52015DC0176

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 22.4.2015

COM(2015) 176 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Pregled postopka odločanja o gensko spremenjenih organizmih (GSO)

1.UVOD

Evropska komisija je bila potrjena na podlagi sklopa političnih usmeritev, predstavljenih Evropskemu parlamentu. V teh usmeritvah se je Komisija zavezala k pregledu obstoječe zakonodaje o odobritvi gensko spremenjenih organizmov (GSO).

To sporočilo vsebuje poročilo o rezultatih Komisijinega pregleda postopka odločanja o odobritvi GSO in predstavlja utemeljitev zakonodajnega predloga, ki ga je sprejela Komisija 1 .

Postopek odločanja na področju GSO poteka v skladu s posebnim pravnim okvirom in skupnimi institucionalnimi pravili. To sporočilo vsebuje pregled ozadja takšnih odločitev, obravnava način, kako je postopek odobritve potekal v praksi in opisuje nedavno sprejete spremembe.

Pojasnjuje tudi zaključek, do katerega je Komisija prišla, in dejstva, ki so bila upoštevana pri oblikovanju tega zaključka: izjemne okoliščine v zvezi z GSO, ki so osnova za zavezo v političnih usmeritvah, zlasti demokratična ter pravna vprašanja.

2.POSTOPEK ODLOČANJA NA PODROČJU GSO

2.1. Pravni okvir

V Evropski uniji je v veljavi celosten pravni okvir za odobritev, sledljivost in označevanje GSO.

Uredba (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi 2 (v nadaljevanju: uredba iz leta 2003) zajema živila, sestavine živil in krmo, ki vsebujejo GSO ali so iz njih sestavljena ali proizvedena. Zajema tudi GSO za druge uporabe, kot je gojenje, če se uporabljajo kot izvorni material za proizvodnjo živil in krme. Zgoraj navedeni pojmi, kot jih zajema uredba iz leta 2003, so v nadaljevanju „gensko spremenjena živila in krma“.

Naslednji zakonodajni akt na tem področju je Direktiva 2001/18/ES o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje 3 (v nadaljevanju: direktiva iz leta 2001). Ta zajema GSO za druge vrste uporabe kot za živila in krmo (zlasti gojenje).

Oba zakonodajna akta določata postopke za odobritev, katerih cilj je zagotoviti, da dajanje zadevnih proizvodov na trg ne bo pomenilo tveganja za zdravje ljudi ali živali ali okolje. S tega vidika je znanstvena ocena tveganja v središču postopka: vsaka odobritev za dajanje proizvoda na trg mora biti ustrezno utemeljena, osnova za takšno utemeljitev pa je znanstvena ocena 4 . Zakonodaja odgovornost za znanstveno oceno tveganja nalaga Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) v sodelovanju z znanstvenimi telesi držav članic.

S pravnega vidika so odločitve o odobritvi GSO v obliki izvedbenih aktov, ki jih sprejme Komisija 5 . Komisija ima v postopku odobritve ključno vlogo, vendar so države članice tudi dejavno vključene.

Vključenost držav članic na stopnji odobritve

Države članice so vključene na dveh stopnjah: sprva glasujejo o osnutkih sklepov, ki jih Komisija predstavi stalnemu odboru, če pa na tej stopnji ni sprejeta odločitev, glasujejo nato v odboru za pritožbe 6 . Kot v vseh drugih odborih, vzpostavljenih z zakonodajo EU, države članice v teh odborih glasujejo z uporabo pravila kvalificirane večine, kot je opredeljeno v Pogodbi 7 .

Kjer ni kvalificirane večine za ali proti osnutku sklepa v odboru za pritožbe, je rezultat nepredložitev mnenja.

Končno sprejetje na Komisiji

Pravila, ki urejajo ta postopek (Uredba (EU) št. 182/2011 8 ) določajo, da ko odbor za pritožbe ne poda mnenja, „lahko Komisija sprejme osnutek izvedbenega akta“ 9 . Iz tega sledi, da ima Komisija določeno diskrecijsko pravico 10 . Toda v primeru odločitev, ki se nanašajo na GSO, uredba iz leta 2003 in direktiva iz leta 2001 znatno omejujeta njen manevrski prostor. Sistem predhodne odobritve, kot se ga razume na podlagi člena 41 Listine o temeljnih pravicah in sodne prakse Sodišča 11 , zahteva od Komisije, da sprejme odločitev (o odobritvi ali prepovedi dajanja proizvoda na trg EU) v razumnem obdobju. To pomeni, da kjer zakonodaja prepoveduje dajanje proizvoda (v tem primeru GSO) na trg, razen če je odobren, se organ za odobritve (v tem primeru Komisija) ne more neomejeno obdobje vzdržati sprejetja odločitve (bodisi o odobritvi bodisi o prepovedi) ob predpostavki, da je bila vložena veljavna vloga za odobritev. Kjer je rezultat glasovanja nepredložitev mnenja, se Komisija zato ne more vzdržati sprejetja odločitve.

Možni ukrepi ob nesrečah na ravni EU ali držav članic

Uredba iz leta 2003 vsebuje določbe, ki Komisiji ali državam članicam dopuščajo sprejetje nujnih ukrepov, ki preprečujejo dajanje na trg ali uporabo odobrenih GSO. Uporaba takšnih ukrepov je možna samo, če obstaja znanstveni dokaz, ki kaže, da proizvod verjetno pomeni resno tveganje za zdravje ali okolje.

2.2. Dejansko stanje pri sprejemanju odločitev o odobritvi GSO

Od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 med državami članicami nikoli ni bilo kvalificirane večine za ali proti osnutku sklepa Komisije za odobritev GSO, bodisi za gojenje bodisi kot gensko spremenjena živila in krma 12 . Rezultat je bil vedno nepredložitev mnenja. To se je redno dogajalo na vseh stopnjah postopka (tako v stalnem odboru kot odboru za pritožbe po sedanjih pravilih in na Svetu v preteklosti) (glej tabele od 1 do 3 in sliko 1 v Prilogi).

GSO za gojenje

Gojenje GSO je v EU omejeno. Od leta 1990 so za gojenje bili odobreni samo trije GSO, trenutno pa je odobren samo en proizvod (koruza MON810). Goji se v petih državah članicah, površine, na katerih raste, pa predstavljajo samo 1,5 % skupne površine, ki je v EU namenjena pridelavi koruze 13 .

Majhno število do sedaj podeljenih odobritev za gojenje in zaščitne klavzule, ki so jih sprejele številne države članice, da bi preprečile uporabo GSO, odobrenih z zakonodajo EU 14 , kažejo, kakšna so stališča mnogih držav članic o tem vprašanju. Odpor proti GSO za gojenje je v zadnjih letih narasel, pri čemer so mnoge države članice februarja 2014 na zasedanju Sveta 15 nasprotovale odobritvi koruze 1507 (glej tabelo 1 v Prilogi).

Gensko spremenjena živila in krma

Število gensko spremenjenih živilskih proizvodov, na voljo za nakup, je majhno (čeprav skupna odobritev s krmo pomeni, da je bilo odobreno večje število). Rezultati mnenjskih raziskav potrjujejo splošni vtis, da državljani EU nasprotujejo gensko spremenjenim živilom 16 . Mnogi prehrambeni trgovci so se odločili, da na prodajne police ne bodo dali gensko spremenjenih živil. To je lahko posledica zahtev za označevanje 17 gensko spremenjenih živil in tudi razpoložljivosti gensko nespremenjenih alternativ.

Nekateri potrošniki želijo biti prepričani, da GSO niso vključeni na nobeni stopnji proizvodnje živil, ki jih kupujejo. Številni rejci živine ter veletrgovci in trgovci na drobno v različnih državah članicah zato izogibanje GSO poskušajo uporabiti za pospeševanje prodaje. To je privedlo do oznak, kot so „krmljeno s krmo brez genskih sprememb“ 18 ali „ekološko“.

V nasprotju s stanjem v zvezi z gensko spremenjenimi živili, obstaja v EU pomemben trg gensko spremenjene krme. To še zlasti velja za krmne mešanice, tj. mešanice posamičnih krmil za kmetijske živali, ki se uporabljajo zaradi visoke energijske in beljakovinske vsebnosti. Večina krme, ki se porabi v EU, je uvožene (več kot 60 % potreb po rastlinskih beljakovinah je v letu 2013 bilo pokritih z uvozom, predvsem sojinih zrn in sojine moke), in sicer pretežno iz držav, kjer v gojenju prevladujejo GSO – kar 90 % uvoza izvira iz držav, kjer je na približno 90 % površin za gojenje soje posejana gensko spremenjena soja 19 . Zdi se, da so glavni razlogi za razširjeno uporabo moke iz gensko spremenjene soje razpoložljivost, cena 20 in konkurenčnost 21 .

Toda dejstvo, da je gensko spremenjena krma v široki uporabi, ni vplivalo na rezultate glasovanj. Glasovanja o gensko spremenjenih živilih in krmi se sistematično končajo z nepredložitvijo mnenja (glej tabeli 2 in 3 ter sliko 1 v Prilogi). Medtem ko so se stališča pri glasovanju sčasoma stabilizirala, običajno več držav članic podpre osnutek sklepa, kot pa glasuje proti.

Države članice so sicer naklonjene uvedbi zaščitnih klavzul, da se prepreči uporaba GSO za gojenje, vendar se te ne uporabljajo širše za gensko spremenjena živila in krmo (samo ena država članica je uvedla ukrepe, ti pa se nanašajo na tri proizvode). Kljub temu število držav članic, ki glasujejo proti odobritvi gensko spremenjenih živil in krme, kaže, da države članice ne menijo, da jim postopek nudi dovolj možnosti za obravnavo njihovih pomislekov.

Zaključek o postopku odločanja

Pri odločanju o odobritvah GSO je postalo pravilo, da se dosje vrne Komisiji za sprejetje končne odločitve, kar pomeni, da je način odločanja na tem področju precejšnja izjema v primerjavi z običajnim delovanjem celotnega postopka komitologije EU 22 . Ugovori držav članic, ki nasprotujejo odobritvam, večinoma nimajo znanstvene podlage, ampak odražajo nacionalne zadržke, ki se ne nanašajo samo na varnost GSO za zdravje ali okolje.

Medtem ko sedanja zakonodaja dopušča Komisiji, da poleg ocene tveganja, ki jo pripravi agencija EFSA, upošteva „druge upravičene dejavnike“, do sedaj na podlagi teh dejavnikov ni mogla upravičiti prepovedi proizvodov za celotno EU, ki jih agencija EFSA obravnava kot varne 23 .

To dejansko pomeni, da se Komisijo sistematično postavlja v položaj, kjer mora sprejeti odločitev o odobritvah brez podpore držav članic v ustreznih odborih. To stanje je značilno za izdajo odobritev za GSO.

3.NEDAVNE REFORME PRAVIL ZA GSO, ODOBRENIH ZA GOJENJE

Leta 2010 je Komisija predstavila predlog za spremembo zakonodaje o GSO, da se razširijo možnosti držav članic za omejitev ali prepoved gojenja GSO, odobrenih v EU, na svojih ozemljih („izvzetja“). V obrazložitvenem memorandumu predloga je Komisija zapisala, da „sprejemanje odločitev na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni pomeni najprimernejše ravni za obravnavanje posebnosti, povezanih z gojenjem GSO“. Predlagana sprememba je bila sprejeta v pravni red EU kot Direktiva (EU) 2015/412 24 (v nadaljevanju: direktiva iz leta 2015). Državam članicam tudi omogoča omejitev ali prepoved gojenja GSO na svojih ozemljih (ali delih ozemelj), pod pogojem, da so takšni ukrepi utemeljeni s pomembnimi razlogi, ki pa niso tveganje za zdravje ljudi ali živali in okolje, torej na podlagi meril, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je v oceni tveganja ocenila agencija EFSA. To je pomemben napredek, saj državam članicam omogoča upoštevanje nacionalnih okoliščin, kjer bi lahko obstajali drugi upravičeni dejavniki za omejitev ali prepoved gojenja GSO kot tisti, povezani s tveganjem za zdravje in okolje. Države članice lahko zato upoštevajo dejavnike, ki presegajo tiste, zajete v sistemu EU za odobritve, ki je usmerjen v znanstveno oceno in deluje v okviru omejitev iz zakonodaje EU. Določba se uporablja za prihodnje odobritve in GSO, ki so na ravni EU že bili odobreni.

Direktiva iz leta 2015 državam članicam daje več prožnosti pri sprejemanju odločitev o tem, ali na svojem ozemlju želijo gojiti GSO ali ne, hkrati pa še vedno ohranja sistem EU za odobritve, ki temelji na oceni tveganja. Direktiva torej obravnava eno izmed glavnih skrbi, izraženih v preteklih letih glede postopka odobritve in je v celoti skladna s pristopom, določenim v političnih usmeritvah, ki jih je Komisija predstavila Evropskemu parlamentu.

Vendar se direktiva iz leta 2015 uporablja samo za GSO za gojenje ter ne za gensko spremenjena živila in krmo, ki predstavljajo glavnino odobritev, izdanih v EU.

4.PREDLOG KOMISIJE

Z vidika zgoraj omenjenega Komisija predlaga tako spremembo uredbe iz leta 2003, ki bi državam članicam omogočila omejitev ali prepoved uporabe, na delu ali na celotnem svojem ozemlju, gensko spremenjenih živil in krme, odobrenih na ravni EU, in sicer na podlagi pomembnih razlogov, ki pa niso tveganje za zdravje ljudi ali živali ali okolje, torej na podlagi meril, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je v oceni tveganja ocenila agencija EFSA 25 .

Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, morajo biti skladni s pravili o notranjem trgu, zlasti s členom 34 PDEU, ki prepoveduje ukrepe z enakim učinkom na količinske omejitve pri prostem gibanju blaga. Države članice, ki bodo uporabljale ta predlog, bodo zato morale utemeljiti ukrepe, sprejete na podlagi in v skladu s členom 36 PDEU in sodno prakso Sodišča v zvezi z višjimi razlogi javnega interesa 26 . Vsaka država članica, ki bo želela uporabiti to možnost „izvzetja“, bo morala pripraviti utemeljitev za določen primer, in sicer ob upoštevanju zadevnega GSO, vrste predvidenega ukrepa in posebnih okoliščin na nacionalni ali regionalni ravni, ki lahko upravičijo takšno izvzetje. Pri izvajanju tega novega pooblastila ostajajo države članice v celoti zavezane svojim mednarodnim obveznostim, vključno s pravili STO.

Ta predlog bi ponovil in dopolnil pravice, že dane državam članicam z direktivo iz leta 2015 za GSO za gojenje in zajel veliko večje število izdanih odobritev, in sicer tistih za živila in krmo. EU bi imela celosten sklop pravil za odobritve za gojenje GSO ter živila in krmo. Kot v primeru direktive iz leta 2015 bo dejanski učinek predloga odvisen od obsega, v katerem bodo države članice uporabile njegove določbe.

Komisija meni, da je to pravi način za obravnavo izzivov v zvezi s sprejemanjem odločitev na ravni EU.

Komisija je pri pripravi tega predloga upoštevala naslednje ključne parametre:

prvič, Komisija meni, da je pomembno ohraniti enoten sistem obvladovanja tveganj, ki temelji na neodvisni oceni tveganj, namesto sistema, ki vključuje nacionalne odobritve z vzajemnim priznavanjem. Enoten sistem obvladovanja tveganj je najučinkovitejši način, da se zagotovi ista raven zaščite v celotni EU in delovanje notranjega trga;

drugič, člen 41 Listine in sodna praksa Sodišča v zvezi z režimi predhodne odobritve zavezujeta Komisijo kot odgovorno za obvladovanje tveganj, da sprejme odločitve o vlogah za odobritev. Komisija odločanja ne more odložiti za nedoločen čas, kar pomeni, da dejansko uvede moratorij na odobritve;

tretjič, treba je spoštovati obstoječi pravni in institucionalni okvir. Relativni ponderji glasov držav članic na Svetu so določeni v Pogodbah, uredba, ki ureja sprejetje izvedbenih aktov, pa temelji na teh pravilih o glasovanju. Ista uredba tudi določa pravila, ki se uporabijo v primerih, ko ni kvalificirane večine v korist ali proti osnutku izvedbenega ukrepa. Ta pravila veljajo za vsa področja. Komisija meni, da odstopanje od horizontalnih postopkovnih pravil, sprejetih za izvajanje pravnega reda EU, ni upravičeno.

5.ZAKLJUČEK

Komisija meni, da je primerno prilagoditi pravni okvir za odločanje o gensko spremenjenih živilih in krmi. Politične usmeritve, ki jih je Komisija predstavila Evropskemu parlamentu, pojasnjujejo nastali problem z vidika, značilnega za GSO – in sicer, da sistem ne omogoča upoštevanja posameznih skrbi demokratično izvoljenih vlad. Komisija predlaga, da se državam članicam dopusti sklicevanje na upravičene dejavnike, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo GSO, hkrati pa se zagotavlja, da so ukrepi v skladu s pravili o notranjem trgu in institucionalnim okvirom EU. To bo državam članicam omogočilo, da na nacionalni ravni obravnavajo vprašanja, ki niso zajeta v postopek odločanja EU.

Kot je tudi že izraženo v političnih usmeritvah, je Komisija zavezana k poglobitvi notranjega trga. Ugotovitve iz tega sporočila se nanašajo na težave, ki so se pojavile pri postopku odločanja o izvedbenih aktih za GSO in se ne morejo uporabiti izven tega posebnega okvira.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu zato predlaga spremembo pravnega okvira za gensko spremenjena živila in krmo, da se uporaba rešitve o gojenju GSO, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela na začetku tega leta, razširi na gensko spremenjena živila in krmo.

(1) Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme (COM (2015)177 final).

(2) Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L 268, 18.10.2003, str. 1).

(3) Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).

(4) Člena 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003 določata, da lahko Komisija poleg mnenja agencije EFSA upošteva „druge upravičene dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo“.

(5) V skladu s postopkom pregleda iz Uredbe (EU) št. 182/2011.

(6) Ko stalni odbor izda negativno mnenje (kvalificirana večina glasuje proti) ali pa je rezultat nepredložitev mnenja, se Komisija lahko odloči, da zadevo preda odboru za pritožbe.

(7) Člen 16(4) in (5) Pogodbe o Evropski uniji. Od 1. novembra 2014 je kvalificirana večina opredeljena kot glasovi, ki predstavljajo vsaj 55 % 28 držav članic in vsaj 65 % celotnega prebivalstva EU.

(8) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(9) Člen 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011.

(10) V tem je razlika v primerjavi s postopkom iz Sklepa Sveta 1999/468/ES, kjer Komisija ni imela manevrskega prostora, ko Svet ni mogel sprejeti mnenja za ali proti predlaganim ukrepom. Ko je na Svetu rezultat bil nepredložitev mnenja (ali ko Svet ni izoblikoval mnenja v treh mesecih), je Komisija morala sprejeti predlog, ki je bil predložen Svetu.

(11) Glej zlasti Sodišče Evropske unije, C-390/99, Canal Satélite Digital SL, kjer velja, da postopki predhodne odobritve, kot je sistem odobritve GSO ter gensko spremenjenih živil in krme, preprečujejo dajanje proizvoda na trg brez odobritve in so zato skladni s Pogodbo o delovanju Evropske unije samo, ko: 1) so utemeljeni z upravičenimi razlogi (npr. oceno morebitnih učinkov na zdravje in okolje) in 2) niso, z vidika trajanja, stroškov, ki jih povzročijo, ali nejasnosti glede pogojev, ki jih je treba izpolniti, takšni, da nosilce dejavnosti odvrnejo od uresničevanja poslovnih načrtov.

(12) V Uniji sta samo dva GSO odobrena za uporabe, ki niso gojenje ali živila in krma. Gre za rezano cvetje, ki je odobreno za dajanje na trg za okrasne namene. Rezultati glasovanja o takšnih GSO so podobni tistim o odobritvah živil in krme. Rezultat glasovanja je bil vedno nepredložitev mnenja, pri čemer je več držav članic glasovalo za kot proti. Izidi glasovanja se kažejo kot ponavljajoči, ne glede na to, če se GSO želi odobriti za gojenje, živila in krmo ali druge namene.

(13) 148 660 ha v letu 2013, predvsem v Španiji (136 962 ha), manjše površine so še na Portugalskem, Češkem in Slovaškem ter v Romuniji.

(14) Devet držav članic je uvedlo zaščitne klavzule, ki na njihovih ozemljih preprečujejo dajanje na trg in uporabo trenutno edinega GSO, odobrenega za gojenje v EU.

(15) Ko je v stalnem odboru leta 1998 potekalo glasovanje o odobritvi koruze MON810, je bila dosežena kvalificirana večina v korist predloga (zato glasovanje na Svetu ni bilo potrebno): 10 držav članic za, 1 država članica proti in 4 države članice vzdržane. Ko je leta 2007 na Svetu potekalo glasovanje o krompirju Amflora, je rezultat bil nepredložitev mnenja: 10 držav članic za, 11 držav članic proti in 6 držav članic vzdržanih. Ko je leta 2009 v stalnem odboru potekalo glasovanje o koruzi 1507 in koruzi Bt 11, je rezultat bil nepredložitev mnenja: 6 držav članic za, 12 držav članic proti in 7 držav članic vzdržanih. Ko je leta 2014 na Svetu potekalo glasovanje o koruzi 1507, je rezultat bil nepredložitev mnenja: 5 držav članic za, 19 držav članic proti in 4 države članice vzdržane (neuradno glasovanje).

(16) Posebna raziskava Eurobarometra o biotehnologiji, objavljena oktobra 2010, je pokazala, da državljani EU v gensko spremenjenih živilih ne vidijo koristi, jih pojmujejo kot verjetno nevarna in celo škodljiva ter ne odobravajo njihovega razvoja.

(17) V skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 morajo oznake živil, ki vsebujejo GSO ali so iz njih sestavljena, ter vseh živil in krme, pridobljenih z GSO, navajati prisotnost genskih sprememb. Zakonodaja omogoča, da se živila in krma ne označujejo kot gensko spremenjeni, če vsebnost gensko spremenjenega materiala ne presega 0,9 % posamičnih sestavin živil in krme ali živil in krme iz ene same sestavine, pod pogojem, da je prisotnost naključna ali tehnično neizogibna.

(18) V praksi trg ostaja majhen s samo omejenim izborom takšnih proizvodov.

(19) Leta 2013 je 43,8 % krme, uvožene v EU, izviralo iz Brazilije, kjer je 89 % pridelane soje bilo gensko spremenjene; 22,4 % je izviralo iz Argentine, kjer je 100 % pridelane soje bilo gensko spremenjene; 15,9 % je izviralo iz Združenih držav, kjer je 93 % pridelane soje bilo gensko spremenjene; 7,3 % je izviralo iz Paragvaja, kjer je 95 % pridelane soje bilo gensko spremenjene. Vir: Eurostat in Mednarodni svet za žito.

(20) Na podlagi podatkov iz sektorja je možno sklepati, da pri dolgoročnih pogodbah pribitek na tono znaša približno 40 EUR, za gensko nespremenjeno krmo pa do 100 EUR na tono na promptnem trgu.

(21) Nakup krmne mešanice predstavlja več kot 32 % vrednosti živinoreje v EU.

(22) Leta 2012 je v okviru postopka komitologije EU v stalnem odboru potekalo 1946 glasovanj. Izmed njih je samo pri 82 glasovanjih rezultat bil nepredložitev mnenja. Devet od teh postopkov je bilo predanih odboru za pritožbe. (ustrezni podatki za leti 2013 in 2014 so naslednji: 1959/53/28 oz. 1908/46/21).

(23) Sklicevanje na „druge upravičene dejavnike“, omenjene v Uredbi (ES) št. 1829/2003, zaradi zavrnitve odobritve bi lahko bilo pravno vzdržno samo na podlagi višjih razlogov javnega interesa, ki so enake vrste kot tisti, navedeni v členu 36 PDEU in povezani sodni praksi Sodišča (glej npr. Sodišče Evropske unije, 20.2.1979, zadeva 120/78 Rewe-Zentral (Cassis de Dijon) [1979], Recueil, str. 649), ter na podlagi ciljev v splošnem interesu iz člena 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in ustrezne sodne prakse Sodišča (glej npr. Sodišče Evropske unije, 12.7.2012, zadeva C-59/11, Association Kokopelli, ECLI:EU:C:2012:447)..

(24) Direktiva (EU) 2015/412 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju (UL L 68, 13.3.2015, str. 1).

(25) Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme (COM (2015)177 final).

(26) Sodišče Evropske unije, 20.2.1979, zadeva 120/78 Rewe-Zentral (Cassis de Dijon), [1979], Recueil, str. 649.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 22.4.2015

COM(2015) 176 final

PRILOGA

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Pregled postopka odločanja o gensko spremenjenih organizmih (GSO)

PRILOGA

Tabela 1: Glasovanje na Svetu in v odboru za pritožbe o odobritvah za gojenje GSO od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003

Leto	GSO, o katerih se je glasovalo na Svetu ali v odboru za pritožbe	Število držav članic	Število držav članic za	Število držav članic proti	Število vzdržanih držav članic	Skupno število glasov	Glasovi za	Glasovi proti	Vzdržani glasovi
2007	krompir Amflora	27	10	11	6	345	130	119	96
2014	koruza 1507*	28	5	19	4	352	77	210	65

* neformalno glasovanje

Tabela 2: Glasovanje na Svetu in v odboru za pritožbe o odobritvah za gensko spremenjena živila in krmo od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003

Pravila za izračun kvalificirane večine pred sprejetjem Lizbonske pogodbe (kvalificirana večina = 62 glasov od 87; 88 glasov od 124; 232 glasov od 321 ali 255 glasov od 345).

Leto	GSO, o katerih je potekalo glasovanje na Svetu ali v odboru za pritožbe	Število držav članic	Število držav članic za	Število držav članic proti	Število vzdržanih držav članic	Skupno število glasov	Glasovi za	Glasovi proti	Vzdržani glasovi
2004	koruza Bt11	15	6	6	3	87	35	29	23
	koruza NK603	25	9	9	7	124	48	43	33
	oljna ogrščica GT73	25	6	14	5	321	78	164	79
2005	koruza 1507	25	9	10	6	321	123	112	86
	koruza GA21	25	8	13	4	321	94	155	72
	koruza MON863	25	10	12	3	321	152	103	66
	koruza MON863xMON810	25	8	14	3	321	133	142	46
	koruza 1507	25	11	11	3	321	159	102	60
2006	oljna ogrščica Ms8xRf3	25	6	14	5	321	102	156	63
2007	sladkorna pesa H7-1	27	15	9	3	345	197	83	65
	koruza 59122	27	15	8	4	345	197	79	69
	koruza NK603xMON810	27	14	9	4	345	185	108	52
	koruza 1507xNK603	27	14	9	4	345	185	108	52
2008	koruza MON863xNK603	27	12	11	4	345	157	119	69
	koruza MON863xMON810	27	12	11	4	345	157	119	69
	koruza MON863xMON810xNK603	27	12	11	4	345	157	119	69
	krompir Amflora	27	9	13	5	345	119	162	64
	koruza GA21	27	11	9	7	345	128	83	134
	soja A2704-12	27	12	12	3	345	174	148	23
	bombaž LLcotton25	27	13	12	2	345	186	148	11
	soja MON89788	27	13	8	6	345	164	79	102
2009	oljna ogrščica T45	27	12	14	1	345	160	178	7
	koruza MON89034	27	14	10	3	345	167	113	65
	koruza MON88017	27	13	10	4	345	164	87	94
	koruza 59122xNK603	27	12	11	4	345	152	116	77
	koruza MIR604	27	13	12	2	345	181	128	36
2010	koruza 1507x59122	27	13	11	3	345	183	116	46
	koruza 59122x1507xNK603	27	13	11	3	345	183	116	46
	koruza MON88017xMON810	27	13	11	3	345	183	116	46
	koruza MON89034xNK603	27	13	12	2	345	183	145	17
	koruza Bt11xGA21	27	13	11	3	345	183	116	46
	koruza Bt11	27	14	9	4	345	186	84	75
2011	bombaž GHB614	27	16	10	1	345	222	113	10
	koruza MON89034xMON88017	27	15	11	1	345	219	116	10
	koruza 1507	27	17	9	1	345	251	84	10
	bombaž 281-24-236/3006-210-23	27	14	10	3	345	190	87	68
	koruza Bt11xMIR604	27	13	11	3	345	178	99	68
	koruza MIR604xGA21	27	13	12	2	345	178	109	58
	koruza Bt11xMIR604xGA21	27	13	12	2	345	178	109	58
2012	soja A5547-127	27	14	10	3	345	181	113	51
	oljna ogrščica 40-3-2	27	14	8	5	345	181	80	84
	soja MON87701	27	14	10	3	345	181	96	68
	soja 356043	27	14	10	3	345	181	94	70
	soja MON87701xMON89788	27	12	10	5	345	149	87	109
	koruza MIR162	27	14	10	3	345	164	94	87
2013	oljna ogrščica Ms8xRf3*	27	14	8	4	345	164	77	97
	pelod MON810	28	14	12	2	352	168	145	39
	koruza SmartStax	28	13	12	3	352	161	123	68
	koruza MON89017x1507xNK603	28	13	12	3	352	161	123	68
	koruza MON87460	28	12	12	4	352	154	123	75
2014	oljna ogrščica GT73	28	14	11	3	352	164	101	87
	bombaž T304-40	28	15	12	1	352	197	126	29
	soja MON87708*	28	12	9	4	352	149	81	99
	koruza T25*	28	13	8	4	352	161	74	94
	soja 305423*	28	13	9	3	352	161	103	65
	soja MON87705*	28	13	10	2	352	161	110	58
	soja BS-CV127-9*	28	13	9	3	352	161	81	87
	koruza NK603	28	13	11	4	352	161	97	94

* nekatere države članice pri glasovanju niso bile zastopane

Tabela 3: Glasovanje v odboru za pritožbe o odobritvah za gensko spremenjena živila in krmo od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003

Pravila za izračun kvalificirane večine po sprejetju Lizbonske pogodbe (kvalificirana večina = glasovi, ki predstavljajo vsaj 55 % držav članic in vsaj 65 % državljanov EU).

Leto	GSO	Število držav članic	Število držav članic za	Število držav članic proti	Število vzdržanih držav članic	% državljanov EU, zastopanih v glasovih za	% državljanov EU, zastopanih v glasovih proti	% državljanov EU, zastopanih v vzdržanih glasovih
2014	bombaž GHB614xCotton25*	28	10	13	4	29,57 %	30,46 %	30,73 %
	oljna ogrščica MON88302*	28	10	12	5	29,57 %	29,62 %	31,57 %
	bombaž MON88913*	28	10	11	6	29,57 %	16,64 %	44,56 %
2015	soja MON87769	28	11	13	4	38,76 %	30,54 %	30,70 %
	bombaž MON531	28	10	15	3	37,35 %	32,49 %	30,17 %
	bombaž MON1445	28	10	16	2	37,35 %	34,70 %	27,96 %
	bombaž MON531xMON1445	28	10	16	2	37,35 %	34,70 %	27,96 %
	bombaž MON15985	28	11	15	2	39,55 %	32,49 %	27,96 %

* nekatere države članice pri glasovanju niso bile zastopane

Slika 1: Razvoj glasovanja na Svetu ali v odboru za pritožbe o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme od 2004 do 2015

Top

Choose the experimental features you want to try