8.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/77

1.

pozdravlja vmesni pregled akcijskega načrta za strategijo za Atlantik, ki naj bi bil v skladu s predlogom Evropske komisije dokončan pred koncem leta 2017, in da se je Evropska komisija posvetovala z Odborom ter ga pozvala k sprejetju mnenja o vmesnem pregledu, ki bo prispevalo k splošnemu pregledu, o katerem bodo razpravljale države članice in regije;

2.

opozarja na predhodno delo Odbora v zvezi s temami, povezanimi z modrim gospodarstvom (vključno z dokumenti NAT-VI-018, NAT-VI-019, NAT-V-21, NAT-V-44 in COTER-VI-022) (1);

3.

ugotavlja, da je mogoče izzive, s katerimi se ukvarjajo atlantske regije in narodi, obravnavati učinkoviteje in z bolj konkretnimi rezultati v okviru akcijskega načrta, države članice in regije pa lahko konkretnejše rezultate dosežejo s tesnejšim sodelovanjem;

4.

priznava, da se lahko z akcijskim načrtom zagotovi, da bodo imeli različne politike in instrumenti financiranja EU večji učinek, ko bodo bolj usklajeni, vendar ugotavlja, da je vloga nacionalnih in regionalnih nosilcev odločanja ključna, ko se instrumenti financiranja EU izvajajo prek nacionalnih instrumentov in/ali regionalnih programov;

5.

opozarja na občutljivo naravo številnih obalnih skupnosti na atlantskem območju in potrebo po večjem prizadevanju, da bi spodbudili naložbe in dejavnost v zasebnem sektorju, zlasti v okviru modrega gospodarstva, ter s tem prispevali k trajnostnemu razvoju teh območij;

6.

meni, da je učinkovita uporaba evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) ključna za doseganje ciljev strategije, vendar zaskrbljeno ugotavlja, da trenutno ni ustreznega mehanizma za merjenje učinka modrega gospodarstva na teh območjih (2);

7.

opozarja, da morajo oblasti zaradi sprejetja ekosistemskega pristopa in direktive o pomorskem prostorskem načrtovanju pri dodeljevanju prostora v svojih vodah zdaj v celoti upoštevati vse dejavnosti, vendar ugotavlja, da bodo ustrezni načrti morda dokončno sprejeti šele marca 2021. Največji dosedanji prispevek te zahteve je bil spodbujanje proizvodnje vetrne energije na morju. Poleg tega Odbor opozarja na prispevek različnih programov Interreg k temu postopku in na podporo Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) za čezmejne projekte v obdobju 2014–2016 za pomoč pri postopku pomorskega načrtovanja;

8.

ugotavlja, da ukrepi, sprejeti v okviru pobude LeaderSHIP 2020 za usklajevanje razpoložljivih znanj in spretnosti s povpraševanjem na trgu dela, zlasti na področju ladjedelstva, obnovljivih virov energije na morju in novih inovativnih pomorskih veščin, že dajejo prve rezultate; ugotavlja tudi, da je poleg tega v programu Obzorje 2020 obravnavan vidik inovacij in partnerstva, vendar podpira poziv v okviru Konference perifernih obmorskih regij (CPMR), naj se poveča proračun za razpis ESPR za projekte za modre poklice v Evropi, ki obravnava potrebo po usposabljanju v morskih bazenih Evrope, zlasti v poklicih, povezanih s pomorskim in ribiškim sektorjem, ki se srečujejo z resnimi težavami zaradi menjave generacij;

9.

strinja se s stališčem, izraženim v dokumentu Komisije z naslovom Report on the Blue Growth Strategy – Towards more sustainable growth and jobs in the blue economy (Poročilo o strategiji modre rasti – Za bolj trajnostno rast in delovna mesta v modrem gospodarstvu), SWD(2017) 128 final, da bi lahko skupnosti znanja in inovacij (SZI) omogočile razvoj inovativnih produktov in storitev, vendar ugotavlja, da še ni take skupnosti, ki bi posebej obravnavala pomorska in morska vprašanja. Zato ponovno poziva k oblikovanju posebne skupnosti znanja in inovacij za modro gospodarstvo kot nadaljnjemu ukrepu za razvoj znanj in spretnosti ter prenos zamisli iz pomorskih raziskav v zasebni sektor (3);

10.

poudarja potencial pomorske tehnologije za zagotavljanje novih delovnih mest in dodatnih virov prihodkov ter zmožnost sektorja za rast na področjih, kot sta energija iz obnovljivih virov in predstavitev pomorskih tehnologij, prav tako pa se zaveda tudi morebitnega tveganja tovrstnih naložb in dejstva, da pomanjkanje znanja in ustreznih podatkov otežuje vstop v sektor. Odbor se strinja, da se v okviru programa Obzorje 2020 nameni prednost razpisom, ki so izrecno namenjeni modri rasti, vendar priznava, da si je treba bolj prizadevati za lažji dostop inovativnih podjetij in pobud na tem področju do financiranja;

11.

opozarja, da je treba priznati vlogo pomorskih in ribolovnih dejavnosti na atlantskem območju pri ohranjanju družbenega in gospodarskega potenciala, njihov pomen in dejstvo, da se dejavnosti ulova postopno prilagajajo okoljski trajnosti. Obenem poudarja njihov prispevek k porazdelitvi bogastva in socialni koheziji pa tudi potencial predelovalne industrije in trženja morskih proizvodov za ustvarjanje dodane vrednosti ter ohranjanje ključne vloge pri oskrbi s kakovostnimi živili;

12.

je zaskrbljen, da so imeli ukrepi za upravljanje, ki jih je EU sprejela za ohranjanje ranljivih ekosistemov, zlasti v zvezi z globokomorskim ribištvom, zaenkrat mešane rezultate in da se približuje rok za poročanje o dobrem okoljskem stanju v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji;

13.

priznava, da je bil v zvezi z grožnjami in izrednimi razmerami dosežen napredek, zlasti s sprejetjem programa Copernicus leta 2014, ki je zagotovil zanesljivejše podatke za merjenje površinske temperature oceana in tudi učinkovitejšo operativno osnovno napoved stanja oceana. Poleg tega je bilo kartiranje morskega dna do sedaj najkonkretnejši izid sodelovanja po izjavi iz Galwaya iz leta 2013 o začetku sodelovanja EU, ZDA in Kanade na področju raziskav Atlantskega oceana;

14.

ugotavlja, da učinek modrega gospodarstva na regionalni in lokalni ravni zaenkrat še ni bil v celoti izmerjen, saj še ni bil razvit sistem kazalnikov na podlagi zanesljivih podatkov, s katerimi bi merili natančen učinek dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane z morjem. Za njegov razvoj bo potrebno obsežno sodelovanje med Evropsko komisijo in različnimi državami članicami (4). OR v zvezi s tem opozarja na delo komisije COTER na področju predlaganih sprememb uredbe NUTS, zlasti na njen poziv k temu, da bi prihodnje teritorialne tipologije zajemale kategoriji „obalni“ in „otoški“. Tako bi lažje razvili ustrezne kazalnike (poleg BDP) za merjenje modre gospodarske dejavnosti;

15.

priporoča, da bi obstoječe regionalne strategije za pametno specializacijo zaradi zapletenosti in obsega sredstev, potrebnih za metodološki razvoj modrega gospodarstva na lokalni in regionalni ravni, uporabili kot podlago za opredelitev nadaljnjih priložnosti v sektorjih modrega gospodarstva. Take strategije bi lokalnim in regionalnim oblastem skupaj z ukrepi s ciljno usmerjenimi učinki pomagale opredeliti najustreznejše sektorje za dejavnosti;

16.

poziva države članice, naj še naprej vključujejo cilje akcijskega načrta za Atlantik v svoje operativne programe ESRR, pri čemer je uspeh strategije in akcijskega načrta za Atlantik v celoti odvisen od zavezanosti atlantskih držav članic k usklajevanju prizadevanj za področja sodelovanja, opredeljena v akcijskem načrtu;

17.

se strinja z naslednjo pripombo v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Report on the Blue Growth Strategy – Towards more sustainable growth and jobs in the blue economy (Poročilo o strategiji modre rasti – Za bolj trajnostno rast in delovna mesta v modrem gospodarstvu), SWD(2017) 128 final:

„Na splošno se zdi, da je bilo posebej za prednostne naloge strategije za Atlantik v različnih operativnih programih teh skladov namenjenih razmeroma malo sredstev, medtem ko so za ukrepe in prednostne naloge, ki niso značilni za pomorski sektor, lahko na voljo znatna sredstva. To je velik izziv na nacionalne in regionalne organe upravljanja. Nasprotno pa je bilo financiranje iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo cilj strategije za Atlantik“;

18.

trdi, da je zavoljo verodostojnosti za skupno strategijo za razvoj območja Atlantskega oceana in atlantske regije v Evropi potreben namenski instrument financiranja; zagotavljanje ustreznega sklada, da bi omogočili izvajanje akcijskega načrta, bi moralo biti del razprav v zvezi z večletnim finančnim okvirom, ki bo podlaga za izvajanje ciljev EU po letu 2020; vključevanje ciljev akcijskega načrta in strategije za Atlantik v večletni finančni okvir je zlasti ustrezno glede na odločitev Združenega kraljestva o izstopu iz Evropske unije in negativne posledice tega za splošni proračun EU;

19.

v zvezi s tem opozarja na svoje mnenje o prihodnosti kohezijske politike po letu 2020 glede tega, da makroregionalne in pomorske strategije za sodelujoče regije in njihove prebivalce pomenijo pomembno dodano vrednost, če bo mogoče obstoječa in prihodnja orodja financiranja usklajeno uporabiti za strategije;

20.

ponovno opozarja na predlog iz mnenja NAT-VI/019 o oblikovanju regionalnih ali medregionalnih platform modrega gospodarstva; poudarja, da bi lahko takšne platforme vzpostavili na več območjih v atlantskem bazenu, saj bi omogočale opredelitev projektov, podpirale njihovo izvedbo ter uporabljale lokalne, nacionalne in evropske finančne instrumente, ki bi jih upravljale regije, izbrani projekti pa bi bili financirani v okviru Junckerjevega načrta 2.0;

21.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj si prizadevajo za nadaljnje izboljšanje usklajevanja, spremljanja in podpiranja projektov ter izmenjavo dobrih praks ob upoštevanju dosedanjih uspešnih primerov v okviru strategije za Atlantik;

22.

ponavlja, da je bila kohezijska politika prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS) najpomembnejše naložbeno orodje v EU v sedanjem programskem obdobju in da bo čim večja uporaba teh sredstev skupaj z razpoložljivimi možnostmi financiranja prek Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) bistvena za prihodnji uspeh projektov v okviru strategije za Atlantik; nadaljnja poenostavitev vodenja in upravljanja skladov ESI bo dodatno spodbudila zmožnost lokalnih skupnosti za izkoriščanje financiranja za lokalne projekte;

23.

ugotavlja, da je v sedanjem programskem obdobju prišlo do znatnih zamud pri začetku izvajanja številnih povezanih operativnih programov; poziva države članice in Evropsko komisijo, naj čim prej pripravijo predloge za delovanje po letu 2020, da bi omogočili nemoten prehod med programskimi obdobji;

24.

poziva, da bi se medregionalni, nacionalni in čeznacionalni projekti, ki so usklajeni s strategijami bazena in s strategijami za pametno specializacijo, lahko financirali z združevanjem regionalnih, nacionalnih in evropskih sredstev v poenostavljenem okviru ter bili deležni bonusa EU brez ponovnega prijavljanja projektov na razpisih;

25.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj pripravijo ter uvedejo ustrezne lokalne strategije od spodaj navzgor za regionalno pametno specializacijo, zlasti kadar še ne obstajajo; take strategije bi morale zagotoviti podlago za prihodnjo porabo ter se osredotočati na prednosti in posebne značilnosti vsake regije; uspešno izvajanje strategij za regionalno pametno specializacijo, ki bi odražale gospodarsko stanje na terenu, bi povečalo stopnjo črpanja razpoložljivih sredstev v regijah;

26.

glede na dejstvo, da nacionalno in evropsko financiranje predstavljata javne izdatke, poziva države članice in Komisijo, naj skupaj izboljšata kakovost poročanja in povratnih informacij za projekte v okviru akcijskega načrta ter razvijeta mehanizem pomoči kot orodje, ki bi zagotavljalo jasen pregled uspešnih pobud in razpoložljivih možnosti financiranja;

27.

ob upoštevanju regionalne pametne specializacije poziva Komisijo in države članice, naj dodatno izboljšajo tematski sestavni del uvedenih politik (in ne geografskega) kot način krepitve skupnih evropskih vrednot in ciljev;

28.

poudarja pomen ohranjanja in širjenja pristopa lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, saj je mogoče dokazati, da je ta instrument evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) eden najučinkovitejših načinov, kako lahko skupnosti pridobijo financiranje EU za lastne lokalne projekte. Podpiranje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, je zlasti pomembno za bolj oddaljene in obrobne regije, vključno z manjšimi obalnimi skupnostmi, regijami in otoki z omejenim alternativnim dostopom do financiranja;

29.

želi, da bi lahko lokalne skupnosti otokov in obalnih območij uporabljale vsa evropska sredstva, vključno s sredstvi ESPR, za financiranje svojih strategij pomorskega razvoja v enotnem okviru po zgledu programa Leader in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

30.

poziva proračunski organ, naj uporabi obstoječo prilagodljivost v financiranju iz skladov ESI, da bi zagotovili postopno povečanje razpoložljivega financiranja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v okviru ESPR v korist evropskih obalnih skupnosti;

31.

ugotavlja, da je struktura mehanizma pomoči (5) z nacionalnimi enotami in centralnim sedežem v Bruslju dobro prilagojena komunikacijskim potrebam akcijskega načrta za Atlantik, čeprav je treba okrepiti njegovo nalogo pri širjenju načrta in ozaveščanju o njem ter njegovo delovanje na področju svetovanja, koordinacije in pomoči;

32.

podpira nadaljevanje mehanizma pomoči za strategijo za Atlantik, saj je trenutno edina namenska proračunska postavka, predvidena za nadzor nad akcijskim načrtom za Atlantik in njegovo izvajanje;

33.

poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi dolgoročnejšo rešitev za mehanizem pomoči, da bi zagotovili nadaljevanje njegovih dejavnosti;

34.

spodbuja nacionalne enote, naj čim tesneje sodelujejo z nacionalnimi in regionalnimi organi upravljanja, da bi zagotovili, da so priložnosti, ki so na voljo v okviru različnih instrumentov financiranja, jasno obrazložene morebitnim upravičencem;

35.

ugotavlja, da bo EU ne glede na izid pogajanj z Združenim kraljestvom izgubila eno od petih atlantskih držav članic, pomembno pomorsko državo in eno od držav z največjo ravnijo naložb na področju pomorskega gospodarstva in raziskav. Združeno kraljestvo poleg tega spada med vodilne izvoznike morskih sadežev v EU;

36.

ugotavlja, da je prispevek Združenega kraljestva v proračun EU eden največjih, zaradi njegovega umika iz bilance stanja EU pa bo treba podrobno proučiti vse razpoložljive možnosti v zvezi s prihodnjim financiranjem kohezijske politike;

37.

poudarja, da bi lahko praktični učinki izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije sovpadali z novim večletnim finančnim okvirom za obdobje po letu 2021, in proračunski organ poziva, naj razmisli o dodelitvi ustreznih finančnih sredstev za politike, kot je razvoj modrega gospodarstva, ki trenutno ne veljajo za prednostne;

38.

enako kot v mnenju o prihodnosti kohezijske politike po letu 2020 znova poziva Združeno kraljestvo in EU, naj se dogovorita, da bodo smele biti britanske lokalne in regionalne oblasti še naprej udeležene v evropskem teritorialnem sodelovanju in drugih programih EU, podobno kot države nečlanice EU, kot sta Norveška in Islandija;

39.

treba bo upoštevati in obravnavati izid pogajanj o brexitu glede morebitnih posledic za prihodnost pomorske strategije in akcijskega načrta za atlantsko območje. Poudarja, da je v okviru izstopa Združenega kraljestva iz EU zdaj postalo še pomembneje, da preostale atlantske države članice EU dajo prednost tesnejšemu sodelovanju in združevanju dejavnosti na pomorskem področju, da bi premagale posledične vrzeli v znanosti in inovacijah, nadzoru, obrambi, energiji oceanov in pomorskih naložbah na splošno, ki bi jih lahko prinesla izguba Združenega kraljestva zaradi njegovega izstopa iz EU;

40.

je zaskrbljen zaradi morebitnih posledic izstopa Združenega kraljestva za skupno ribiško politiko (SRP), zlasti pri dostopu do voda Združenega kraljestva, kar bi posebej vplivalo na ribiške sektorje sosednjih držav. To bi lahko povzročilo manjši ulov s posledičnim zmanjšanjem delovnih mest v že tako občutljivem sektorju in izkrivljeno konkurenco na področjih, kot so kvote, prepovedi zavržkov, največje število dni na morju, pravila o državni pomoči za sektor in ohranjanje biotske raznovrstnosti (6);

41.

ugotavlja, da imajo lahko programi teritorialnega sodelovanja pomembno vlogo pri spodbujanju ciljev strategije za Atlantik, kamor spada osredotočenost na sodelovanje med regijami, da bi dodatno okrepili atlantski prostor v skladu s pogoji strategije;

42.

meni, da so točke 27–30 iz mnenja NAT-V-021 (2012) še vedno ustrezne, zlasti zaradi vloge, ki bi jih lahko morda imelo deset programov, ki delujejo na zadevnem funkcionalnem območju;

43.

opozarja zlasti na morebitno ključno vlogo za program sodelovanja na atlantskem območju ob upoštevanju njegove osredotočenosti na pomorska vprašanja in njegove geografske razporeditve v atlantskem prostoru;

44.

se strinja z izjavami Komisije atlantskega loka CPMR v zadnji izjavi z njene generalne skupščine leta 2017 v kraju Les Sables d’Olonne (3. marec 2017), zlasti v zvezi z ukrepi za poenostavitev v okviru vmesnega pregleda in bolj prilagodljivimi stopnjami financiranja (5-odstotni bonus) za spodbujanje projektov, ki obravnavajo vprašanja v zvezi s strategijo za Atlantik.