko Turčijo (5) („partnerstvo za pristop“) ter prejšnjih sklepov Sveta o partnerstvu za pristop iz let 2001, 2003 in 2006,

—

ob upoštevanju skupne izjave po vrhunskem srečanju med EU in Turčijo dne 29. novembra 2015 in akcijskega načrta EU-Turčija,

—

ob upoštevanju izjave Evropske skupnosti in njenih držav članic z dne 21. septembra 2005, ki zajema določbo, v skladu s katero je priznanje vseh držav članic nujni del pristopnega procesa, in o tem, da mora Turčija polno in učinkovito izvajati dodatni protokol k sporazumu iz Ankare v odnosu do vseh držav članic, tako da odpravi vse ovire za prost pretok blaga brez predsodkov in diskriminacije,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju člena 46 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki navaja, da se pogodbene stranke obvezujejo, da bodo spoštovale in izvajale končno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke,

—

ob upoštevanju mnenj Beneške komisije Sveta Evrope, predvsem z dne 10. in 11. marca 2017 o spremembah ustave, o katerih se bo glasovalo na nacionalnem referendumu, o ukrepih v nedavnih izrednih odlokih v zvezi s spoštovanjem svobode medijev in o dolžnostih, pristojnostih in delovanju mirovnega sodstva v kazenskih zadevah, z dne 9. in 10. decembra 2016 o izrednih odlokih št. 667-676, sprejetih po spodletelem državnem udaru 15. julija 2016, ter z dne 14. in 15. oktobra 2016 o razveljavitvi drugega odstavka 83. člena ustave o nedotakljivosti parlamenta,

—

ob upoštevanju izjave komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 26. julija 2016 o ukrepih, sprejetih ob izrednih razmerah v Turčiji,

—

ob upoštevanju izjave EU in Turčije z dne 18. marca 2016,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o prvem letnem poročilu o instrumentu za begunce v Turčiji z dne 2. marca 2017 (COM(2017)0130) in petega poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije z dne 2. marca 2017 (COM(2017)0204),

—

ob upoštevanju dejstva, da se je Turčija zavezala izpolnjevanju københavnskih meril, ustreznim in učinkovitim reformam, dobrim sosedskim odnosom in postopnemu usklajevanju z EU, in ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za okrepitev njenih institucij in nadaljnjo demokratizacijo in posodobitev;

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 21. decembra 2016 za sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj s Turčijo o sporazumu o razširitvi obsega dvostranskih preferencialnih trgovinskih odnosov in o posodobitvi carinske unije,

—

ob upoštevanju dejstva, da je spoštovanje načel pravne države, predvsem delitve oblasti, demokracije, svobode izražanja in svobode medijev, človekovih pravic, pravic manjšin in verskih svoboščin ter svobode zbiranja in miroljubnih protestov, v skladu s københavnskimi merili za članstvo v Evropski uniji v središču pogajalskega procesa;

—

ob upoštevanju dejstva, da se je Turčija uvrstila na 155. mesto na svetovni lestvici po indeksu svobode tiska, ki je bila objavljena 26. aprila 2017, in je tako uvrščena najnižje doslej ter da je ena izmed držav, kjer so bili novinarji največkrat tarča groženj, telesnih napadov in sodnega nadlegovanja, vključno s pridržanjem in zapornimi kaznimi,

—

ob upoštevanju dejstva, da je Parlament novembra 2016 pozval Komisijo in države članice, naj začasno zamrznejo potekajoča pristopna pogajanja s Turčijo, in se zavezal, da bo ponovno preučil svoje stališče, ko bodo nesorazmerni izredni ukrepi v Turčiji odpravljeni, pri čemer bo pregled temeljil na vprašanju, ali je bilo po vsej državi ponovno vzpostavljeno spoštovanje načel pravne države in človekovih pravic,

—

ob upoštevanju krize v Siriji, prizadevanj za premirje in miroljubno rešitev ter obveznosti Turčije, da si odločno prizadeva povečati stabilnost in spodbujati dobre sosedske odnose, da bi v skladu z mednarodnimi sporazumi, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in Ustanovno listino Združenih narodov, rešila odprta dvostranska vprašanja ter odpravila spore in konflikte s sosednjimi državami v zvezi s kopenskimi in morskimi mejami ter zračnim prostorom,

—

ob upoštevanju vpletenosti Rusije v Siriji, vključno s podporo uporabi kemičnega orožja s strani sirske vojske, kar še dodatno destabilizira državo in povečuje število beguncev, ki iščejo zaščito v Turčiji in EU,

—

ob upoštevanju varnostnih razmer v Turčiji, ki so se v državi in na zunanji ravni poslabšale, in terorističnih napadov v državi,

—

ob upoštevanju dejstva, da Turčija v svetovnem merilu gosti največje število beguncev, saj so po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce v državi registrirani skoraj trije milijoni beguncev iz Sirije, Iraka in Afganistana,

—

ob upoštevanju gospodarskih in finančnih razmer v Turčiji, ki so delno posledica nedavnega vala napadov in politične nestabilnosti, toda tudi globljih problemov z gospodarstvom,

—

ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) o razmerah na področju človekovih pravic v jugovzhodni Turčiji iz februarja 2017,

—

ob upoštevanju dejstva, da je Turčija z občudovanja vredno gostoljubnostjo sprejela veliko beguncev, ki zdaj živijo v državi,

—

ob upoštevanju izjave o predhodnih in sklepnih ugotovitvah mednarodne misije za spremljanje referendumov z dne 17. aprila 2017,

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 2156 o delovanju demokratičnih institucij v Turčiji z dne 25. aprila 2017, zaradi katere je bil ponovno odprt postopek spremljanja,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0234/2017),

A.

ob upoštevanju, da več milijonov Turkov in oseb turškega porekla živi v državah članicah in prispeva k njihovemu uspehu že več desetletij,

Uvod

1.

 poudarja, da je bilo leto 2016 zaradi nadaljevanja vojne v Siriji, visokega števila beguncev, konflikta na jugovzhodu, niza zahrbtnih terorističnih napadov in poskusa nasilnega državnega udara, v katerem je življenje izgubilo 248 ljudi, za prebivalstvo Turčije težavno leto; ponovno ostro obsoja poskus državnega udara 15. julija 2016 in izraža solidarnost s turškim prebivalstvom; priznava pravico in odgovornost turške vlade, da sprejme ukrepe, s katerimi bi ob zagotavljanju spoštovanja načel pravne države in pravice do poštenega sojenja privedla storilce pred sodišče;

2.

 poudarja pa, da imajo ukrepi, sprejeti v izrednih razmerah, obsežne, nesorazmerne in dolgotrajne negativne posledice za številne državljane in tudi za varstvo temeljnih svoboščin v državi; obsoja kolektivno odpuščanje javnih uslužbencev in policistov, množično zapiranje medijskih hiš, aretacije novinarjev, akademikov, sodnikov, zagovornikov človekovih pravic, izvoljenih in neizvoljenih uradnikov, članov varnostnih služb in običajnih državljanov, pa tudi zaseg njihove lastnine in premoženja ter potnih listov, zaprtje šol in univerz ter prepoved potovanja za več tisoč turških državljanov na podlagi izrednih odlokov brez odločanja v posameznih primerih in brez možnosti pravočasnega sodnega nadzora; je zaskrbljen zaradi zasega in v nekaterih primerih nacionalizacije turških zasebnih družb in podjetij; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh zapornikov, ki so pridržani brez dokaza o sodelovanju pri kaznivih dejanjih; v zvezi s tem obžaluje, da so bile zakonodajne pristojnosti parlamenta močno oslabljene;

3.

 poudarja strateški pomen dobrih odnosov med EU in Turčijo ter visoko dodano vrednost sodelovanja pri spopadanju z izzivi, s katerimi se srečujeta obe strani; priznava, da se tako Turčija kot EU od začetka pristopnih pogajanj leta 2004 soočata z notranjimi procesi sprememb; obžaluje, da se pristopni instrumenti ne uporabljajo v polni meri in da je na področjih pravne države in človekovih pravic, ki sta v osredju københavnskih meril, prišlo do nazadovanja ter da je z leti popoln pristop Turčije k EU na obeh straneh izgubil podporo; ostaja zavezan sodelovanju in ohranjanju konstruktivnega in odprtega dialoga s turško vlado, da bi obravnavali skupne izzive in skupne prednostne naloge, kot so regionalna stabilnost, razmere v Siriji, migracije in varnost;

4.

 je seznanjen z rezultati referenduma, ki je potekal 16. aprila 2017 v izrednih razmerah in okoliščinah, ki so preprečevale pravično kampanjo in ozaveščeno izbiro, saj obe strani kampanje nista bili enakovredni v smislu priložnosti in ker so bile kršene pravice nasprotnikov ustavne reforme; je zelo zaskrbljen zaradi sumov o nepravilnostih in zelo razširjenih volilnih goljufijah, ki jih je v ugotovitvah z dne 17. aprila 2017 zapisala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi/Urad za demokratične institucije in človekove pravice (OVSE/ODIHR), kar zbuja resne dvome o veljavnosti in legitimnosti izida; podpira neodvisno preiskavo vseh trditev v zvezi z nepravilnostmi iz ugotovitev OVSE/ODHIR; je seznanjen s sklepom parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) o ponovnem odprtju postopka spremljanja za Turčijo;

5.

 opozarja na to, da mora Turčija izpolnjevati svoje obveznosti kot članica Sveta Evrope; poziva Turčijo, naj izpolnjuje svoje obveznosti kot članica Sveta Evrope ter izvaja ustavne in pravosodne spremembe in reforme v sodelovanju z Beneško komisijo ter v skladu z njenimi merili;

6.

 močno obsoja podporo ponovni uvedbi smrtne kazni, ki jo je večkrat izrazil turški predsednik in številni drugi politiki; opozarja, da je odločno zavračanje smrtne kazni bistvena zahteva za članstvo v EU, in poudarja, da bi Turčija s ponovno uvedbo smrtne kazni kršila svoje mednarodne obveznosti, ogrozila pripadnost Svetu Evrope ter povzročila takojšnjo prekinitev pristopnih pogajanj z EU in ukinitev predpristopne pomoči; poudarja, da lahko države članice v primeru referenduma o uvedbi smrtne kazni v Turčiji odločijo, da v svoji državi glasovanja ne bodo omogočile;

7.

 ponavlja svoje stališče iz novembra 2016 o zamrznitvi pristopnih pogajanj s Turčijo;

8.

 poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s pogajalskim okvirom nemudoma formalno prekinejo pristopna pogajanja s Turčijo, če bo ta začela v nespremenjeni obliki izvajati sveženj ustavnih reform; ob upoštevanju pripomb Beneške komisije v zvezi z ustavno reformo poudarja, da predlagane ustavne spremembe ne spoštujejo temeljnega načela delitve oblasti, ne zagotavljajo zadostnih nadzornih mehanizmov in niso v skladu s københavnskimi merili; poziva Komisijo, države članice in Turčijo, naj odprto in odkrito razpravljajo o vprašanjih, ki so v skupnem interesu in pri katerih bi bilo mogoče okrepljeno sodelovanje; poudarja, da bi morale vse oblike političnega sodelovanja med EU in Turčijo temeljiti na določbah o pogojevanju s spoštovanjem demokracije, načel pravne države in temeljnih pravic;

Človekove pravice in temeljne svoboščine

9.

 z obžalovanjem ugotavlja, da so bili nesorazmerni ukrepi, ki so bili sprejeti po razglasitvi izrednih razmer in so vključevali pridržanja, odpuščanje, aretacije in zaseg lastnine, uperjeni proti tisočem, ki so domnevni člani/podporniki gibanja Gülen, pa tudi proti nasprotnikom v splošnem pomenu in predvsem opozicijskim političnim strankam; še čaka na prepričljive dokaze o izvajalcih poskusa državnega udara; ostro obsoja zaporno kazen za 11 poslancev Ljudske demokratične stranke (HDP), vključno s sopredsednikoma Figen Yüksekdag in Selahattinom Demirtasom, enega poslanca Republikanske ljudske stranke in 85 kurdskih županov; poziva turško vlado, naj nemudoma prekliče izredne razmere; svari pred zlorabo protiterorističnih ukrepov za legitimizacijo kršenja človekovih pravic; poziva Evropsko sodišče za človekove pravice, naj nemudoma sprejme prve reprezentativne primere ter čim prej konča prve sodne postopke, saj, kot kaže, ni na voljo nacionalnih pravnih sredstev;

10.

 poziva turške oblasti, naj izvedejo poglobljeno preiskavo obtožb o resnično slabem ravnanju z zaporniki, o katerem poroča več organizacij za človekove pravice, in poziva, naj kršitelji človekovih pravic v celoti prevzamejo odgovornost in naj bodo kaznovani; je globoko zaskrbljen zaradi razmer v zaporih med pridržanjem; zahteva takojšnjo objavo zadnjih poročil odbora Sveta Evrope za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in turške oblasti poziva, naj nacionalnim in mednarodnim opazovalcem dovolijo spremljanje objektov za pridržanje;

11.

 poziva turško vlado, naj vsem osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ponudi ustrezna in učinkovita pravna sredstva ter sodni nadzor v skladu z načeli pravne države; poudarja, da je domnevna nedolžnost temeljno načelo v vsaki ustavni državi; ugotavlja, da državljani, aretirani v trenutnih izrednih razmerah, prvih pet dni pridržanja nimajo pravice do pravne pomoči, in obžaluje strogo omejevanje dostopa pridržanih oseb do odvetnikov; poudarja, da je bilo od julija 2016 vloženih več kot 100 000 pravnih pritožb pri turškem ustavnem sodišču, ki se je izreklo za nepristojno za zadeve, ki spadajo v izredne odloke; poziva Turčijo, naj nemudoma zagotovi, da bo odbor za preiskavo izrednih ukrepov postal robusten in neodvisen odbor z vsemi pooblastili, ki bo zmožen individualno obravnavati vse primere, učinkovito obdelovati ogromno število vlog, ki jih bo prejel, in zagotavljati, da se sodni nadzor ne bo po nepotrebnem odlašal;

12.

 ostro obsoja resno nazadovanje in kršitve svobode izražanja in resne kršitve medijske svobode, vključno z nesorazmerno prepovedjo spletnih mest in družbenih medijev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo zaprtih približno 170 medijskih hiš, vključno s skoraj vsemi hišami, ki oddajajo v kurdskem jeziku, in zaprtih več kot 150 novinarjev; poudarja, da odločitev Turčije, da blokira dostop do Wikipedie, pomeni hud napad na svobodo obveščanja; je seznanjen z nenehnim padanjem Turčije po lestvici indeksa svobode tiska, ki ga sestavljajo Novinarji brez meja in na katerem je Turčija zdaj uvrščena na 155. mesto od 180 držav; opozarja, da je svoboden in pluralističen tisk skupaj s svobodnim in odprtim internetom bistven sestavni del demokracije, in poziva turško vlado, naj nemudoma izpusti vse nezakonito prijete novinarje; poziva turško vlado, naj nekdanjemu poslancu Evropskega parlamenta in predsedniku skupnega parlamentarnega odbora Joostu Lagendijku čim prej omogoči vrnitev k družini v Turčiji;

13.

 izraža resno zaskrbljenost zaradi čedalje slabših razmer na jugovzhodu Turčije, zlasti na območjih, na katerih velja policijska ura, kjer je bila uporabljena prekomerna sila in skupinsko kaznovanje vseh prebivalcev in kjer naj bi bilo v obdobju med julijem 2015 in decembrom 2016 v varnostnih operacijah ubitih približno 2 000 ljudi, pol milijona prebivalcev pa razseljenih; ugotavlja, da lokalni tožilci vztrajno zavračajo odprtje preiskav o domnevnih ubojih, dostop neodvisnim opazovalcem na območje pa ni dovoljen; opozarja, da je turška vlada zavezana zaščiti vseh državljanov ne glede na njihovo kulturno ali versko poreklo in prepričanje; obžaluje obsežne razlastitve, vključno z lastnino občin in tudi cerkveno lastnino, ki pomenijo kršitev pravic verskih manjšin; je prepričan, da lahko zgolj pravična politična rešitev kurdskega vprašanja prinese trajno stabilnost in blaginjo regiji in Turčiji kot celoti, in zato obe strani poziva, naj se vrneta k pogajalski mizi; ugotavlja, da je vrsta zakonov, vključno z zakonom št. 6722 o pravni zaščiti varnostnih sil, ki sodelujejo pri boju proti terorističnim organizacijam, ki je bil sprejet leta 2016, vzpostavila razmere, v katerih ostajajo varnostne sile sistematično nekaznovane;

14.

 obsoja odločitev turškega parlamenta, da brez ustavne podlage odvzame imuniteto številnim poslancem, vključno s 55 od 59 poslancev HDP, s čimer si je utrl pot do aretacije opozicijskih politikov in resno škodoval ugledu parlamenta kot demokratične institucije; poudarja, da mora biti Velika narodna skupščina Turčije osrednja institucija turške demokracije in enako zastopati vse državljane; obžaluje visok volilni prag;

15.

 je zaskrbljen, da so sodniki in tožilci še vedno pod močnim političnim pritiskom in da je bila skoraj četrtina (4 000) sodnikov in tožilcev odpuščena ali aretirana, v nekaterih primerih pa je bila zasežena tudi njihova lastnina; poziva Turčijo, naj obnovi in izvaja vsa pravna jamstva, da bo zagotovila popolno spoštovanje neodvisnosti sodstva, vključno s spremembo zakona o visokem svetu sodnikov in tožilcev, da bi zmanjšala vpliv izvršilne oblasti nanj; je še posebej zaskrbljen, da se, kot kaže, institucija mirovnih sodnikov v kazenskem pravu, ki jo je junija 2014 ustanovila obstoječa vlada, zlorablja kot instrument za zatiranje opozicije in nadzor nad informacijami, ki so na voljo splošni javnosti;

16.

 je močno zaskrbljen zaradi nezadostnega spoštovanja svobode veroizpovedi, diskriminacije verskih manjšin, vključno s kristjani in aleviti, nasilja iz verskih razlogov, med drugim verbalnih in fizičnih napadov, stigmatizacije in družbenega pritiska v šolah in težav v zvezi s pravno določitvijo mest bogoslužja; poziva turške organe, naj spodbujajo pozitivne in učinkovite reforme na področju svobode misli, vesti in veroizpovedi, in sicer z omogočanjem, da verske skupnosti pridobijo status pravne osebe ter da dobrodelne ustanove izvolijo svoje upravne organe, odpravljanjem vseh ovir pri izobraževanju, imenovanju in nasledstvu duhovnikov, upoštevanjem ustreznih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in priporočil Beneške komisije ter z odpravljanjem vseh vrst diskriminacije ali ovir na podlagi veroizpovedi; poziva Turčijo, naj spoštuje poseben značaj in pomen ekumenskega patriarhata ter mu prizna status pravne osebe; ponavlja, da je treba dovoliti ponovno odprtje semenišča Halki in odpraviti ovire za njegovo ustrezno delovanje; je zaskrbljen zaradi nedavnega zaprtja cerkva v regiji Diyarbakir; poziva vlado, naj jih vrne njihovim zakonitim lastnikom; poziva turške organe, naj se dejavno borijo proti vsem oblikam antisemitizma v družbi;

17.

 poziva Turčijo, naj zaščiti pravice najbolj ranljivih skupin in oseb, ki pripadajo manjšinam; obžaluje, da so bili shodi oseb LGBTI v Ankari in Istanbulu že tretje leto zapored prepovedani ter podvrženi zatrtju in policijskemu nasilju; je resno zaskrbljen zaradi nasilja na podlagi spola, diskriminacije, sovražnega govora proti manjšinam, zločinov iz sovraštva in kršitev človekovih pravic oseb LGBTI; poziva Turčijo naj sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje in kaznovanje sovražnega govora ali kaznivih dejanj proti manjšinam; poziva Turčijo, naj uskladi domačo zakonodajo z Istanbulsko konvencijo Sveta Evrope, ki jo je ratificirala leta 2014; pozdravlja nacionalno strategijo in akcijski načrt vlade za Rome in poziva turško vlado, naj začne izvajati strategijo ter vzpostavi mehanizem spremljanja in ocenjevanja; spodbuja oblasti, naj odpravijo glavne prepreke pri socialnem vključevanju Romov; poziva Turčijo, naj vsem državljanom zagotovi popolno enakost in naj obravnava težave, s katerimi se srečujejo pripadniki manjšin, predvsem v zvezi z izobraževanjem in lastninskimi pravicami; ugotavlja, da bi morale v skladu s københavnskimi merili manjšine imeti tudi pravico do izobraževanja v maternem jeziku v javnih šolah; opozarja na pomen izvajanja resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope glede otokov Imbros in Tenedos ter poziva Turčijo, naj pomaga pri vračanju manjšinskih družin, ki se želijo vrniti na otoka; pozdravlja odprtje šole za grško manjšino na otoku Imbros, kar je pozitiven korak;

18.

 poziva turško vlado, naj spoštuje in dosledno izvaja pravne obveze, h katerim se je zavezala, v zvezi z varstvom kulturne dediščine, predvsem pa naj v dobri veri pripravi celovit popis grške, armenske, asirske in druge kulturne dediščine, ki je bila uničena v prejšnjem stoletju; poziva Turčijo, naj ratificira Unescovo Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005; poziva Turčijo, naj sodeluje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, zlasti Svetom Evrope, pri preprečevanju in boju proti nedovoljeni trgovini ter namernemu uničevanju kulturne dediščine;

19.

 pozdravlja ukrepe posameznih držav članic za pospešitev azilnih postopkov za turške državljane, preganjane z izrednimi odloki;

Odnosi med EU in Turčijo

20.

 poziva k poglobitvi odnosov med EU in Turčijo na osrednjih področjih, ki so v skupnem interesu, na primer boj proti terorizmu, migracije, energija, gospodarstvo in trgovina, ter ponavlja, da je treba ohraniti in spodbujati dialog in sodelovanje; verjame, da je sodelovanje med EU in Turčijo na teh področjih naložba v stabilnost in blaginjo tako Turčije kot tudi EU, le če vse strani spoštujejo svoje zaveze glede temeljnih pravic in osnovnih svoboščin; meni, da je sodelovanje med člani civilne družbe osrednjega pomena, in poziva k poglobitvi teh stikov;

21.

 poziva Turčijo, naj svojo zunanjo politiko uskladi zunanjo politiko EU; poziva k tesnejšemu sodelovanju in usklajevanju zunanjepolitičnih izzivov med EU in Turčijo; meni tudi, da bi moral biti turški zunanji minister povabljen na srečanja Sveta za zunanje zadeve, o čemer bi odločali za vsak primer posebej; priporoča, naj Svet povabi turško vlado na vrhunsko srečanje, da bi razpravljali o odnosih med EU in Turčijo;

22.

 meni, da bi lahko okrepitev trgovinskih odnosov prinesla konkretne prednosti državljanom Turčije in EU, zato glede na trenutne pomanjkljivosti carinske unije podpira predlog Komisije o začetku pogajanj za njeno posodobitev; ponovno poudarja, da je EU največja trgovinska partnerica Turčije in da prihajata dve tretjini neposrednih tujih naložb v Turčiji iz držav članic EU; poudarja tudi gospodarski pomen Turčije kot zagonskega trga za EU; meni, da je sodelovanje socialnih partnerjev pri pogajanjih izjemno pomembno; poziva Komisijo, naj v posodobljeno carinsko unijo med Turčijo in EU vključi določbo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, tako da bodo postale ključni pogoj. opozarja, da se lahko potencial carinske unije v polni meri izkoristi le, če Turčija v celoti izvaja dodatni protokol v odnosu do vseh držav članic; je seznanjen z ugotovitvijo Komisije, da bi Turčija lahko spodbudila nadaljnje trgovinsko povezovanje z EU, če bi odpravila ovire za delovanje carinske unije;

23.

 ugotavlja, da je liberalizacija vizumskega režima zelo pomembna za turške državljane, predvsem za poslovneže in osebe turškega porekla, ki se nahajajo v EU, in bo izboljšala medosebne stike; poziva turško vlado, naj v celoti izpolni še zadnja merila, ki so bila opredeljena v časovnem načrtu za liberalizacijo vizumskega režima; poudarja, da je revizija protiteroristične zakonodaje ključni pogoj za zagotavljanje temeljnih pravic in svoboščin in da bo liberalizacija vizumskega režima mogoča le, ko bodo izpolnjevala vsa merila;

24.

 poudarja pomembnost boja proti korupciji in opozarja na ugotovitve Komisije, da je korupcija še vedno razširjena na več področjih in ostaja resna težava; je zaskrbljen, ker so rezultati preiskav, preganjanja in obsodb v primerih korupcije na visoki ravni še vedno slabi;

25.

 poziva Komisijo, naj pri vmesnem pregledu sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč v letu 2017 upošteva najnovejše dogodke v Turčiji in začasno ustavi predpristopno pomoč, če bodo pogajanja prekinjena; poziva Komisijo, naj se, če bo dejansko prišlo do tega, sredstva namenijo neposredni podpori turški družbi in beguncem v Turčiji, prav tako pa naj se povečajo naložbe v programe medosebnih izmenjav, kot je Erasmus+ za študente, akademike in novinarje;

26.

 kar najostreje obsoja vse teroristične napade v Turčiji in odločno stoji ob strani turškemu prebivalstvu pri skupnem boju proti terorizmu; je seznanjen z dvostranskimi odnosi med državami članicami EU in Turčijo na področju sodelovanja pri boju proti terorizmu in tujim bojevnikom; poudarja, da je tesno sodelovanje med Europolom in turškimi organi kazenskega pregona ključno za učinkovit boj proti terorizmu; ponovno izraža obžalovanje, da se je Kurdska delavska stranka (PKK), ki je že od leta 2002 na seznamu terorističnih organizacij, ki ga vodi EU, ponovno zatekla k nasilju in jo poziva, naj odloži orožje ter svoja pričakovanja izraža na miren in zakonit način; poudarja, da je mirna rešitev kurdskega vprašanja pomembna tudi za demokratično prihodnost Turčije in bo dosežena le z vključevanjem vseh zadevnih strani in demokratičnih sil; poziva k ponovnemu začetku pogajanj, da bi našli celovito in trajnostno rešitev kurdskega vprašanja; poziva države članice, naj uveljavljajo zakonodajo, ki prepoveduje uporabo znakov in simbolov organizacij s seznama terorističnih organizacij;

27.

 obžaluje, da se je turška vlada odločila prepovedati nemškim poslancem, da bi obiskali nemške oborožene sile v Incirliku, zaradi česar se bodo sedaj preselile v državo, ki ni članica zveze Nato, to pa bo zelo otežilo učinkovito sodelovanje med zaveznicami Nata pri boju proti terorizmu;

28.

 želi pohvaliti predanost turške vlade in lokalnih nevladnih organizacij ter gostoljubje, ki ga je s sprejetjem približno 3 milijonov beguncev pokazalo prebivalstvo; je seznanjen z izjavo EU in Turčije o migracijah ter poziva države članice, naj uvedejo program prostovoljne preselitve za najbolj ranljive begunce v Turčiji; poziva Komisijo, naj zagotovi dolgoročne naložbe v begunce in njihove gostiteljske skupnosti v Turčiji ter ustrezno porabo sredstev; spodbuja turško vlado, naj vsem sirskim beguncem izda delovno dovoljenje in omogoči dostop do zdravstvenega varstva, sirskim otrokom pa zagotovi dostop do izobraževanja; poziva Ankaro in EU, naj še naprej usklajeno patruljirata po Egejskem morju, okrepi prizadevanja v boju proti tihotapljenju migrantov ter v celoti in učinkovito izvaja sporazum med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu ter dvostranske sporazume o ponovnem sprejemu, podpisane z Bolgarijo in Grčijo;

29.

 odločno obsoja izjave predsednika Erdogana, ki je nekaterim voditeljem EU očital nacistično prakso, njihove državljane pa je obtožil, da so nacisti; poudarja, da takšne neprimerne izjave škodujejo kredibilnosti Turčije kot političnega partnerja in da prenos notranjih turških konfliktov prek meja ogroža miren soobstoj v družbah držav članic, v katerih so večje turške manjšine; poudarja, da se mora turška vlada vzdržati sistematičnih prizadevanj za mobilizacijo turške diaspore v državah članicah za lastne interese; je zaskrbljen zaradi poročil o domnevnem pritisku na člane turške diaspore v državah članicah in obsoja nadzor turških oblasti nad državljani z dvojnim državljanstvom, ki živijo v tujini; je zaskrbljen zaradi preklica številnih potnih listov, s čimer so imetniki ostali brez državljanstva, kar je kršitev Konvencije ZN o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in Konvencije ZN o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961, in zaradi poročil o zavrnitvi zagotavljanja storitev številnim turškim državljanom na njihovih konzulatih;

30.

 ponovno poudarja pomen dobrih sosedskih odnosov; v zvezi s tem poziva Turčijo, naj okrepi prizadevanja za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, tudi nerešenih pravnih obveznosti ter sporov z neposrednimi sosedami zaradi kopenskih in morskih meja ter zračnega prostora, v skladu z določbami Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnim pravom; poziva turško vlado, naj podpiše in ratificira Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS); poziva turško vlado, naj ustavi nenehne kršitve grškega zračnega prostora in teritorialnih voda in naj spoštuje ozemeljsko celovitost in suverenost vseh svojih sosed; izraža obžalovanje, da Velika narodna skupščina Turčije še vedno ni umaknila grožnje s povodom za napoved vojne, ki jo je izrekla Grčiji;

31.

 poziva Turčijo in Armenijo, naj si prizadevata za normalizacijo odnosov; poudarja, da bi odprtje meje med Turčijo in Armenijo lahko pomenilo izboljšanje odnosov, s posebnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in gospodarskem povezovanju;

32.

 poziva turško vlado, naj ustavi načrte za izgradnjo jedrske elektrarne Akkuyu; poudarja, da je predvidena lokacija na zelo potresnem področju, zato predstavlja veliko nevarnost ne samo za Turčijo, ampak za vso sredozemsko regijo; zato poziva turško vlado, naj se pridruži konvenciji iz Espooja, ki od podpisnic zahteva, da druga drugo obvestijo o morebitnih večjih projektih, ki bodo najbrž imeli velik negativen čezmejni vpliv na okolje, in se o njih medsebojno posvetujejo; zato poziva turško vlado, naj vlade sosednjih držav, kot sta Grčija in Ciper, pozove k sodelovanju ali se vsaj z njimi posvetuje o nadaljnjih korakih v zvezi s projektom Akkuyu;

33.

 poudarja, da bi rešitev ciprskega vprašanja pozitivno vplivala na celotno regijo, predvsem pa bi koristila grškim in turškim Ciprčanom; pozdravlja skupno izjavo z dne 11. februarja 2014 kot podlago za iskanje rešitve in želi pohvaliti voditelja skupnosti grških in turških Ciprčanov za občuten napredek v pogovorih o rešitvi tega vprašanja; pozdravlja sporazum, ki sta ga voditelja sprejela glede vrste ukrepov za krepitev zaupanj, in poziva k izvajanju vseh sprejetih ukrepov; pozdravlja prvo izmenjavo zemljevidov z želenim ozemljem doslej in prvo konferenco o Cipru, ki je potekala v Ženevi s poroki in v sodelovanju z EU, ter podpira njegovo nadaljevanje s ciljem, da se doseže obojestransko sprejemljiv dogovor o poglavju o varnosti in jamstvih; podpira pošteno, celovito in izvedljivo rešitev, ki bi v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov, mednarodno zakonodajo in pravnim redom EU ter na podlagi spoštovanja načel, na katerih je bila ustanovljena Unija, temeljila na federaciji dveh skupnosti in dveh območij, imela enotno mednarodno pravno osebnost, enotno suverenost in eno samo državljanstvo, prav tako pa bi zagotavljala politično enakopravnost obeh skupnosti; pozdravlja okrepljena prizadevanja obeh strani za rešitev ciprskega vprašanja; pričakuje, da bo Turčija dejavno podprla hiter in uspešen zaključek pogajanj, in ponavlja, da sta njena predanost in prispevek k celoviti rešitvi še vedno izjemno pomembna; poziva vse zadevne strani, naj aktivno podprejo pogajalski proces, prispevajo k njegovemu pozitivnemu izidu in izkoristijo trenutne priložnosti; poziva Komisijo, naj z vsemi razpoložljivimi viri zagotavlja popolno podporo uspešni zaključitvi postopka združitve;

34.

 poziva Turčijo, naj začne umikati svoje sile s Cipra ter naj zaprto območje Famaguste preda Združenim narodom v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 550 (1984) in naj se vzdrži ukrepov, ki spreminjajo demografsko ravnovesje na otoku in izhajajo iz politike nezakonitih naselbin; ugotavlja, da bo treba do datuma začetka veljavnosti sporazuma o rešitvi vprašanja že dodobra pripraviti izvajanje pravnega reda EU v prihodnji turško-ciprski zvezni državi; v zvezi s tem priznava delo ad hoc odbora obeh skupnosti za pripravo na EU; se zavezuje, da bo okrepila svoja prizadevanja za sodelovanje s turško skupnostjo na Cipru pri pripravah na polno vključitev v EU, in poziva Komisijo, naj stori enako; ceni pomembno delo odbora za pogrešane osebe, ki se ukvarja s turško-ciprskimi in grško-ciprskimi pogrešanimi osebami, in želi pohvaliti dejstvo, da je omogočen boljši dostop do vseh ustreznih lokacij, tudi do vojaških območij; poziva Turčijo, naj odboru za pogrešane osebe pomaga s posredovanjem informacij iz svojih vojaških arhivov; poziva, naj se posebna pozornost nameni delu, ki ga opravlja Odbor za pogrešane osebe, in v zvezi s tem pozdravlja imenovanje stalnega poročevalca Evropskega parlamenta za pogrešane osebe;

35.

 priznava pravico Republike Ciper, da sklepa dvostranske sporazume o izključni ekonomski coni; ponovno poziva Turčijo, naj v celoti spoštuje suverene pravice vseh držav članic EU, tudi pravice do raziskovanja in izkoriščanja naravnih virov v sklad s pravnim redom EU in mednarodnim pravom; poziva Turčijo, naj začne na miren način reševati spore in naj se vzdrži groženj ali ukrepov, ki bi utegnili negativno vplivati na dobre sosedske odnose;

36.

 trdno verjame, da lahko le verodostojna politična rešitev zagotovi stabilnost v Siriji in omogoči odločilen poraz Daiša in drugih terorističnih skupin v Siriji s seznama ZN; poudarja, da ima proces iz Ženeve, ki ga vodijo Združeni narodi, še vedno prednost; priznava prizadevanja srečanj v Astani za ponovno popolno prekinitev sovražnosti in vzpostavitev tristranskega mehanizma za spremljanje in zagotovitev popolnega spoštovanja premirja; poziva vse poroke, vključno s Turčijo, naj izpolnijo svoje zaveze, da bi se zagotovilo popolno spoštovanje premirja ter dosegel napredek pri zagotavljanju polnega in neoviranega humanitarnega dostopa po vsej državi, prenehala obleganja in izpustile vse samovoljno pridržane osebe, zlasti ženske in otroci, v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 2268; ponovno poziva Turčijo, naj spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost vseh sosednjih držav;

37.

 poziva, naj se to resolucijo prevede v turščino;

o

o o

38.

 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter državam članicam.

(1)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0450.

(2)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0423.

(3)  UL C 285, 5.8.2016, str. 11.

(4)  UL C 328, 6.9.2016, str. 2.

(5)  UL L 51, 26.2.2008, str. 4.

Top