EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 7.6.2016

COM(2016) 374 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

KONVERGENČNO POROČILO 2016

(pripravljeno v skladu s členom 140(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije)

{SWD(2016) 191 final}

1.NAMEN POROČILA

Člen 140(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa, da Komisija in Evropska centralna banka najmanj vsaki dve leti ali na zahtevo države članice z odstopanjem 1 poročata Svetu o napredku, ki so ga države članice dosegle pri izpolnjevanju svojih obveznosti glede uresničevanja ekonomske in monetarne unije. Zadnji konvergenčni poročili Komisije in ECB sta bili sprejeti junija 2014.

Konvergenčno poročilo iz leta 2016 zajema naslednjih sedem držav članic z odstopanjem: Bolgarijo, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Švedsko 2 . Natančnejša ocena stanja konvergence v navedenih državah članicah je na voljo v tehnični prilogi k temu poročilu.

Vsebino poročil, ki sta ju pripravili Komisija in ECB, ureja člen 140(1) PDEU. Ta člen določa, da poročila vključujejo preverjanje združljivosti nacionalne zakonodaje, skupaj s statuti nacionalnih centralnih bank, s členoma 130 in 131 PDEU ter Statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB in ECB). V poročilih je treba tudi preveriti, ali je bila v zadevni državi članici dosežena visoka stopnja trajnostne konvergence ob upoštevanju konvergenčnih meril (stabilnost cen, javne finance, stabilen devizni tečaj, dolgoročne obrestne mere) in drugih dejavnikov, navedenih v zadnjem pododstavku člena 140(1) PDEU. Navedena štiri konvergenčna merila so določena v protokolu, ki je priložen k Pogodbama (Protokol št. 13 o konvergenčnih merilih).

Finančna kriza in ekonomska kriza ter kriza državnega dolga v euroobmočju sta pokazali, da je sedanji sistem ekonomskega upravljanja ekonomske in monetarne unije (v nadaljnjem besedilu: EMU) pomanjkljiv ter da je treba njegove instrumente uporabljati bolj temeljito. Da bi se zagotovilo vzdržno delovanje ekonomske in monetarne unije, se izvaja splošna krepitev ekonomskega upravljanja v Uniji. Ocenjevanje konvergence je torej usklajeno s širšim pristopom evropskega semestra, pri katerem se celovito obravnavajo izzivi ekonomske politike, s katerimi se srečuje EMU pri zagotavljanju fiskalne vzdržnosti, konkurenčnosti, stabilnosti finančnega trga in gospodarske rasti. Glavne novosti na področju reforme upravljanja, ki krepijo oceno konvergenčnega procesa vsake države članice in njegovo vzdržnost, med drugim vključujejo krepitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz reforme Pakta za stabilnost in rast iz leta 2011 ter nove instrumente na področju nadzora makroekonomskih neravnotežij. Zlasti se v tem poročilu upoštevajo ocena konvergenčnih programov za leto 2016 in ugotovitve v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji 3 .

Konvergenčna merila

Preverjanje združljivosti nacionalne zakonodaje, vključno s statuti nacionalne centralne banke, s členom 130 ter obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU, zahteva tudi oceno upoštevanja prepovedi denarnega financiranja (člen 123) in prepovedi privilegiranega dostopa (člen 124), združljivosti s cilji ESCB (člen 127(1)) in njegovimi nalogami (člen 127(2)) ter drugih vidikov v zvezi z vključitvijo nacionalne centralne banke v ESCB.

Merilo glede stabilnosti cen je opredeljeno v prvi alinei člena 140(1) PDEU: „doseganje visoke stopnje stabilnosti cen […] je razvidno iz stopnje inflacije, ki je blizu stopnji inflacije največ treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen“.

Člen 1 Protokola o konvergenčnih merilih nadalje določa, da „[m]erilo stabilnosti cen […] pomeni, da ima država članica trajno stabilne cene in povprečno stopnjo inflacije, zabeleženo v enem letu pred pregledom, ki ne presega za več kakor 1,5-odstotne točke stopnje inflacije največ treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Višina inflacije se izračuna z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin na primerljivi osnovi, upoštevaje razlike v definicijah posameznih držav“ 4 . Zahteva po vzdržnosti pomeni, da mora biti mogoče zadovoljivo obvladovanje inflacije pripisati predvsem naravi proizvodnih stroškov in drugim dejavnikom, ki na strukturen način vplivajo na gibanje cen, in ne zgolj učinku začasnih dejavnikov. Zato preverjanje konvergence vključuje oceno dejavnikov, ki vplivajo na obete za inflacijo, pri čemer je to preverjanje dopolnjeno s sklicevanjem na najnovejše napovedi služb Komisije glede inflacije 5 . V zvezi s tem se v poročilu ocenjuje tudi, ali obstaja verjetnost, da bo država v prihodnjih mesecih dosegla referenčno vrednost.

Referenčna vrednost za inflacijo, ki je bila izračunana aprila 2016, znaša 0,7 % 6 , kot tri države članice z najboljšimi doseženimi rezultati 7 pa so se upoštevale Bolgarija, Slovenija in Španija.

Iz najuspešnejših držav članic je upravičeno izključiti države, katerih stopnje inflacije ne bi bilo mogoče obravnavati kot smiselnega referenčnega merila za druge države članice 8 . Države s takimi odstopanji so bile v preteklosti opredeljene v konvergenčnih poročilih iz let 2004, 2010, 2013 in 2014 9 . Na tej točki je mogoče kot osamelce opredeliti Ciper in Romunijo, saj njihove stopnje inflacije precej odstopajo od povprečja v euroobmočju in njihova vključitev med tri države z najboljšimi doseženimi rezultati bi lahko neupravičeno vplivala na referenčno vrednost in na samo pravičnost merila 10 . V primeru Cipra je izredno negativna inflacija večinoma odražala potrebe po prilagajanju in njegov izjemni gospodarski položaj. V primeru Romunije je bila posledica zlasti precejšnjega znižanja stopnje DDV. Glede na navedeno so se v izračunu referenčne vrednosti upoštevale Bolgarija, Slovenija in Španija, tj. države članice z naslednjimi najnižjimi povprečnimi stopnjami inflacije.

Konvergenčno merilo glede javnih financ je opredeljeno v drugi alineji člena 140(1) PDEU kot „vzdržnost stanja javnih financ; izhaja iz doseženega proračunskega stanja brez čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(6)“. Poleg tega člen 2 Protokola o konvergenčnih merilih določa, da to merilo pomeni, da „v času pregleda država članica ni predmet sklepa Sveta iz člena 126(6) navedene pogodbe o obstoju čezmernega primanjkljaja“. Kot del splošne krepitve gospodarskega upravljanja v EMU je bila sekundarna zakonodaja v zvezi z javnimi financami dopolnjena leta 2011, vključno z novimi predpisi o spremembi Pakta za stabilnost in rast 11 .

PDEU v tretji alinei člena 140(1) merilo glede deviznega tečaja določa kot „upoštevanje normalnih meja nihanja, predvidenih z mehanizmom deviznih tečajev evropskega monetarnega sistema, v obdobju najmanj dveh let brez devalvacije glede na euro“.

Člen 3 Protokola o konvergenčnih merilih določa: „Merilo sodelovanja v mehanizmu deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema […] pomeni, da je država članica upoštevala normalne meje nihanja, predvidene z mehanizmom deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema brez hujših napetosti vsaj zadnji dve leti pred pregledom. Država članica v tem času zlasti ni na lastno pobudo devalvirala dvostranskega osrednjega tečaja svoje valute glede na euro“ 12 .

Ustrezno dveletno obdobje za ocenjevanje stabilnosti deviznega tečaja v tem poročilu je obdobje od 19. maja 2014 do 18. maja 2016. Komisija pri oceni merila glede stabilnosti deviznega tečaja upošteva gibanja pomožnih kazalnikov, kot so gibanja deviznih rezerv in kratkoročne obrestne mere, ter vlogo ukrepov politik, vključno s poseganjem v devizne rezerve, in mednarodne finančne pomoči, če je ustrezno, pri ohranjanju stabilnosti deviznega tečaja. Trenutno nobena od držav članic, ocenjenih v tem konvergenčnem poročilu, ne sodeluje v ERM II. O vključitvi v ERM II se odloča na zahtevo države članice s soglasjem vseh udeležencev v ERM II.

Četrta alinea člena 140(1) PDEU zahteva „trajnost dosežene konvergence in sodelovanja države članice z odstopanjem v mehanizmu deviznih tečajev, kar se kaže v ravni dolgoročnih obrestnih mer“. Člen 4 Protokola o konvergenčnih merilih nadalje določa, da „[m]erilo konvergence obrestnih mer (…) pomeni, da ima država članica v enem letu pred pregledom tako povprečno dolgoročno nominalno obrestno mero, ki ne presega za več kakor 2 odstotni točki dolgoročne obrestne mere v največ treh državah članicah z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Obrestne mere se izračunajo na podlagi dolgoročnih državnih obveznic ali primerljivih vrednostnih papirjev, upoštevaje razlike v definicijah posameznih držav.“

Referenčna vrednost za obrestno mero, izračunana aprila 2016, je 4,0 % 13 .

Člen 140(1) PDEU prav tako zahteva preverjanje drugih dejavnikov, ki so pomembni za ekonomsko združevanje in konvergenco. Navedeni dodatni dejavniki vključujejo povezovanje trgov, razvoj tekočega računa plačilne bilance ter gibanje stroškov dela na enoto in drugih cenovnih kazalnikov. Slednji so zajeti v oceni stabilnosti cen. Dodatni dejavniki so pomembni kazalniki tega, da bi bilo vključitev države članice v euroobmočje mogoče nadaljevati brez težav, hkrati pa razširjajo pregled trajnosti konvergence.

2.BOLGARIJA

Komisija glede na svojo oceno združljivosti pravnih predpisov in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter ob upoštevanju dodatnih relevantnih dejavnikov meni, da Bolgarija ne izpolnjuje pogojev za uvedbo eura.

Zakonodaja v Bolgariji, zlasti zakon o bolgarski nacionalni banki, ni v celoti združljiva z obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU. V zvezi z nalogami iz člena 127(2) PDEU in člena 3 Statuta ESCB in ECB obstajajo nezdružljivosti in nepopolnosti na področju neodvisnosti centralne banke, prepovedi denarnega financiranja in vključevanja centralne banke v ESCB v času uvedbe eura.

Bolgarija izpolnjuje merilo glede stabilnosti cen. Povprečna stopnja inflacije v Bolgariji v 12 mesecih do aprila 2016 je bila –1,0 %, kar je precej pod referenčno vrednostjo 0,7 %. Po napovedih naj bi inflacija v prihodnjih mesecih ostala precej pod referenčno vrednostjo.

Letna stopnja inflacije po HICP v Bolgariji je negativna od poletja 2013, upad gospodarske rasti pa je posledica nenavadno močne kombinacije protiinflacijskih dejavnikov. Inflacija je najnižjo raven –2,4 % dosegla januarja 2015, maja 2015 se je povečala na –0,3 %, nato pa se je ponovno zmanjšala. Osnovna inflacija je bila v preteklih dveh letih večinoma negativna, tudi na začetku leta 2016. Negativna inflacija se je ohranila med drugim zaradi majhnega domačega povpraševanja in vse nižjih uvoznih cen. Aprila 2016 je letna inflacija po HICP znašala –2,5 %.

Inflacija naj bi se povečevala postopno, saj učinek zaradi znižanja cen primarnih proizvodov počasi izginja, čeprav naj bi v večini leta 2016 ostala negativna. V skladu s tem naj bi bila po pomladanskih napovedih služb Komisije iz leta 2016 povprečna letna inflacija v letu 2016 –0,7 %, v letu 2017 pa 0,9 %. Nizke ravni cen v Bolgariji (47 % povprečja euroobmočja v letu 2014) kažejo na velike možnosti za nadaljnjo dolgoročno konvergenco ravni cen.

Bolgarija izpolnjuje merilo glede javnih financ. Svet za Bolgarijo ni sprejel sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Javnofinančni primanjkljaj se je povečal z 0,8 % BDP v letu 2013 na 5,4 % v letu 2014, in sicer zlasti zaradi ukrepov za podporo finančnemu sektorju. Delež primanjkljaja v BDP je v letu 2015 znašal 2,1 % in naj bi se po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2016 ob nespremenjeni politiki v letu 2016 zmanjšal na 2,0 % in 1,6 % v letu 2017, spremljalo pa naj bi ga okrevanje gospodarstva. Delež bruto javnega dolga je se je v letu 2015 zmanjšal na 26,7 % BDP, vendar naj bi se po napovedih v letu 2016 povečal na 28,1 % BDP, v letu 2017 pa na 28,7 % BDP. Na podlagi ocene Komisije iz konvergenčnega programa 2016 naj bi Bolgarija v glavnem izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast. Kljub temu bodo za zagotovitev izpolnjevanja določb v letih 2016 in 2017 potrebni dodatni ukrepi. Bolgarski fiskalni okvir je nedavno okrepilo več zaporednih zakonodajnih ukrepov, poudarek pa je vse bolj na izvajanju.

Bolgarija ne izpolnjuje merila glede deviznega tečaja. Bolgarski lev ni vključen v ERM II. Bolgarska nacionalna banka si prizadeva za uresničitev svojega primarnega cilja, ki je stabilnost cen, s stabilizacijo deviznega tečaja v okviru sistema valutnega odbora (CBA). Bolgarija je svoj CBA ustanovila leta 1997 z vezavo deviznega tečaja bolgarskega leva na nemško marko in pozneje na euro. Dodatni kazalniki, kot so gibanja deviznih rezerv in kratkoročnih obrestnih mer, kažejo, da je odnos vlagateljev glede tveganja v zvezi z Bolgarijo ostal ugoden. Precejšnje uradne rezerve še naprej podpirajo odpornost CBA. V dvoletnem ocenjevalnem obdobju je bolgarski lev v skladu z delovanjem CBA ostal popolnoma stabilen glede na euro.

Bolgarija izpolnjuje merilo glede konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Povprečna dolgoročna obrestna mera v Bolgariji v letu do aprila 2016 je bila 2,5 %, kar je pod referenčno vrednostjo 4,0 %. Dolgoročne obrestne mere v Bolgariji so se s 3,5 % v začetku leta 2014 znižale na približno 2,5 % v začetku leta 2015. Razlike v donosih glede na dolgoročne referenčne obveznice euroobmočja 14 so se v drugi polovici leta 2014 precej povečale, kar je bilo delno povezano z bančnimi težavami Bolgarije, nato pa so se leta 2015 zmanjšale. Razlika v donosu glede na nemško referenčno obveznico se je v začetku leta 2016 spet povečala na približno 230 bazičnih točk.

Poleg tega so se proučili dodatni dejavniki, vključno z gibanji v plačilni bilanci in povezovanjem trgov. Zunanji saldo Bolgarije je v letu 2015 zabeležil precejšen presežek. Izboljšanje saldov trgovinskega in kapitalskega računa od leta 2013 do leta 2015 je več kot izravnalo poslabšanje računa sekundarnega dohodka. Bolgarsko gospodarstvo je dobro vključeno v euroobmočje prek trgovine in naložbenih povezav. Izbrani kazalniki v zvezi s poslovnim okoljem kažejo, da je Bolgarija manj uspešna od večine držav članic euroobmočja. Njen finančni sektor je dobro vključen v finančni sektor EU, zlasti prek visoke ravni tujega lastništva v bolgarskem bančnem sistemu. V Bolgariji je bil v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem v letu 2016 opravljen poglobljeni pregled, v katerem je bilo ugotovljeno, da v tej državi še naprej obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja. Na gospodarstvo vplivajo preostale šibkosti v finančnem sektorju in visoka zadolženost podjetij v okviru omejenega prilagajanja trga dela.

3.ČEŠKA REPUBLIKA

Komisija glede na svojo oceno združljivosti pravnih predpisov in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter ob upoštevanju dodatnih relevantnih dejavnikov meni, da Češka republika ne izpolnjuje pogojev za uvedbo eura.

Zakonodaja v Češki republiki, zlasti zakon češkega nacionalnega sveta št. 6/1993 o Česká národní banka (zakon o ČNB), ni v celoti združljiva z obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU. V zvezi s cilji češke nacionalne banke in nalogami ESCB iz člena 127(2) PDEU ter člena 3 Statuta ESCB in ECB obstajajo nezdružljivosti v zvezi z neodvisnostjo centralne banke in vključevanjem centralne banke v ESCB v času uvedbe eura. Poleg tega zakon o češki nacionalni banki vsebuje tudi nepopolnosti v zvezi s prepovedjo denarnega financiranja in nalogami ESCB.

Češka republika izpolnjuje merilo glede stabilnosti cen. Povprečna stopnja inflacije v Češki republiki v 12 mesecih do aprila 2016 je bila 0,4 %, kar je pod referenčno vrednostjo 0,7 %. Po napovedih naj bi inflacija v prihodnjih mesecih ostala pod referenčno vrednostjo.

Rast cen se je leta 2014 precej umirila, z letno stopnjo inflacije po HICP, ki se je upočasnila na povprečno 0,4 %. To je bila posledica zlasti precejšnjega negativnega vpliva cen energentov, kar je odražalo nižje domače cene goriva zaradi izrazitega padca cen nafte, zmanjšal pa se je tudi vpliv cen živil in storitev na inflacijo. Inflacija se je v prvi polovici leta 2015 nekoliko povečala, nato pa znova upadla v drugi polovici leta zaradi ponovnega znižanja cen živil in energentov. Letna stopnja inflacije po HICP je zato leta 2015 v povprečju znašala 0,3 %. V začetku leta 2016 se je nekoliko povečala, aprila 2016 pa je bila 0,5 %.

V skladu s projekcijami naj bi inflacija v letu 2016 ostala obvladljiva, saj bo znižanje nafte in živil iz druge polovice leta 2015 še naprej negativno vplivalo na medletno stopnjo. Sočasno naj bi se v obdobju iz napovedi domači cenovni pritiski okrepili, zlasti glede cen storitev. Zato naj bi bila po pomladanskih napovedih služb Komisije iz leta 2016 letna inflacija po HICP leta 2016 v povprečju 0,5 %, leta 2017 pa 1,4 %. Raven cen v Češki republiki (približno 63 % povprečja euroobmočja v letu 2014) kaže na možnosti za dolgoročno konvergenco ravni cen.

Češka republika izpolnjuje merilo glede javnih financ. Svet za Češko republiko ni sprejel sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Javnofinančni primanjkljaj se je od leta 2014 do leta 2015 precej zmanjšal z 1,9 % BDP na 0,4 % BDP. Po pomladanskih napovedih služb Komisije iz leta 2016 naj bi javnofinančni primanjkljaj ob nespremenjeni politiki leta 2016 dosegel 0,7 % BDP, nato pa se leta 2017 zmanjšal na 0,6 %. Delež bruto javnega dolga se je po višku v letu 2013, ko je znašal 45,1 % BDP, zmanjšal na 41,1 % BDP v letu 2015. V letu 2017 naj bi se zmanjšal na 40,9 % BDP. Na podlagi ocene Komisije iz konvergenčnega programa 2016 naj bi Češka republika izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast. Fiskalni okvir Češke republike je eden najšibkejših v EU. Sprejetje svežnja reform, namenjenega njegovi krepitvi, je bilo večkrat odloženo, zaradi česar se še ni zaključil prenos direktive o nacionalnih proračunskih okvirih v češki pravni red, ki bi se moral zaključiti konec leta 2013.

Češka republika ne izpolnjuje merila glede deviznega tečaja. Češka krona ni vključena v ERM II. Češka republika izvaja režim drsečega deviznega tečaja, kar centralni banki omogoča, da posega na devizni trg in vpliva na tečaj. Češka nacionalna banka je 7. novembra 2013 napovedala, da bo posredovala na deviznem trgu, da bi oslabila krono, tako da bi njen devizni tečaj glede na euro presegal 27 CZK/EUR. Zaradi tega se je vrednost krone naglo oslabila s pod 26 CZK/EUR na nad 27 CZK/EUR. S krono se je v letu 2014 in v prvi polovici leta 2015 zaradi majhnega nihanja v povprečju trgovalo v vrednosti približno 27,5 CZK/EUR. Sredi leta 2015 se je okrepila na blizu 27 CZK/EUR ter nato v drugi polovici leta 2015 in na začetku leta 2016 ostala blizu navedene spodnje meje, ki jo je določila češka nacionalna banka. V dveh letih pred to oceno je krona glede na evro pridobila približno 1,6 % vrednosti.

Češka republika izpolnjuje merilo glede konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Povprečna dolgoročna obrestna mera v Češki republiki v letu do aprila 2016 je bila 0,6 %, kar je precej pod referenčno vrednostjo 4 %. Dolgoročne obrestne mere v Češki republiki so od začetka leta 2014 do aprila 2015 postopno padale, in sicer so se z več kot 2,4 % znižale na manj kot 0,3 %. Dolgoročne obrestne mere so se junija 2015 povečale na nad 1 %, nato pa so se v drugi polovici leta 2015 ponovno postopno zniževale. Razlika v donosu glede na nemško referenčno obveznico je v začetku leta 2016 nihala pri okoli 25 bazičnih točk. 

Poleg tega so se proučili dodatni dejavniki, vključno z gibanji v plačilni bilanci in povezovanjem trgov. Zunanji saldo Češke republike je v preteklih dveh letih beležil presežek, in sicer se je z manj kot 1 % BDP v letu 2014 povečal na več kot 3 % BDP v letu 2015. Češko gospodarstvo je močno vključeno v euroobmočje prek trgovine in naložbenih povezav. Izbrani kazalniki v zvezi s poslovnim okoljem kažejo, da so se ocene Češke republike na mednarodnih lestvicah v zadnjih letih izboljšale in se približale povprečju euroobmočja. Češki finančni sektor je močno povezan s finančnim sektorjem EU, pretežno zaradi visoke stopnje tujega lastništva finančnih posrednikov.

4.HRVAŠKA

Komisija glede na svojo oceno združljivosti pravnih predpisov in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter ob upoštevanju dodatnih relevantnih dejavnikov meni, da Hrvaška ne izpolnjuje pogojev za uvedbo eura.

Zakonodaja na Hrvaškem je v celoti združljiva z obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU.

Hrvaška izpolnjuje merilo glede stabilnosti cen. Povprečna stopnja inflacije na Hrvaškem v 12 mesecih do aprila 2016 je bila –0,4 %, kar je pod referenčno vrednostjo 0,7 %. Po pričakovanjih naj bi inflacija v prihodnjih mesecih padla precej pod referenčno vrednost.

Letna inflacija po HICP na Hrvaškem je bila leta 2014 v povprečju 0,2 %, saj so padajoče cene neenergetskega industrijskega blaga in nepredelanih živil negativno vplivale na rast skupne stopnje. Stopnja inflacije je decembra 2014 zabeležila negativno vrednost in nato zaradi hitro padajočih cen energentov ostala negativna večino leta 2015. Inflacija po HICP je zato v letu 2015 znašala v povprečju –0,3 %. V začetku leta 2016 se je še zmanjšala, aprila 2016 pa je bila –0,9%.

Po pomladanskih napovedih služb Komisije iz leta 2016 naj bi letna inflacija po HICP med letom 2016 ostala negativna, zlasti zaradi padajočih cen energentov. Po pričakovanjih naj bi bila spet pozitivna leta 2017, ko se bo negativni vpliv nižjih cen energentov umiril, neprekinjena gospodarska širitev pa bi morala podpreti rast cen življenjskih potrebščin. Letna inflacija po HICP naj bi po napovedih v letu 2016 v povprečju znašala –0,6 %, v letu 2017 pa 0,7 %. Raven cen na Hrvaškem (približno 65 % povprečja euroobmočja v letu 2014) kaže na možnosti za nadaljnjo dolgoročno konvergenco ravni cen.

Hrvaška ne izpolnjuje merila glede javnih financ. Svet je za Hrvaško sprejel sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja (Sklep Sveta z dne 28. januarja 2014)in priporočil, da ga odpravi do leta 2016. Javnofinančni primanjkljaj se je po povečanju na 5,5 % BP leta 2014 zmanjšal na 3,2 % BDP v letu 2015. Glede na pomladanske napovedi Komisije iz leta 2016 naj bi se primanjkljaj zmanjšal, in sicer na 2,7 % BDP v letu 2016 in 2,3 % BDP v letu 2017. Delež javnega dolga v BDP naj bi dosegel največjo vrednost pri 87,6 % BDP leta 2016 in se nato rahlo zmanjšal v letu 2017. Na podlagi ocene Komisije iz konvergenčnega programa 2016 obstaja tveganje, da Hrvaška ne bo izpolnila določb Pakta za stabilnost in rast. Zato bodo potrebni nadaljnji ukrepi za zagotovitev izpolnjevanja določb v letu 2017. Kljub nekaterim nedavnim izboljšavam hrvaški fiskalni okvir še vedno ostaja sorazmerno šibek, kar zadeva zasnovo in izvajanje, v glavnem zaradi pogostosti in obsega revizij proračunskega načrta, obsega zunajproračunskih transakcij in nezadostnih zaščitnih ukrepov v zvezi z neodvisnostjo nacionalnega organa za spremljanje.

Hrvaška ne izpolnjuje merila glede deviznega tečaja. Hrvaška kuna ni vključena v ERM II. Hrvaška nacionalna banka izvaja strogo upravljan režim drsečega deviznega tečaja in devizni tečaj uporablja kot glavno nominalno sidro za dosego svojega glavnega cilja, tj. stabilnost cen. Mednarodne denarne rezerve hrvaške nacionalne banke so se v letu 2014 gibale nad 12 milijardami EUR. V prvi četrtini leta 2015 so se povečale na nad 14 milijard EUR, nato pa so se spet zmanjšale in konec leta 2015 znašale okoli 13,7 milijarde EUR (31 % BDP). Vrednost deviznega tečaja kune glede na euro je v preteklih dveh letih sorazmerno stabilna in niha okrog 7,6 HRK/EUR. Ohranil se je vzorec začasnega povečanja vrednosti kune spomladi, ki se ponavlja vsako leto zaradi prilivov tuje valute, ki jih ustvari sektor turizma.

Hrvaška izpolnjuje merilo glede konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Povprečna dolgoročna obrestna mera na Hrvaškem v letu do aprila 2016 je bila 3,7 %, kar je pod referenčno vrednostjo 4 %. Dolgoročne obrestne mere na Hrvaškem so se z več kot 5 % v začetku leta 2014 znižale na okrog 3 % v drugi četrtini leta 2015, v drugi polovici leta 2015 pa so se ponovno zvišale na okrog 3,9 %. Razlike glede na nemško referenčno obveznico so v začetku leta 2016 znašale približno 350 bazičnih točk.

Poleg tega so se proučili dodatni dejavniki, vključno z gibanji v plačilni bilanci in povezovanjem trgov. Zunanji presežek Hrvaške (tj. tekoči in kapitalski račun skupaj) se je znatno povečal z 1 % BDP v letu 2014 na okrog 5,6 % BDP v letu 2015, delno zaradi izgub bank v tuji lasti zaradi uzakonjene pretvorbe posojil v CHF. Hrvaško gospodarstvo je dobro vključeno v euroobmočje prek trgovine in naložbenih povezav. Izbrani kazalniki v zvezi s poslovnim okoljem kažejo, da je Hrvaška manj uspešna od večine držav članic euroobmočja. Finančni sektor je močno vključen v finančni sistem EU na podlagi tujega lastništva v domačih bankah. Na Hrvaškem je bil v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem v letu 2016 opravljen poglobljeni pregled, v katerem je bilo ugotovljeno, da v tej državi še naprej obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja. Ranljivosti so bile povezane z visokimi ravnmi javnega dolga, dolga podjetij in zunanjega dolga, ki jih je spremljala visoka stopnja brezposelnosti.

5.MADŽARSKA

Komisija glede na svojo oceno združljivosti pravnih predpisov in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter ob upoštevanju dodatnih relevantnih dejavnikov meni, da Madžarska ne izpolnjuje pogojev za uvedbo eura.

Zakonodaja na Madžarskem, zlasti zakon o madžarski nacionalni banki (MNB – Magyar Nemzeti Bank), ni v celoti združljiva z obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU. V zvezi z nalogami ESCB iz člena 127(2) PDEU in člena 3 Statuta ESCB in ECB obstajajo nezdružljivosti zlasti v zvezi z neodvisnostjo MNB, prepovedjo denarnega financiranja in vključevanjem centralne banke v ESCB v času uvedbe eura. Poleg tega zakon o MNB vsebuje tudi druge nepopolnosti v zvezi z vključitvijo MNB v ESCB.

Madžarska izpolnjuje merilo glede stabilnosti cen. Povprečna stopnja inflacije na Madžarskem v 12 mesecih do aprila 2016 je bila 0,4 %, kar je pod referenčno vrednostjo 0,7 %. Po napovedih naj bi inflacija v prihodnjih mesecih ostala pod referenčno vrednostjo.

Letna inflacija po HICP na Madžarskem v preteklih dveh letih je večinoma odražala svetovne trende in je bila posledica zlasti padca cen nafte. V letu 2014 se je gibala okoli ničle, v začetku leta 2015 pa padla na –1,4 % zaradi majhnih inflacijskih pritiskov domačega povpraševanja v okviru napovedi zgodovinsko nizke inflacije. Inflacija po HICP se je do konca leta 2015 povišala na 1 %, zlasti zaradi cen nepredelanih živil. V začetku leta 2016 je inflacija spet padla, v glavnem zaradi znižanja stopnje DDV za nekatere mesne proizvode in še enega padca cen nafte. Aprila 2016 je letna inflacija po HICP znašala 0,3 %.

Inflacija naj bi se po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2016 povišala na 0,4 % v letu 2016 in na 2,3 % v letu 2017, in sicer predvsem zaradi manj ugodnega gibanja cen primarnih proizvodov in krepitve domačega povpraševanja. Sorazmerno nizke ravni cen na Madžarskem (približno 57 % povprečja euroobmočja v letu 2014) kažejo na možnosti za nadaljnjo dolgoročno konvergenco ravni cen.

Madžarska izpolnjuje merilo glede javnih financ. Svet za Madžarsko ni sprejel sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal z 2,6 % BDP v letu 2013 na 2,3 % v letu 2014, in sicer zlasti zaradi povečanja prihodkov. Delež javnofinančnega primanjkljaja v BDP se je v letu 2015 dodatno zmanjšal na 2,0 % in naj bi po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2016 ob nespremenjeni politiki na tej stopnji ostal leta 2016 in 2017. Delež bruto javnega dolga se je v letu 2015 zmanjšal na 75,3 % BDP in naj bi se po napovedih v letu 2016 dodatno zmanjšal na 74,3 % BDP, v letu 2017 pa na 73 % BDP 15 . Na podlagi ocene Komisije iz konvergenčnega programa 2016 obstaja veliko tveganje, da Madžarska ne bo izpolnila določb Pakta za stabilnost in rast, saj obstaja veliko tveganje znatnega odstopanja od potrebnih prilagoditev v letu 2016 in ob nespremenjeni politiki v letih 2016 in 2017 skupaj. Zato bodo v obeh letih potrebni dodatni ukrepi za zagotavljanje skladnosti. Obsežna prenova madžarskega fiskalnega okvira, ki se je začela leta 2011, je skoraj končana, njegovo učinkovitost pa je treba še ugotoviti.

Madžarska ne izpolnjuje merila glede deviznega tečaja. Madžarski forint ni vključen v ERM II. Madžarska izvaja režim drsečega deviznega tečaja, kar centralni banki omogoča, da posega na devizni trg in vpliva na tečaj. Vrednost forinta se je poleti 2014 znižala na okrog 314 HUF/EUR, vendar se je jeseni ponovno povečala, saj se je cikel zniževanja obrestne mere na Madžarskem začasno ustavil, madžarska nacionalna banka pa je zagotovila devizno likvidnost za valutne pretvorbe v zvezi s stanovanjskimi hipotekarnimi posojili. Vrednost forinta se je ponovno oslabila januarja 2015 (na 316,5 HUF/EUR) zaradi odločitve švicarske nacionalne banke, da dopusti rast švicarskega franka. Aprila se je zaradi sproščanja monetarne politike v euroobmočju okrepila na okrog 299, dokler se madžarska nacionalna banka junija 2015 ni odzvala z znižanjem obrestne mere. Od takrat naprej je bil forint sorazmerno stabilen glede na euro, z njim pa se je večinoma trgovalo v razponu od 310 do 315. V dveh letih pred to oceno je forint glede na euro izgubil skoraj 1 % vrednosti.

Madžarska izpolnjuje merilo glede konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Povprečna dolgoročna obrestna mera v letu do aprila 2016 je bila 3,4 %, kar je pod referenčno vrednostjo 4,0 %. Mesečna povprečna dolgoročna obrestna mera se je znižala z okrog 6 % na začetku leta 2014 na skoraj 3 % v začetku leta 2015 zaradi vse večjega tržnega zaupanja zaradi globalnega iskanja donosa. Dolgoročne obrestne mere so se sredi leta 2015 začasno povišale na skoraj 3,9 % skupaj s povišanjem donosa v ZDA in euroobmočju, nato pa so od jeseni 2015 nihale pri okoli 3,3 %. Dolgoročne razlike glede na nemško referenčno obveznico so aprila 2016 znašale približno 290 bazičnih točk.

Poleg tega so se proučili dodatni dejavniki, vključno z gibanji v plačilni bilanci in povezovanjem trgov. Zunanji saldo je v preteklih dveh letih zabeležil precejšnje presežke, in sicer se je z okoli 6 % v letu 2014 povečal na skoraj 9 % BDP v letu 2015, zlasti zaradi visoke stopnje črpanja sredstev EU. Plačilnobilančna pomoč, ki sta jo jeseni 2008 Madžarski podelila EU in MDS, je bila v celoti povrnjena do aprila 2016. Madžarsko gospodarstvo je močno vključeno v euroobmočje prek trgovine in naložbenih povezav. Izbrani kazalniki v zvezi s poslovnim okoljem kažejo, da je Madžarska manj uspešna od večine držav članic euroobmočja. Madžarski finančni sektor je dobro vključen v finančni sistem EU.

6.POLJSKA

Komisija glede na svojo oceno združljivosti pravnih predpisov in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter ob upoštevanju dodatnih relevantnih dejavnikov meni, da Poljska ne izpolnjuje pogojev za uvedbo eura.

Zakonodaja na Poljskem, zlasti zakon o poljski nacionalni banki (NBP – Narodowy Bank Polski) in ustava Republike Poljske, ni v celoti združljiva z obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU. Nezdružljivosti zadevajo neodvisnost centralne banke, prepoved denarnega financiranja in vključevanje centralne banke v ESCB ob uvedbi eura. Poleg tega zakon o NBP vsebuje tudi nekaj nepopolnosti v zvezi z neodvisnostjo centralne banke in vključevanjem NBP v ESCB ob uvedbi eura.

Poljska izpolnjuje merilo glede stabilnosti cen. Povprečna stopnja inflacije na Poljskem v 12 mesecih do aprila 2016 je bila –0,5 %, kar je pod referenčno vrednostjo 0,7 %. Po pričakovanjih naj bi inflacija v prihodnjih mesecih ostala pod referenčno vrednostjo.

Letna inflacija po HICP je postala negativna avgusta 2014 in februarja 2015 padla na najnižjo vrednost –1,3 %, na začetku leta 2016 pa se je postopno povečala. To je bila posledica zlasti padajočih svetovnih cen nafte in živil. Aprila 2016 je letna inflacija po HICP znašala -0,5 %.

Inflacija naj bi se po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2016 le postopoma povečala na 0,0 % leta 2016 in 1,6 % leta 2017. Nizko svetovno inflacijo in obvladljive cene primarnih proizvodov bi morala uravnotežiti pozitivna spodbuda zaradi pričakovane rasti plač. Razmeroma nizke ravni cen na Poljskem (približno 55 % povprečja euroobmočja v letu 2014) kažejo na možnosti za nadaljnjo dolgoročno konvergenco ravni cen.

Poljska izpolnjuje merilo glede javnih financ. Svet za Poljsko ni sprejel sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal s 4,0 % BDP v letu 2013 na 3,3 % v letu 2014 zaradi ukrepov fiskalne konsolidacije. Delež javnofinančnega primanjkljaja v BDP se je v letu 2015 popravil na 2,6 % in naj bi po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2016 ob nespremenjeni politiki v letu 2016 ostal na 2,6 % BDP, v letu 2017 pa se povečal na 3,1 %. Delež javnega dolga v BDP naj bi se z 51,3 % leta 2015 povečal na 52,7 % leta 2017. Na podlagi ocene Komisije iz konvergenčnega programa 2016 obstaja tveganje, da Poljska ne bo izpolnila določb Pakta za stabilnost in rast, saj obstaja tveganje znatnega odstopanja od priporočenih prilagoditev v letu 2016 in ob nespremenjeni politiki tudi v letu 2017. Zato bodo za zagotovitev skladnosti v letih 2016 in 2017 potrebni dodatni ukrepi. Poljska ostaja edina država EU, ki nima neodvisnega fiskalnega sveta in ga ne namerava ustanoviti.

Poljska ne izpolnjuje merila glede deviznega tečaja. Poljski zlot ni vključen v ERM II. Poljska izvaja režim drsečega deviznega tečaja, kar centralni banki omogoča, da posega na devizni trg in vpliva na tečaj. Do konca leta 2014 se je vrednost zlota na splošno stabilizirala v razponu 4,1–4,3 PLN/EUR, nato pa do aprila 2015 strmo narasla na 4,0 PLN/EUR zaradi hitre gospodarske rasti, sproščanja monetarne politike ECB in konca cikla sproščanja monetarne politike na Poljskem. Nato se je zaradi domačnih političnih negotovosti trend obrnil. Na nihanje deviznega tečaja v začetku leta 2016 so vplivali dejavniki, kot so znižanje bonitetne ocene, globalna tveganja in znižanje premij za tveganja. Poljska ima od leta 2009 korist od dogovora o prožni kreditni liniji, ki ga je sklenila z MDS. V primerjavi z aprilom 2014 je bil devizni tečaj zlota glede na euro aprila 2016 šibkejši za okrog 2,9 %.

Poljska izpolnjuje merilo glede konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Povprečna dolgoročna obrestna mera v letu do aprila 2016 je bila 2,9 %, kar je pod referenčno vrednostjo 4,0 %. Od začetka leta 2014 do začetka leta 2015 se je zmanjšala z več kot 4 % na okoli 3 %. Nato se je med letom 2015 zaradi večjega tržnega zaupanja znižala na 2,7 % in rahlo povečala v začetku leta 2016. Zato so se v začetku leta 2016 razlike med dolgoročnimi obrestnimi merami in nemško referenčno obveznico gibale okoli 280 bazičnih točk.

Poleg tega so se proučili dodatni dejavniki, vključno z gibanji v plačilni bilanci in povezovanjem trgov. Zunanji saldo Poljske se je v zadnjih letih precej izboljšal in beleži presežek od leta 2013, in sicer zaradi krepitve trgovinske bilance. Poljsko gospodarstvo je dobro vključeno v euroobmočje prek trgovine in naložbenih povezav. Izbrani kazalniki v zvezi s poslovnim okoljem kažejo, da je Poljska manj uspešna od večine držav članic euroobmočja. Poljski finančni sektor je dobro vključen v finančni sektor EU, kar dokazuje precejšen delež bank v tuji lasti.

7.ROMUNIJA

Komisija glede na svojo oceno združljivosti pravnih predpisov in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter ob upoštevanju dodatnih relevantnih dejavnikov meni, da Romunija ne izpolnjuje pogojev za uvedbo eura.

Zakonodaja v Romuniji, zlasti zakon št. 312 o statutu banke Romunije (zakon o BNR), ni v celoti združljiva z obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU. Nezdružljivosti zadevajo neodvisnost centralne banke, prepoved denarnega financiranja in vključevanje centralne banke v ESCB ob uvedbi eura. V zvezi s cilji BNR ter nalogami ESCB iz člena 127(2) PDEU in člena 3 Statuta ESCB in ECB poleg tega v zakonu o BRN obstajajo nepopolnosti v zvezi z neodvisnostjo centralne banke in vključevanjem centralne banke v ESCB v času uvedbe eura.

Romunija izpolnjuje merilo glede stabilnosti cen. Povprečna stopnja inflacije v Romuniji v 12 mesecih do aprila 2016 je bila –1,3 %, kar je precej pod referenčno vrednostjo 0,7 %. Po napovedih naj bi inflacija v prihodnjih mesecih ostala precej pod referenčno vrednostjo.

Letna inflacija po HICP se v zadnjih dveh letih znižuje, zlasti zaradi zaporednih znižanj stopnje DDV in nizkih svetovnih cen nafte, čeprav se osnovni pritiski na cene krepijo zaradi močnega domačega povpraševanje, podprtega s fiskalnimi spodbudami in visoko rastjo plač. Inflacija je v večini leta 2014 nihala med 1 % in 2 %, na negativno raven pa je padla junija 2015 (–0,9 %) zaradi znižanja stopnje DDV za nekatere živilske proizvode s 24 % na 9 %. Letna stopnja inflacije po HICP je od takrat naprej negativna. Inflacija po HICP se je od januarja 2016 ponovno znižala zaradi znižanja standardne stopnje DDV za 4 odstotne točke, aprila 2016 pa je znašala –2,6 %.

Po pomladanskih napovedih služb Komisije iz leta 2016 naj bi bila letna inflacija po HICP leta 2016 v povprečju –0,6 % in se v letu 2017 dvignila na 2,5 %, ko se bo prehodni učinek znižanja stopnje DDV za nekatere živilske izdelke umiril, saj se proizvodna vrzel zapira, domači pritiski pa so vse večji. Pozitivna tveganja so povezana zlasti s krepitvijo domačih cenovnih pritiskov in hitro rastjo plač, ki sta močnejši od pričakovanih. Razmeroma nizke ravni cen v Romuniji (okoli 52 % povprečja euroobmočja v letu 2014) kažejo na velike možnosti za nadaljnjo dolgoročno konvergenco ravni cen.

Romunija izpolnjuje merilo glede javnih financ. Svet za Romunijo ni sprejel sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal z 2,1 % BDP v letu 2013 na 0,9 % v letu 2014, in sicer zlasti po zaslugi omejevanja odhodkov in boljšega pobiranja davkov. Delež javnofinančnega primanjkljaja v BDP je v letu 2015 znašal 0,7 % in naj bi se po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2016 ob nespremenjeni politiki v letu 2016 poslabšal na 2,8 % BDP, v letu 2017 pa na 3,4 %. Delež javnega dolga naj bi se z 38,4 % BDP v letu 2015 povečal na 40,1 % BDP v letu 2017. Na podlagi ocene Komisije iz konvergenčnega programa 2016 obstaja tveganje, da Romunija ne bo izpolnila določb Pakta za stabilnost in rast, saj obstaja tveganje znatnega odstopanja v letu 2016 in ob nespremenjeni politiki tudi v letu 2017. Zato bodo za zagotovitev skladnosti v letih 2016 in 2017 potrebni dodatni ukrepi. Romunija je sprejela celovit sklop določb v zvezi s fiskalnim okvirom, vendar neučinkovito izvajanje teh določb zmanjšuje njihov disciplinski učinek.

Romunija ne izpolnjuje merila glede deviznega tečaja. Romunski lev ni vključen v ERM II. Romunija izvaja režim drsečega deviznega tečaja, kar centralni banki omogoča, da posega na devizni trg in vpliva na tečaj. Devizni tečaj leva glede na euro je pokazal razmeroma majhno nihanje med pomladjo 2014 in začetkom leta 2016 zaradi programa finančne pomoči EU in MDS do konca leta 2015. V ocenjevanem obdobju se je z levom večinoma trgovalo v vrednosti med 4,4 in 4,5 RON/EUR. Konec leta 2014 se je vrednost nekoliko oslabila, zlasti zaradi povečanja globalnega strahu pred tveganji, in se zmerno utrdila v začetku leta 2015 zaradi dodatnega sproščanja monetarne politike v euroobmočju. Konec leta 2015 je ponovno oslabela zaradi domačih političnih negotovosti, vendar se je okrepila v začetku leta 2016. V primerjavi z aprilom 2014 je devizni tečaj leva glede na euro aprila 2016 ostal praktično nespremenjen.

Romunija izpolnjuje merilo glede konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Povprečna dolgoročna obrestna mera v Romuniji v letu do aprila 2016 je bila 3,6 %, kar je pod referenčno vrednostjo 4,0 %. Dolgoročne obrestne mere so se postopoma znižale z več kot 5 % pomladi 2014 na manj kot 4 % konec leta 2014, februarja 2015 pa so se začasno znižale na manj kot 3 %. Znova so se zvišale sredi leta 2015, ko so dosegle 4 %, potem pa nihale okoli 3,5 %. Zato so se razlike med dolgoročnimi obrestnimi merami in nemško referenčno obveznico zmanjšale z nad 500 bazičnih točk v drugi polovici leta 2012 na približno 330 bazičnih točk aprila 2016.

Poleg tega so se proučili dodatni dejavniki, vključno z gibanji v plačilni bilanci in povezovanjem trgov. Zunanji saldo Romunije beleži presežek od leta 2013, in sicer zlasti zaradi manjšega primanjkljaja v trgovanju z blagom. Romunija je bila upravičenka mednarodnih programov finančne pomoči v obdobju 2009–2015. Prvemu dvoletnemu programu finančne pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada v letu 2009 sta sledila še dva programa EU in MDS, odobrena v letih 2011 in 2013. Za razliko od prvega sta se oba naknadna programa štela za preventivna in iz njiju niso bila črpana nobena sredstva. Romunsko gospodarstvo je dobro vključeno v euroobmočje prek trgovine in naložbenih povezav. Izbrani kazalniki v zvezi s poslovnim okoljem kažejo, da je Romunija manj uspešna od večine držav članic euroobmočja. Romunski finančni sektor je dobro vključen v finančni sistem EU, kar dokazuje precejšen delež bank v tuji lasti.

8.ŠVEDSKA

Komisija glede na svojo oceno združljivosti pravnih predpisov in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter ob upoštevanju dodatnih relevantnih dejavnikov meni, da Švedska ne izpolnjuje pogojev za uvedbo eura.

Zakonodaja na Švedskem, zlasti zakon o švedski nacionalni banki (Sveriges Riksbank), vladni instrument in zakon o politiki deviznega tečaja, ni v celoti združljiva z obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU. Nezdružljivosti in nepravilnosti zadevajo neodvisnost centralne banke, prepoved denarnega financiranja in vključevanje centralne banke v ESCB ob uvedbi eura.

Švedska ne izpolnjuje merila glede stabilnosti cen. Povprečna stopnja inflacije na Švedskem v 12 mesecih do aprila 2016 je bila 0,9 %, kar je nad referenčno vrednostjo v višini 0,7 %. Po napovedih naj bi se inflacija v prihodnjih mesecih vrnila pod referenčno vrednost.

Povprečna stopnja inflacije na Švedskem je z 0,2 % v letu 2014 zrasla na 0,7 % v letu 2015, zlasti zaradi zmanjšanja vrednosti krone, porasta davka in rastočega domačega povpraševanja, ki ga je spremljala spodbujevalna monetarna politika. Aprila 2016 je letna inflacija po HICP znašala 1,0 %.

Inflacija po HICP se bo med letom 2016 verjetno zmerno povečala zaradi trenutne močne rasti, nizke cene nafte in primarnih proizvodov pa imajo negativen vpliv. Komponente HICP naj ne bi povzročile posebnega pritiska za povečanje inflacije, prav tako pa naj bi gibanje plač po napovedih ostalo zmerno. V skladu s tem naj bi bila po pomladanskih napovedih služb Komisije iz leta 2016 povprečna letna inflacija v letu 2016 0,9 %, v letu 2017 pa 1,2 %. Raven cen življenjskih potrebščin na Švedskem glede na euroobmočje se je postopno povečevala od pristopa Švedske k EU leta 1995 na 124 % v letu 2014.

Švedska izpolnjuje merilo glede javnih financ. Svet za Švedsko ni sprejel sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Saldo sektorja država se je z 1,6 % BDP v letu 2014 izboljšal na 0,0 % BDP v letu 2015, kar je posledica zlasti velikega povečanja prihodkov od davkov zaradi rastoče zasebne potrošnje in povečanja davkov. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2016 naj bi javnofinančni primanjkljaj v letu 2016 dosegel 0,4 % BDP in 0,7 % BDP v letu 2017. Delež bruto javnega dolga je v letu 2015 dosegel 43,4 % BDP in naj bi se po napovedih v prihodnjih letih postopno zmanjšal na 41,3 % BDP v letu 2016 in 40,1 % BDP v letu 2017. Na podlagi ocene Komisije iz konvergenčnega programa 2016 naj bi Švedska izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast. Švedska ima močan nacionalni fiskalni okvir, kar se kaže tudi v njeni dolgotrajni proračunski stabilnosti.

Švedska ne izpolnjuje merila glede deviznega tečaja. Švedska krona ni vključena v ERM II. Švedska izvaja režim drsečega deviznega tečaja, kar centralni banki omogoča, da posega na devizni trg in vpliva na tečaj. Vrednost krone se je med začetkom leta 2013 in začetkom leta 2015 zmanjševala, in sicer skupno za skoraj 14 % glede na euro zaradi odločnega sproščanja monetarne politike na Švedskem. V dveh letih pred to oceno je krona glede na euro izgubila približno 1,6 % vrednosti, in sicer je v povprečju nihala okrog 9,30 SEK/EUR.

Švedska izpolnjuje merilo glede konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Povprečna dolgoročna obrestna mera na Švedskem v letu do aprila 2016 je bila 0,8 %, kar je precej pod referenčno vrednostjo 4,0 %. Švedske dolgoročne obrestne mere so se v letu 2014 še naprej nižale in aprila 2015 dosegle rekordno nizko raven 0,3 %, preden so se nekoliko zvišale na začetku leta 2016. Razlike med dolgoročnimi obrestnimi merami in nemško referenčno obveznico so se od začetka leta 2014 zmanjšale po zaslugi delnega preobrata tokov v varne oblike naložb iz euroobmočja na vrhuncu krize. Razlika je konec aprila 2016 znašala okrog 68 bazičnih točk.

Poleg tega so se proučili dodatni dejavniki, vključno z gibanji v plačilni bilanci in povezovanjem trgov. Presežek v švedskem zunanjem saldu je od leta 2010 razmeroma stabilen pri okrog 6 %. Švedsko gospodarstvo je vključeno v euroobmočje prek trgovine in naložbenih povezav. Izbrani kazalniki v zvezi s poslovnim okoljem kažejo, da je Švedska bolj uspešna od večine držav članic euroobmočja. Švedski finančni sektor je dobro vključen v finančni sektor EU, zlasti prek medsebojnih povezav z nordijsko-baltsko finančno skupino. Na Švedskem je bil v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem v letu 2016 opravljen poglobljeni pregled, v katerem je bilo ugotovljeno, da v tej državi še naprej obstajajo makroekonomska neravnotežja.

(1) Za države članice, ki še niso izpolnile potrebnih pogojev za uvedbo eura, se uporablja izraz „države članice z odstopanjem“. Danska in Združeno kraljestvo sta si pred sprejetjem Maastrichtske pogodbe izpogajala dogovore o možnosti zavrnitve in ne sodelujeta v tretji fazi EMU.

(2) Danska in Združeno kraljestvo nista izrazila namere za uvedbo eura, zato nista vključena v to oceno.

(3) Komisija je peto poročilo o mehanizmu opozarjanja objavila novembra 2015, zaključke z njim povezanih poglobljenih pregledov pa marca 2016.

(4) Za potrebe merila glede stabilnosti cen se inflacija meri s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), ki je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 2494/95.

(5) Vse napovedi glede inflacije in drugih spremenljivk v tem poročilu izhajajo iz napovedi služb Komisije iz pomladi 2016. Te napovedi temeljijo na sklopu splošnih predpostavk za zunanje spremenljivke in na predpostavki nespremenjenih politik, pri čemer se upoštevajo ukrepi, ki so dovolj natančno znani.

(6) Rok za podatke, ki se uporabljajo v tem poročilu, je 18. maj 2016.

(7) Zadevne 12-mesečne povprečne stopnje inflacije so bile –1,0 %, –0,8 % in –0,6 %.

(8) Izraz „države z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen“ bi bilo treba razumeti v smislu člena 140(1) PDEU in njegova uporaba ni namenjena splošni kvalitativni oceni gospodarske uspešnosti države članice.

(9) Litva, Irska oziroma Grčija, leta 2014 pa Grčija, Bolgarija in Ciper.

(10) Aprila 2016 je 12-mesečna povprečna stopnja inflacije na Cipru in v Romuniji znašala –1,8 % oziroma –1,3 %, v euroobmočju pa 0,1 %.

(11) Direktiva o minimalnih zahtevah v zvezi z nacionalnimi proračunskimi okviri, novi uredbi o makroekonomskem nadzoru in tri uredbe o spremembi Pakta za stabilnost in rast so začele veljati 13. decembra 2011 (ena od dveh novih uredb o makroekonomskem nadzoru in ena od treh uredb o spremembi Pakta za stabilnost in rast vključujeta nove izvedbene mehanizme za države članice euroobmočja). Poleg uveljavitve merila glede dolga v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem so spremembe uvedle številne pomembne novosti v Pakt za stabilnost in rast, zlasti referenčno vrednost za odhodke, ki dopolnjuje oceno napredka pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja posameznih držav članic.

(12) Pri ocenjevanju skladnosti z merilom glede deviznega tečaja Komisija preveri, ali je devizni tečaj ostal blizu srednjega tečaja ERM II, hkrati pa lahko tudi upošteva razloge za dvig tečaja v skladu s Skupno izjavo o državah pristopnicah in ERM II z neuradnega zasedanja Sveta ECOFIN v Atenah, 5. aprila 2003.

(13) Referenčna vrednost za april 2016 je izračunana kot navadno povprečje povprečnih dolgoročnih obrestnih mer v Bolgariji (2,5 %), Sloveniji (1,8 %) in Španiji (1,8 %) plus dve odstotni točki.

(14) Razlike med dolgoročnimi obrestnimi merami držav in dolgoročnimi referenčnimi obveznicami euroobmočja (op.: nemška referenčna obveznica se uporablja kot približek za euroobmočje) se izračunavajo z uporabo mesečne serije „Konvergenčno merilo EMU – donosi obveznic“, ki jo objavlja Eurostat. ECB to serijo objavlja pod imenom „Harmonizirana dolgoročna obrestna mera za namene ocenjevanja konvergence“.

(15) Eurostat je izrazil zadržek glede kakovosti vladnih finančnih podatkov, ki jih je Madžarska predložila v obvestilu iz aprila 2016. To je povezano s sektorsko klasifikacijo Eximbank, posledica pa bi bilo povečanje stopnje javnega dolga za vsa leta.