EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.6.2016
COM(2016) 436 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Letno poročilo o izvajanju pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v letu 2015
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52016DC0436
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL Annual report on the implementation of the EU Aid Volunteers Initiative in 2015
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Letno poročilo o izvajanju pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v letu 2015
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Letno poročilo o izvajanju pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v letu 2015
COM/2016/0436 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.6.2016
COM(2016) 436 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Letno poročilo o izvajanju pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v letu 2015
I. Uvod
Kot je predvideno v Lizbonski pogodbi 1 , je Evropska unija leta 2014 ustanovila pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč 2 . Cilj pobude je prispevati h krepitvi zmožnosti Unije, da zagotovi humanitarno pomoč na podlagi potreb, ter h krepitvi zmožnosti in odpornosti ranljivih skupnosti oziroma skupnosti, ki so jih prizadele nesreče, v tretjih državah. Obenem želi pobuda evropskim državljanom ponuditi priložnost, da sodelujejo v humanitarnih akcijah v tretjih državah in s tem izkažejo solidarnost z ljudmi v stiski.
V skladu s členom 27 Uredbe (EU) št. 375/2014 mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letna poročila, v katerih preuči napredek pri izvajanju te uredbe 3 .
V tem letnem poročilu so opisane glavne dejavnosti in dosežki pri izvajanju pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v letu 2015, ki je bilo za pobudo zelo pomembno, saj je začela delovati, določeni pa so bili tudi nadaljnji koraki za njeno izvajanje.
II. Cilji in prednostne naloge
Dejavnosti v letu 2015 temeljijo na letnem delovnem programu za izvajanje pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v letu 2015, ki ga je Komisija 4 sprejela v skladu s členom 21(3) Uredbe (EU) št. 375/2014 in členom 128 finančne uredbe. Proračun za izvajanje pobude v letu 2015 je bil določen na 13 868 000 EUR, namenjenih za gradnjo zmogljivosti organizacij gostiteljic v tretjih državah in zagotavljanje tehnične pomoči za organizacije pošiljateljice iz držav članic EU, prispevanje k krepitvi odpornosti in obvladovanju tveganja nesreč v ranljivih ali nestabilnih državah ali državah, ki so jih prizadele nesreče, in v pozabljenih krizah, pripravo izbora, usposabljanja in napotitve prostovoljcev ter odprtje pobude za javnost, ustanovitev platforme Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, sprožitev postopka javnega razpisa za izbiro ponudnika usposabljanja ter različne komunikacijske dejavnosti. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru delovnega programa za leto 2014 5 , na primer potekajoča certificiranja organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic, vzpostavitev zavarovalne sheme za prostovoljce EU za humanitarno pomoč ter izbor projektov za gradnjo zmogljivosti in tehnično pomoč, so prav tako potekale v letu 2015, po sprejetju zgoraj navedenih delegiranih in izvedbenih aktov.
III. Dejavnosti, izvedene v letu 2015
1.Certificiranje
Vse organizacije, ki želijo poslati ali gostiti prostovoljce v okviru pobude EUAV, morajo biti certificirane 6 . V postopku certificiranja se preverja, da se lahko visoki standardi in postopki upravljanja prostovoljnega dela, določeni za varovanje in upravljanje prostovoljcev med njihovo napotitvijo v okviru pobude EUAV, v celoti uresničijo, ter da jih izpolnjujejo vse sodelujoče organizacije. Postopek certificiranja v letu 2015 se financira v okviru delovnega programa za leto 2014. Povabilo k oddaji vlog je bilo objavljeno januarja 2015 7 . Cilj je pripraviti seznam 100 certificiranih organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic, ki želijo sodelovati v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. Do konca leta 2015 8 je bilo vloženih 37 vlog, certificiranih je bilo 13 organizacij pošiljateljic in sedem organizacij gostiteljic, zavrnjena pa ni bila nobena vloga. Preostalih 17 vlog se ocenjuje v letu 2016. Certificiranje je stalen proces, vloge pa se bodo sprejemale do 30. septembra 2020.
2.Tehnična pomoč/gradnja zmogljivosti
Pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč nudi možnosti za gradnjo zmogljivosti organizacij gostiteljic in tehnično pomoč za organizacije pošiljateljice
9
. Njen cilj je okrepiti zmogljivosti organizacij, ki nameravajo sodelovati v pobudi, ter zagotoviti skladnost s standardi in postopki v zvezi s kandidati za prostovoljce in prostovoljce EU za humanitarno pomoč. Razpis za zbiranje predlogov EACEA/03/2015 je bil objavljen januarja 2015
10
in je zagotavljal sredstva v skupnem znesku 6 948 000 EUR za sofinanciranje projektov za gradnjo zmogljivosti organizacij gostiteljic in tehnično pomoč za organizacije pošiljateljice na različnih področjih, kot so obvladovanje tveganja nesreč, upravljanje prostovoljnega dela, zmogljivost za certificiranje, orodja in metode za ocenjevanje potreb, vzpostavljanje partnerstev ter dejavnosti komuniciranja. Razpis je bil sestavljen iz dveh krogov (prvi rok za oddajo vlog je bil 1. april 2015, drugi rok pa 1. september 2015). Vloženih je bilo19 vlog (sedem za tehnično pomoč in 12 za gradnjo zmogljivosti). Deset projektov je bilo izbranih za sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi EU v višini 4 827 715,51 EUR: šest projektov v prvem krogu (trije za tehnično pomoč in trije za gradnjo zmogljivosti) v skupnem znesku 2 864 574,39 EUR in štirje projekti v drugem krogu (eden za tehnično pomoč in trije za gradnjo zmogljivosti) v skupnem znesku 1 963 141,12 EUR.
Pri izvajanju sodeluje 22 organizacij, ki so vključene v projekte tehnične pomoči, in 66 organizacij, ki so vključene v projekte gradnje zmogljivosti, da bi okrepile svoje upravne in operativne sisteme ter sodelovale v partnerstvu za izvajanje najboljših praks pri dostavi humanitarne pomoči in upravljanju prostovoljnega dela
11
. Projekti so prispevali predvsem h procesu graditve partnerstev s 57 sodelujočimi partnerji, ki niso podpisniki okvirnih partnerskih sporazumov ali okvirnega finančnega in upravnega sporazuma
12
, posledično pa se je zaradi gradnje zmogljivosti in tehnične pomoči pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč med organizacijami vzpostavilo 120 novih partnerskih odnosov.
Projekti za tehnično pomoč za organizacije s sedežem v EU se osredotočajo na gradnjo zmogljivosti na področju mreženja. Vzpostavljanje partnerstev in zavezništev med organizacijami je očitno prednostno področje, ki ga organizacije želijo razvijati. Druga tematska področja zajemajo organizacijski razvoj, upravljanje projektov, zagotavljanje enakih možnosti in razumevanje zadevne nacionalne zakonodaje, ki se uporablja za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, od katerih so nekatera elementi standardov in postopkov za upravljanje prostovoljnega dela v okviru pobude EUAV in zahtev postopka certificiranja. Projekti za gradnjo zmogljivosti organizacij s sedežem v tretjih državah se prav tako osredotočajo na vzpostavljanje partnerstev in oblikovanje zavezništev. Druga tematska področja, ki jih organizacije nameravajo okrepiti, so določitev standardov, ki urejajo upravljanje partnerstev, ocene potreb, upravljanje programov in razvoj lokalnega prostovoljstva.
Študija primera: spodbujanje lokalnega odziva na poplave
Prek projekta Pobude za krepitev odpornosti Balkana in Evrope – BEDRIN – se organizacije v državah EU in državah Zahodnega Balkana pripravljajo za sodelovanje v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč ter razvijajo zmogljivosti lokalnih organizacij za odziv na poplave in povezana tveganja na območju reke Drine.
Študija primera: pritegnitev organizacij k sodelovanju s prostovoljci EU za humanitarno pomoč:
prostovoljstvo na področju humanitarne pomoči – organizacija pošiljateljica (VolinHA-SO) sodeluje s partnerji v devetih državah EU in uporablja standarde EUAV, kot so opredeljeni v postopku certificiranja, ter tako prispeva h krepitvi zmogljivosti partnerjev, s posebnim poudarkom na krepitvi politike upravljanja prostovoljnega dela. S tem naj bi projekt okrepil povezave med prostovoljskimi organizacijami in povečal njihove zmogljivosti za sodelovanje v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč.
|
Projekti gradnje zmogljivosti in tehnične pomoči 2015. |
||
|
Projektni partnerji s sedežem v državah EU. |
||
|
Projektni partnerji s sedežem v tretjih državah. |
||
3.Napotitev
Eden izmed glavnih ukrepov v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč je napotitev prostovoljcev. Cilj je izbrati, pripraviti in napotiti manj in bolj izkušene prostovoljce, da prispevajo h krepitvi zmožnosti Unije za zagotavljanje humanitarne pomoči na podlagi potreb, namenjene krepitvi zmožnosti in odpornosti ranljivih skupnosti oziroma skupnosti, ki so jih prizadele nesreče, v tretjih državah. Razpis za zbiranje predlogov EACEA/25/2015 je bil objavljen julija 2015 13 in zagotavlja sredstva v skupnem znesku 8 400 000 EUR za sofinanciranje projektov za napotitev prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, vključno s pripravništvom za manj izkušene prostovoljce in gradnjo zmogljivosti in/ali tehnično pomočjo za izvajalske organizacije. Čas objave razpisa upošteva napredek mehanizma certificiranja in potrebo po naboru certificiranih organizacij. V skladu z zakonodajo lahko prostovoljce napotijo (pošljejo in gostijo) le certificirane organizacije. Poleg tega mora v skladu z letnim program dela za leto 2015 projekte izvajati konzorcij vsaj treh certificiranih organizacij pošiljateljic in treh certificiranih organizacij gostiteljic. Do 30. oktobra 2015 (rok za razpis za zbiranje predlogov) sta bili predloženi dve vlogi, pri katerih je sodelovalo 26 organizacij. Ocena vlog in podpis sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev naj bi bila končana leta 2016 z najvišjim zneskom izplačanih nepovratnih sredstev v višini 1 392 442,17 evrov, začetek izvajanja pa je predviden junija/julija 2016.
4.Zavarovanje
Po letnem delovnem programu za leto 2014, ki zagotavlja proračunska sredstva v višini 4 000 000 EUR za obdobje 2015–2020 za zavarovanje prostovoljcev EU za humanitarno pomoč in vajeništvo, je bil 31. decembra 2014 objavljen 14 odprti javni razpis za zbiranje ponudb. Cilj je zagotoviti, da se vsem prostovoljcem, ki sodelujejo v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, krije celotno zavarovanje, zasnovano posebej za njihovo zaščito med celotnim trajanjem napotitve. 4. novembra 2015 je bila sklenjena pogodba o opravljanju storitev z družbo Cigna International Health Service BVBA za znesek največ 2 500 000 EUR za vzpostavitev zavarovalne sheme, ki se začne uporabljati takoj ob napotitvi prostovoljcev EU za humanitarno pomoč. Izvajalec je prvo vmesno poročilo, ki vsebuje načrt izvajanja in navaja različne korake, povezane dejavnosti ter predlagani časovni razpored za vzpostavitev potrebne storitvene strukture, predložil decembra 2015.
5.Program usposabljanja
Odprt javni razpis za usposabljanje je bil objavljen 30. oktobra 2015 15 . Cilj je razviti program usposabljanja za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, zagotavljati storitve usposabljanja za kandidate za prostovoljce ter oceniti kompetence usposabljanih kandidatov za prostovoljce na podlagi Delegirane Uredbe (EU) št. 1398/2014 in Izvedbene Uredbe (EU) št. 1244/2014. Ocena vlog in podpis okvirne pogodbe naj bi bila zaključena v prvi polovici leta 2016, program usposabljanja pa bo kandidatom za prostovoljce EU za humanitarno pomoč na voljo pred napotitvijo.
Ukrepi, predstavljeni v oddelkih 1–5, se prenesejo na Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), ki jih izvaja v sodelovanju s službami Komisije 16 . Razdelitev nalog med Komisijo in EACEA temelji na sklepu Komisije C(2013) 9189 z dne 18. decembra 2013 o prenosu pooblastil na Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo z namenom opravljanja nalog v zvezi z izvajanjem programov Unije na področju izobraževanja, avdiovizualnega področja in kulture, ki zajemajo zlasti izvrševanje odobritev, vključenih v splošnem proračunu Unije, in izvrševanje dodelitev ERS. EACEA je izvajalska agencija, odgovorna za izvajanje tehničnih vidikov pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč prek razpisov za zbiranje predlogov, javnih razpisov in kasnejšega upravljanja pogodb ter za izvajanje ustreznih proračunskih sredstev v skladu z letnimi delovnimi programi, ki jih sprejme Komisija.
Na področju operativnega upravljanja je Komisija še vedno neposredno odgovorna za vzpostavitev omrežja pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, osrednje spletne platforme in komunikacij.
Načini in postopki sodelovanja so urejeni z memorandumi o soglasju med službami Komisije in EACEA. Leta 2015 se je sodelovanje med službami Komisije in EACEA nadalje razvilo in prineslo aktivno sodelovanje pri izvajanju programa. Ker je spremljanje ključni element pobude, je bil vzpostavljen okvir za spremljanje izvajanja pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, ki je začel veljati 1. oktobra 2015. Okvir določa delitev nalog v zvezi z zbiranjem in analizo podatkov. Podatki, ki se zberejo s pomočjo tega okvira, in ustrezne analize bodo vključeni v postopek poročanja ter bodo prispevali k vmesnemu in naknadnemu ocenjevanju pobude. Opravljene so bile prve skupne misije, ki so vključevale predstavnike EACEA in Komisije, kar je prispevalo k boljšemu spremljanju projektov.
6.Podporni ukrepi
Glede na trenutne izzive, s katerimi se sooča Unija, še nikoli ni bilo tako pomembno, da se zagotovi učinkovito komuniciranje in ozaveščanje med državljani EU o konkretnih ukrepih solidarnosti, ki jih podpira Unija, zlasti v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč.
Letni delovni program za leto 2015 zagotavlja finančno pomoč v višini 418 000 EUR za podporne ukrepe informiranja in ozaveščanja potencialnih upravičencev o programu.
Komunikacijski načrt za obdobje 2015–2020 17 je bil odobren julija 2015 in določa komunikacijsko strategijo, cilje, ključna sporočila in možne komunikacijske dejavnosti, ki podpirajo pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. Izvajanje opravljajo Komisija in tretje osebe, ki sodelujejo v pobudi, predvsem prostovoljci, organizacije pošiljateljice v Evropi in organizacije gostiteljice v tretjih državah.
Januarja 2015 je bil organiziran dan informacij in medsebojnega povezovanja. Namen tega javnega dogodka je bil bodočim izvajalskim partnerjem predstaviti možnosti financiranja, ki so na voljo v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, in začeti prve dejavnosti (razpis za zbiranje predlogov za tehnično pomoč in gradnjo zmogljivosti ter povabilo k oddaji vlog za certificiranje organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic). Dogodek je bil uspešen pri doseganju morebitnih upravičencev, saj se ga je udeležilo 108 oseb, ki so predstavljale organizacije iz 21 držav.
Na konferenci „Nazaj k osnovam“, ki je septembra 2015 potekala v Bruslju, so se zbrali prostovoljci in partnerske organizacije iz pilotnih projektov ter izmenjali izkušnje in znanje 18 . Konferenca je bila za udeležence priložnost, da prispevajo k stalnemu razvoju pobude, vključno s prispevkom glede platforme Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. Udeleženci so tudi delili svoje zgodbe v nizu video intervjujev 19 , ki so učinkovito komunikacijsko orodje za prihodnje spodbujanje pobude.
Pripravili so kratek film „Postanite certificirana organizacija in izkoristite visoko usposobljene prostovoljce EU za humanitarno pomoč“, ki razloži postopek certificiranja ter organizacijam pomaga sodelovati pri pobudi 20 .
Mreža pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč deležnikom omogoča izmenjavo najboljših praks in povečanje udeležbe. Mreža je bila že vpeljana v okviru dogodkov, kot so okrogle mize, ki partnerjem omogočajo izmenjavo najboljših praks in učenje iz njihovih izkušenj s programom. Glavni instrument za delovanje te mreže je platforma Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, ki so jo začeli razvijati leta 2015. Platforma, ki jo razvija Komisija, bo partnerje podpirala pri napotitvi prostovoljcev EU za humanitarno pomoč z zagotavljanjem sistema za sledenje prostovoljstva, omogočanjem spletnega prostovoljstva in delovanjem kot zbirka podatkov prostovoljcev EU za humanitarno pomoč. Platforma bo prostovoljcem EU za humanitarno pomoč zagotavljala povezave do platforme za usposabljanje, pot do stalnega izobraževanja in razvoja ter orodje za komuniciranje s projektnimi partnerji in drugimi prostovoljci.
Platforma Prostovoljci EU za humanitarno pomoč bo partnerskim organizacijam in prostovoljcem omogočila tudi izmenjavo zgodb s terena, kar bo olajšalo izmenjavo znanja ter partnerjem in prostovoljcem omogočilo tesnejše sodelovanje in boljše usklajevanje. Platforma bo začela delovati leta 2016, začetna faza pa se bo osredotočila na podporo prvim projektom razporejanja.
Leta 2015 je bila razvita enotna vizualna podoba pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, ki vključuje zastavo EU, naziv pobude in slogan Prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, „Ukrepamo s srcem“. Razširjena je na vseh področjih pobude, da jo lahko uporabljajo Komisija in vse tretje osebe, ki sodelujejo v pobudi, na primer izvajalske organizacije v tretjih državah, organizacije pošiljateljice po vsej EU in prostovoljci v skladu s smernicami za prepoznavnost in komunikacijskim načrtom pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. 21 ..
V letu 2015 je potekalo več dejavnosti ozaveščanja, ki so vključevale države članice in mednarodne organizacije in katerih namen je bilo predstaviti informacije o možnostih, ki jih ponuja pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, ter potencialne upravičence in prostovoljce spodbuditi k sodelovanju v programu.
Ukrepe, predstavljene v oddelku 6, izvaja Komisija v sodelovanju z EACEA po razdelitvi nalog med EACEA in službami Komisije v okviru prenosa pooblastil.
IV. Sklepi in prihodnji ukrepi
Po sprejetju zakonodajnega svežnja o pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč je bilo leto 2015 prvo leto izvajanja celotnega spektra dejavnosti, vključno s certifikacijo organizacij, objavami razpisa za zbiranje predlogov za tehnično pomoč in gradnjo zmogljivosti, razpisa za zbiranje predlogov za napotitev ter razpisa za usposabljanje prostovoljcev, vzpostavitvijo zavarovalne sheme in začetkom razvoja platforme Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. Pilotna faza, ki se je izvajala v obdobju 2011–2014, se je zaključila in pobuda se je uradno začela s konferenco, ki so se je udeležili prostovoljci in organizacije, ki so sodelovali v pilotni fazi.
Na podlagi teh trdnih temeljev se bo izvajanje pobude nadaljevalo. Konkretni ukrepi bodo osredotočeni na izbor, usposabljanje in napotitev prostovoljcev, izvajanje tekočih projektov in izbiro novih projektov za napotitev prostovoljcev, gradnjo zmogljivosti in tehnično pomoč za organizacije pošiljateljice in gostiteljice ter certificiranje sodelujočih organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic. Dejavnosti, povezane z uporabo zavarovalne sheme in usposabljanjem prostovoljcev, se bodo nadaljevale. Delovati bo začela platforma Prostovoljci EU za humanitarno pomoč za registracijo, mreženje, spletno prostovoljstvo in učenje.
V skladu z delovnim programom za leto 2016 22 bo eden glavnih ciljev prispevati h krepitvi odpornosti in obvladovanju tveganja nesreč v ranljivih ali nestabilnih državah ali državah, ki so jih prizadele nesreče, in v pozabljenih krizah, vključno z ukrepi v naslednjih fazah cikla obvladovanja nesreč: preprečevanje nesreč, pripravljenost, zmanjševanje tveganja nesreč in obnova po naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, ter zgodnje opozarjanje. Napotitev prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v tretje države in projekti, katerih cilj je gradnja zmogljivosti lokalnih skupnosti, bodo ustrezali močni politični zavezanosti Komisije k odpornosti in prispevali k vzpostavitvi bolje pripravljenih, vključujočih in stabilnih družb, izboljšanju storitev in priložnosti, zmanjševanju tveganj ter zmanjšanju trpljenja in izgub.
Več informacij o pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč je na voljo na naslednjem spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/echo/what/humanitarian-aid/eu-aid-volunteers_en .