EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.6.2017

COM(2017) 355 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o pregledu izvajanja Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ter Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje

{SWD(2017) 252 final}
{SWD(2017) 253 final}

1. Namen poročila

Sistem EMAS in znak EU za okolje sta del okvira politike EU za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo. Znak EU za okolje je bil ustvarjen leta 1992, sistem EMAS pa leta 1995. Oba sta bila ponovno uvedena v okviru Sporočila o trajnostni potrošnji in proizvodnji ter akcijskem načrtu za trajnostno industrijsko politiko (akcijski načrt o trajnostni potrošnji in proizvodnji) 1 leta 2008. Cilj znaka EU za okolje je „[...] uveljavljanj[e] proizvodov z manjšim vplivom na okolje v njihovem celotnem življenjskem krogu in zagotavljanj[e], da imajo potrošniki na voljo točne, nezavajajoče in znanstveno utemeljene informacije o vplivu proizvodov na okolje“; cilj sistema EMAS je „[...] spodbujati nenehne izboljšave pri okoljski uspešnosti organizacij, in sicer z vzpostavitvijo in izvajanjem sistemov okoljskega ravnanja s strani organizacij, sistematskim, objektivnim in rednim vrednotenjem uspešnosti takih sistemov, zagotavljanjem informacij o okoljski uspešnosti, odprtim dialogom z javnimi in drugimi zainteresiranimi stranmi ter dejavnim vključevanjem zaposlenih v organizacijah in ustreznim usposabljanjem.“

Člen 14 Uredbe (ES) št. 66/2010 o znaku EU za okolje 2 (uredba o znaku EU za okolje) določa, da mora Komisija predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju sistema za podeljevanje znaka EU za okolje ter navesti elemente za možen pregled sistema.

Člen 47 Uredbe (ES) št. 1221/2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) 3 (uredba o sistemu EMAS) določa, da mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo z informacijami o dejavnostih in ukrepih, sprejetih na podlagi tega poglavja (poglavja VIII), in informacijami, ki jih prejme od držav članic na podlagi člena 41. V členu 50 Uredbe je zahtevano, da Komisija opravi revizijo sistema EMAS v skladu z izkušnjami, pridobljenimi med njegovim delovanjem, in mednarodnimi razmerami. Pri tem upošteva poročila, ki jih je v skladu s členom 47 predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

To poročilo Komisije in njegove priloge izpolnjujejo te zahteve. V njih so navedene tudi ugotovitve preverjanja ustreznosti, ki je bilo v zvezi z zakonodajo opravljeno v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT 4 ), ki ga izvaja Evropska komisija. Cilj programa REFIT pri preverjanju ustreznosti je ugotoviti, kakšna je uspešnost uredb pri doseganju predvidenih koristi za državljane, podjetja in družbo.

Sistem EMAS in znak EU za okolje sta sestavna dela okvira politike o proizvodih, kot je predstavljen v sporočilu iz leta 2008 o trajnostni potrošnji in proizvodnji ter akcijskem načrtu za trajnostno industrijsko politiko 5 . Od takrat se je pri sedmem okoljskem akcijskem programu 6 pokazala potreba po okviru politike, ki daje proizvajalcem in potrošnikom ustreznejše signale za spodbujanje učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva, v sporočilu o akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo 7 pa je bilo poudarjeno, da je treba podpreti prizadevanja pri proizvodnji in potrošnji, da se doseže prehod na krožno gospodarstvo, vključno z boljšo uporabo sistema EMAS in znaka EU za okolje. Obenem sta uredbi nedvomno pomembni za uresničevanje Agende ZN 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 12, in sicer „zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe“. 

Sistem EMAS in znak za okolje lahko poleg uresničevanja okoljskih ciljev prispevata tudi h gospodarskim ciljem. Na primer, podjetja, vključno z MSP, ki sodelujejo v sistemu EMAS, lahko svojo finančno uspešnost in konkurenčnost okrepijo s povečanjem učinkovitosti rabe virov. Če se sistem EMAS in znak za okolje široko uporabljata in ustrezno izvajata, bi to lahko spodbudilo inovacije in zagotovilo resnične tržne spremembe.

V tem poročilu se ocenjuje uspešnost sistema EMAS in znaka EU za okolje v tem širšem okviru.

2. Ocena ustreznosti, uspešnosti, učinkovitosti, skladnosti in dodane vrednosti EU

Komisija se je leta 2013 zavezala k preverjanju ustreznosti uredb o znaku EU za okolje in sistemu EMAS. V skladu s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje je bila med preverjanjem ustreznosti preučena ustreznost, uspešnost, učinkovitost, skladnost in dodana vrednost EU obeh sistemov. Posebna pozornost je bila namenjena tudi ugotavljanju, kakšna je uspešnost uredb pri predvidenih koristih za državljane, podjetja in družbo.

Postopek preverjanja ustreznosti je bil podprt z dvema ločenima ocenjevalnima študijama 8 , ki sta temeljili na dejavnem vključevanju zainteresiranih strani, vključno z odprtim javnim posvetovanjem o znaku EU za okolje in usmerjenim posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi o sistemu EMAS. To posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je bilo še posebno pomembno, saj je bila celovitost preverjanja ustreznosti nekoliko omejena zaradi prostovoljnosti sistemov in pomanjkanja podatkov za količinsko opredelitev učinkov sistemov. Ker ni skupno dogovorjene metode za količinsko opredelitev in primerjalno merjenje okoljske uspešnosti organizacij in proizvodov, tudi ni mogoče sistematično primerjati proizvodov in organizacij, ki sodelujejo v sistemih, in tistih, ki v njima ne sodelujejo. Poleg tega v uredbah niso bili opredeljeni jasni cilji za njuno sprejetje, zato ni mogoče količinsko oceniti, ali je bil s sistemoma dosežen pričakovani izid.

Kljub temu je bilo s preverjanjem ustreznosti mogoče oceniti delovanje in uspešnost sistemov ter ugotoviti, kaj deluje dobro in/ali kaj ne deluje dobro.

Glavni ugotovitvi o tem, kako uredbi izpolnjujeta cilje, kot so bili opredeljeni in preučeni v okviru logike ukrepanja pri preverjanju ustreznosti, sta, da:

•prispevata k zmanjšanju vpliva potrošnje in proizvodnje na okolje (splošni cilj);

•prispevata k spodbujanju stalnih izboljšav pri okoljski uspešnosti organizacij in podpirata proizvode z zmanjšanim vplivom na okolje (posebni cilji), in sicer z merili za podeljevanje znaka EU za okolje in okoljskimi izboljšavami, ki so bile ugotovljene v organizacijah v sistemu EMAS (operativni cilj).

Vendar pa je ta prispevek:

•bistveno omejen z deležem proizvajalcev in organizacij, ki so sprejeli sistem EMAS in znak EU za okolje (operativni cilj), pri čemer je ta delež v veliki meri povezan z omejeno ozaveščenostjo zunanjih zainteresiranih strani, vključno s poslovnimi partnerji, potrošniki in tudi organi, zaradi česar je omejena tržna in upravna/regulativna nagrada za sodelovanje, kakor tudi z merili za sodelovanje, ki jih industrija EU v nekaterih primerih morda težko izpolni;

•omejen v primerjavi s skupnim obsegom izzivov, ki jih je treba obravnavati za zmanjšanje skupnih vplivov potrošnje in proizvodnje na okolje.

Kljub tem omejitvam sta uredbi še naprej ustrezni kot del svežnja odzivov politike EU na rastočo potrebo po spremembi sedanjih vzorcev potrošnje in proizvodnje, kot se kaže v sedanjih strateških ciljih politike, vključno s strategijo Evropa 2020 9 , Časovnim okvirom za Evropo, gospodarno z viri 10 , sedmim okoljskim akcijskim programom 11 in akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo 12 . Sistem EMAS in znak EU za okolje (skupaj z zelenimi javnimi naročili) sta edinstvena med političnimi orodji EU, ker sta namenjena obravnavi vpliva na okolje v celotnem življenjskem krogu, vključno z vse večjimi vplivi evropske potrošnje v državah zunaj EU, v katerih se proizvodi in materiali pogosto proizvajajo in iz katerih se uvažajo v EU. Pri sistemu EMAS se postavlja vprašanje glede njegove prihodnje ustreznosti, saj standard ISO 14001, ki je bil spremenjen leta 2015, vse bolj prevzema številne njegove elemente, ne pa še vseh glavnih elementov.

Uredbi sta bili delno uspešni, saj zagotavljata:

•boljšo okoljsko uspešnost proizvodov, ki nosijo znak EU za okolje. Vendar količinskega primerjalnega merila okoljske odličnosti (okoljska uspešnost, enaka najboljšim 10–20 % proizvodov na trgu) ni mogoče preveriti, ker ni dogovorjene metodologije za primerjavo in izčrpnih podatkov. Poleg tega znak EU za okolje v nekaterih primerih, kadar se veljavnost meril za podelitev znaka EU za okolje podaljša brez temeljite analize razvoja razmer na trgu, morda ne izraža več okoljske odličnosti;

Vendar je skupna uspešnost instrumentov zmanjšana zaradi omejenega sprejetja:

•sprejetje sistema EMAS in znaka EU za okolje ne zadostuje za doseganje znatnih sprememb pri skupnih vzorcih potrošnje in proizvodnje ter s tem za zagotavljanje znatnih okoljskih koristi zunaj podjetij in organizacij, ki se odločijo za sodelovanje v sistemih. Omejeno sprejetje obeh uredb je lahko povezano s pomanjkanjem ozaveščenosti in priznavanja na trgu, nepriznavanja v javnih politikah ter stroškov usklajevanja in preverjanja.

V zvezi z znakom EU za okolje je mogoče ugotoviti pomanjkanje promocijskih dejavnosti na vseh ravneh bodisi s strani Komisije bodisi držav članic in podjetij (prostovoljni ukrep), številne in stroge zahteve iz meril ter izziv glede skladnosti s členom 6(6) o prepovedi uporabe nevarnih snovi. Znatne razlike so tudi pri sprejetju za različne vrste proizvodov, saj se znak v več skupinah proizvodov ne uporablja ali pa se uporablja le postransko, kar kaže na ovire pri nekaterih posameznih skupinah proizvodov na eni strani ter na pomanjkanje strateškega pristopa pri izboru skupin, za katere se oblikujejo/spremenijo merila, na drugi strani.

Dodatne ovire za sistem EMAS so pomanjkanje vključenosti v javne politike s spodbudami in oprostitvijo drugih zakonskih zahtev („oprostitev uporabe zakonskih določb“), pomanjkanje promocijskih aktivnosti, ponovno na vseh ravneh, ter svetovno priznan in manj zahteven (glede poročanja/potrjevanja) sistem okoljskega ravnanja (standard ISO 14001), ki ima vodilni položaj na trgu.

Uspešnost sistemov se med državami članicami razlikuje, pri čemer se v nekaterih sploh ne uporabljata ali pa zelo malo, v drugih – kot sta Nemčija in Španija s 1882 oziroma 1289 lokacijami, registriranimi v sistemu EMAS, ter Francija s 555 in Italija s 359 registriranimi licencami za znak EU za okolje – pa dosegajo boljše rezultate. Take razlike je mogoče pripisati predvsem višini sredstev, ki jih vlagajo države članice, povezane pa so tudi s sprejetjem pobud za vključitev instrumentov v širši sklop okoljskih politik. Na primer, s povezovanjem sistema EMAS in pravil o okoljskih inšpekcijskih pregledih bi bilo mogoče ustvariti spodbudo za uvedbo sistema EMAS in pridobitev „oprostitve uporabe zakonskih določb“ 14 ; podobno bi bilo mogoče prek povezave z zelenimi javnimi naročili promovirati znak za okolje.

Na podlagi trenutnih omejenih stroških in koristih ni mogoče odgovoriti na vprašanje učinkovitosti. Obstajajo določeni dokazi, ki povezujejo izvedene naložbe (stroške) z nastalimi učinki, na splošno pa so ocene, ki se nanašajo na stroške izvajanja sistema, razmeroma nizke.

•Groba ocena povprečnega letnega stroška upravljanja, ki ga ima Evropska komisija (npr. stroški, brez stroškov osebja), je 500 000 EUR za sistem EMAS in 1 100 000 EUR za znak EU za okolje. Ti stroški krijejo sistem s 33 skupinami proizvodov, 2 000 licencami in 44 000 proizvodi v primeru znaka EU za okolje ter s 4 000 organizacijami in 7 500 lokacijami v primeru sistema EMAS.

•Znatne razlike pri prizadevanjih za izvajanje na ravni držav članic kažejo na različne ocene razmerja med stroški in koristmi. Za sistema zaradi njune prostovoljnosti ni mogoče šteti, da nalagata kakršna koli nesorazmerna bremena državam članicam ali podjetjem in organizacijam, ki vanju vlagajo le, če verjamejo v njuno koristnost. Vendar sta zaradi majhnega vlaganja omejena tudi sprejetje in učinek.

•Z ukrepi za energijsko učinkovitost lahko nekatere organizacije, registrirane v sistemu EMAS – zlasti tiste, ki so udeležene pri proizvodnji energije – precej prihranijo (prihranek vseh organizacij, registriranih v sistemu EMAS, je v skladu z ocenjevalno študijo okoli 1,3 milijarde EUR v dveh letih).

Toda učinkovitost se zmanjša:

•kadar so stroški posameznih podjetij in organizacij za usklajevanje in preverjanje večji od koristi ter tako zmanjšajo vrednost za proizvajalce in organizacije in jih odvrnejo od sodelovanja v sistemih. To ima močnejši vpliv pri majhnih izvajalcih. Slabo sprejetje sistema EMAS v primerjavi s standardom ISO 14001 prav tako kaže, da imajo organizacije različne izkušnje glede razmerja med stroški in koristmi obeh sistemov.

•kadar se sistema za posamezno skupino proizvodov uporabljata redko ali pa se sploh ne. V okviru znaka EU za okolje se pri več skupinah proizvodov sistem ne uporablja ali pa se uporablja le postransko, kar pomeni, da trg ni dozorel in/ali da je upravno breme ali strošek za preverjanje skladnosti z nekim sklopom meril morda previsok in ovira udeležbo.

Za oba sistema se šteje, da sta na splošno skladna z drugimi ustreznimi politikami EU, ki so povezane s trajnostno potrošnjo in proizvodnjo v EU, in da jih dopolnjujeta. Vendar pa ocena kaže na težave v zvezi s potrebo po:

•nadaljnji preučitvi sinergij s politikami EU, na podlagi katerih bi bilo mogoče bolje izkoristiti priložnosti, ki jih ponujata znak EU za okolje in/ali sistem EMAS, vključno z – vendar ne omejeno na – akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, direktivo o nepoštenih poslovnih praksah, direktivo o javnih naročilih in direktivo o industrijskih emisijah.

Kar zadeva skladnost med sistemoma, ocena kaže, da se medsebojno dopolnjujeta s poudarkom na različnih ciljih, vendar se lahko pojavi manjše prekrivanje, kadar se sistem EMAS in znak EU za okolje nanašata na posamezne storitvene sektorje, kot sta turizem in kampiranje. V tem primeru bi bilo treba paziti, da se ne ustvari zmeda med potrošniki, ki lahko izbirajo na podlagi obeh sistemov.

Dodana vrednost EU, ki jo zagotavljata sistema, je neenakomerna. Zagotovljena dodana vrednost EU, ki jo ustvarjata uredbi, je omejena zaradi prostovoljnosti sistemov. Dodana vrednost se ustvarja z zagotavljanjem okvira za usklajena pravila in postopke na notranjem trgu, kar daje okoljskim zahtevam verodostojnost in preglednost ter lahko podpira trgovino znotraj EU. Okvir zagotavlja informacije o okoljski uspešnosti proizvodov in organizacij ter priložnost za povezovanje in usklajevanje z drugimi politikami EU. S tem okvirom se tako podpirajo proizvajalci in organizacije, ki so pripravljeni storiti več, kot terjajo obvezni ukrepi, in sicer še posebej MSP, ki ne bi imela notranjih zmogljivosti za vzpostavitev lastnih sistemov.

Celovita količinska ocena stroškov in koristi ni bila mogoča. Vendar orodja delujejo v okviru splošne javne podpore za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, saj je 77 % prebivalcev EU, ki so sodelovali v raziskavi Eurobarometer, navedlo, da so za okolju prijazne proizvode pripravljeni plačati več, če menijo, da je navedbam mogoče zaupati. Čeprav so se na javna posvetovanja o teh orodjih odzvali predvsem tisti, ki so v zvezi z njimi že dejavno vključeni, so bili odzivi na splošno pozitivni. 79 % zainteresiranih strani pri znaku EU za okolje je na primer menilo, da je znak EU za okolje dragoceno orodje za omogočanje večjega sprejetja in prostega pretoka ekoloških proizvodov v Evropi, 95 % pa ga je želelo obdržati v sedanji obliki ali s spremembami. Obenem je več kot 70 % vseh organizacij, udeleženih v sistemu EMAS, ki so sodelovale v raziskavi, menilo, da so izboljšale ali znatno izboljšale uspešnost pri energijski učinkovitosti, uporabi materialov, porabi vode in nastajanjem odpadkov.

Sprejetje sistema EMAS je bistveno manjše od sprejetja standarda ISO 14001. Vendar ocena kaže, da so podjetja, ki uporabljajo sistem EMAS, pri okoljski uspešnosti enako dobra kot organizacije, ki uporabljajo standard ISO 14001, ali pa so od njih boljša, ter da posamezne zahteve sistema EMAS za pregledno poročanje in nadzor s strani javnih organov (ki se ne zahteva s standardom ISO 14001) dajejo večjo verodostojnost in boljše možnosti za vključitev v okoljsko politiko. Dokazi na podlagi izkušenj več držav članic EU, ki so si za to dejavno prizadevale, potrjujejo to možnost.

Ker pa sistema v Evropi nista široko sprejeta, je težko dokazati polno dodano vrednost EU, ki ni povezana le z okoljskimi izboljšavami za vključene proizvode, storitve in organizacije. Predvsem je na učinek sistema EMAS negativno vplivala konkurenca s standardom ISO 14001, ki predstavlja svetovno priznano alternativo sistemu EMAS. Kljub temu je bilo vzajemno delovanje med sistemoma konstruktivno, sistem EMAS pa je spodbudil nov in izboljšan razvoj svetovnega standarda ISO 14001, ki se je približal sistemu EMAS, čeprav še vedno obstajajo pomembne razlike. V nasprotju s standardom ISO 14001 sistem EMAS zagotavlja platformo za skladnost in poročanje, s pomočjo katere je okoljska uspešnost organizacije pregledna za javnost in organe. Na podlagi te platforme lahko organi lažje prepoznajo najuspešnejše izvajalce, omogoča pa tudi razvoj podpornih ukrepov in pripomore k zmanjšanju upravnega bremena. To zmožnost je mogoče pojasniti z dejstvom, da imajo organi in ostale tretje strani, drugače kot pri standardu ISO, dostop do informacij o okoljski uspešnosti in skladnosti z zakonodajo, ki jih morajo potrditi, to pa zagotavlja zadostno varnost za oprostitev drugih regulativnih bremen.

3. Sklepi

Znak EU za okolje in sistem EMAS sta del širšega svežnja instrumentov politike izdelkov, ki prispevajo h krožnemu gospodarstvu. Preverjanje ustreznosti (ocenjevalna študija in posvetovanje z zainteresiranimi stranmi) potrjuje koristno, čeprav omejeno, vlogo sistemov kot prostovoljnih instrumentov za podjetja, ki spodbujajo prehod na krožno gospodarstvo in posredujejo potrošnikom informacije o okoljski učinkovitosti proizvodov in organizacij ter pri medpodjetniškem poslovanju.

Rezultati preverjanja ustreznosti kažejo, da bi sprejetje sistemov lahko bilo boljše in učinkovitejše. To preverjanje ustreznosti kaže tudi na očitne omejitve obeh instrumentov zaradi njune prostovoljnosti, nizke ravni sprejetja za številne skupine izdelkov in slabe ozaveščenosti o obeh sistemih. Da bi dosegli optimalen učinek na terenu, je potreben bolj osredotočen pristop.

Komisija bo zato izboljšala uspešnost sistema Uredbe o znaku EU za okolje in ga bolj usmerila k zagotavljanju večjega kumulativnega učinka s sprejetjem naslednjih ukrepov:

•oblikovanje bolj strateškega pristopa za znak EU za okolje, ki bi vključeval:

•opredelitev skupin izdelkov, vključno z racionaliziranim merilom pri izbiri in opustitvi izdelkov, spremembi ter podaljšanju obstoječega merila za vsako skupino izdelkov, povezano s stopnjo sprejetja obstoječega merila. Bolj usmerjen pristop vključuje tudi združevanje tesno povezanih skupin izdelkov, kadar je to smiselno (npr. različni papirnati proizvodi velikega potenciala, kot sta časopisni papir in papir za higienske namene);

•prekinitev naslednjih skupin izdelkov: stranišča na splakovanje in pisoarji, sanitarne armature in oprema za slikanje, saj so te skupine izdelkov zelo omejene;

•določitev posebnih operativnih ciljev in ustreznih dejavnosti spremljanja;

•komunikacijsko strategijo, usmerjeno k proizvajalcem in potrošnikom, ki opredeljuje ciljno publiko in razdelitev odgovornosti za promocijske dejavnosti, s katerimi so seznanjene države članice, industrijski udeleženci in ustrezni mnenjskimi množilci, v skladu z desetimi prioritetami ter zlasti z načrtom za delovna mesta in rast;

•preučitev možnosti za zmanjšanje upravnih stroškov in stroškov preverjanja s poenostavitvijo posvetovalnega postopka in razvojem načina delovanja za izvajanje členov 6(6) in 6(7);

•možnosti in najboljše prakse za povečanje vloge znaka EU za okolje v javnih naročilih ter kot merila za okoljsko odličnost;

•skupno izvajanje nekaterih pripravljalnih študij o skupinah izdelkov za instrumente zelenih javnih naročil, okoljsko primerne zasnove ter označevanja energetske učinkovitosti in znaka za okolje. To bo pripomoglo k zmanjšanju stroškov in preprečilo nedoslednosti med študijami, ki so jih naročili različni generalni direktorati za različna orodja;

•izboljšanje skladnosti in povezovanja med znakom EU za okolje in obstoječimi nacionalnimi/regionalnimi znaki.

V zvezi z uredbo o sistemu EMAS in različnimi rezultati preverjanja ustreznosti bosta zavezanost in podpora držav članic v zvezi s sistemom odločilna dejavnika za njegovo nadaljevanje. Zato bo Komisija leta 2017 zahtevala potrditev predanosti držav članic v zvezi z:

1)nadaljevanjem programa in

2)izvajanjem ukrepov, ki podpirajo boljšo uporabo.

Komisija bo glede na podporo držav članic pripravila ukrepe za nadaljnje povečanje dodane vrednosti sistema:

•v sodelovanju z državami članicami razviti dodatne priložnosti za uporabo sistema EMAS kot orodja za zmanjšanje upravnega bremena in oprostitev uporabe zakonskih določb. Potencial za uporabo orodja za zmanjšanje upravnega bremena z zagotavljanjem širše oprostitve uporabe zakonskih določb je še vedno velik in se v državah članicah ne izkorišča v enaki meri;

•uporaba potrjevanja skladnosti in preglednosti o okoljski uspešnosti, ki ju zahteva sistem EMAS, da bi se poenostavilo izvajanje okoljskih politik pri upravljanju z energijo, emisijami v zrak, biotsko raznovrstnostjo in vodo ali ravnanju z odpadki;

•preučiti, kako bi bilo mogoče izvajanje sistema EMAS bolje vključiti v izvajanje zelenega akcijskega načrta za MSP 15 ;

•opredelitev jasne strategije za sporočanje, vključno z ugotavljanjem ustrezne ciljne skupine in razdelitve odgovornosti za promocijske dejavnosti, s katerimi so seznanjene države članice, industrijski udeleženci in ustrezni mnenjski množilci, v skladu z desetimi prioritetami ter zlasti z načrtom za delovna mesta in rast;

•promocija evropskih podjetij s poudarkom na vodilne na tem področju in konkurenčne prednosti v sodelovanju z državami članicami s sistemom EMAS kot „vrhunskim“ sistemom okoljskega ravnanja;

•upoštevanje razvoja standarda ISO 14001 v letu 2015 ter sodelovanja med revidiranim standardom in sistemom EMAS;

•uporaba ukrepov, ki jih izvajajo države članice z znatnim številom registracij v sistemu EMAS in ki so priznani kot najboljše prakse;

•zagotavljanje učinkovitih kanalov za poročanje med organizacijami in organi oblasti, tako da bi se lahko okoljska učinkovitost, preverjena s sistemom EMAS, in skladnost z zakonodajo uporabila za lažje izvajanje drugih okoljskih politik.

(1)

  COM (2008) 397

(2)

  Uredba (ES) št. 66/2010.

(3)

  Uredba (ES) št. 1221/2009.

(4)

  COM(2012) 746

(5)

  COM (2008) 397.

(6)

  Sklep št. 1386/2013/EU.

(7)

  COM (2015) 614.

(8)

Final Report Supporting the Evaluation of the Implementation of EMAS (junij 2015), Adelphi and S. Anna School of Advanced Studies

Project to Support the Evaluation of the Implementation of the EU Ecolabel Regulation (april 2015), Ricardo Energy & Environment

(9)

  COM(2010)2020 final.

(10)

  COM(2011)571 final.

(11)

  SKLEP št. 1386/2013/EU.

(12)

  COM(2015)614 final.

(13)

 Remas Study (2006), Linking environmental management and performance in Testa et al. (2014) EMAS and ISO 14001: the differences in effectively improving environmental performance. V: Journal of Cleaner Production 68:1, str. 165–173.

(14)

 Oprostitev uporabe zakonskih določb se razume kot zmanjšanje regulativnega ali upravnega bremena (kot so na primer pogostost okoljskih inšpekcijskih pregledov, skrajšani postopki, nižje pristojbine ali davki itd.) zaradi skladnosti s sistemom EMAS.

(15)

  COM (2014) 440