52014PC0085

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

1.1.        Ozadje

Turizem je tretja največja družbeno-gospodarska dejavnost v EU v smislu prispevka k BDP in zaposlovanju, pri čemer sledi trgovini in distribuciji ter gradbeništvu. Gre za enega redkih gospodarskih sektorjev, ki kljub gospodarskim in finančnim težavam beležijo stalno rast ter imajo tako veliko možnosti za prispevanje k strategiji „Evropa 2020“, tj. strategiji EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast gospodarstva EU.

S približno 1,8 milijona podjetij, ki so zlasti MSP, ta sektor[1] zaposluje okoli 3,3 % delovne sile EU (približno 8 milijonov delovnih mest) in ustvarja okoli 2,9 % BDP EU. Če upoštevamo tudi sektorje, povezane z njim[2], je njegov posredni prispevek še večji: ocenjuje se, da zagotavlja okoli 8,5 % vseh delovnih mest (zaposluje približno 18,8 milijona ljudi) in ustvarja okoli 7,9 % BDP Evropske unije[3]. Kljub vedno večji konkurenci iz drugih delov sveta je EU na prvem mestu med svetovnimi turističnimi destinacijami, saj je na primer leta 2011 zabeležila 384,8 milijona mednarodnih prihodov[4].

S sprejetjem Lizbonske pogodbe je EU zdaj pristojna za dopolnjevanje dejavnosti držav članic v turističnem sektorju, zlasti s spodbujanjem konkurenčnosti podjetij Unije v navedenem sektorju[5].

Kot odgovor na nove dodeljene pristojnosti in na potrebo po novih ukrepih za spodbujanje rasti EU je Komisija v letu 2010 sprejela sporočilo o novem okviru evropske turistične politike[6]. Ta okvir določa ambiciozen sklop ukrepov, katerih cilj je (a) okrepitev konkurenčnosti evropskega turističnega sektorja; (b) spodbujanje trajnostnega, odgovornega in kakovostnega turizma; (c) utrditev podobe in okrepitev razpoznavnosti Evrope kot skupnosti trajnostnih in kakovostnih destinacij ter (d) čim boljši izkoristek potenciala politik in finančnih instrumentov EU pri razvoju turizma.

Ukrep 13 iz sporočila jasno predvideva oblikovanje evropskega znaka turistične kakovosti „[n]a podlagi nacionalnih izkušenj […], da se povečata varnost in zaupanje potrošnikov v turistične proizvode ter nagradi zavzetost poklicnih delavcev v turizmu, ki morajo za doseganje kakovosti turističnih storitev in zagotavljanje zadovoljstva strank spoštovati stroge zahteve“.

Evropski parlament je v odgovoru na to sporočilo Komisijo pozval, „[…] naj v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi v turizmu oceni izvedljivost evropskega znaka turistične kakovosti […] ter [ustvari] krovni znak kakovosti, ki bo dopolnjeval nacionalne znake kakovosti in bo priznan na osnovi prostovoljne odločitve“[7]. V študiji iz leta 2009 o konkurenčnosti turistične industrije EU je bilo ugotovljeno, da kljub temu, da skupno število mednarodnih prihodov v Evropo še vedno narašča, Evropa zadnje čase izgublja tržni delež zaradi novih destinacij, ki se pojavljajo po svetu. Poleg tega imajo na industrijo močan vpliv tudi globalizacija, internet in hitro spreminjanje vedenja potrošnikov, pa tudi vedno večja zaskrbljenost glede okoljskega odtisa turističnih dejavnosti[8].

Na takem vedno konkurenčnejšem trgu se je povečal pomen kakovosti za podjetja v turistični dejavnosti, ki se vse bolj zavedajo pomembnosti kakovosti kot vira konkurenčne prednosti. Zato je dostop do zanesljivih, posodobljenih, točnih in ustreznih informacij o kakovosti posamezne turistične storitve nujen, saj turistom omogoča razlikovanje med konkurenčnimi izdelki in sprejemanje ozaveščenih odločitev.

To je morda še zlasti izrazito v primeru turistov iz drugih držav članic EU, pri čemer lahko negotovost poudarijo jezikovne ovire, če informacije niso na voljo v jeziku, ki ga potrošnik razume.

Poleg tega mora EU glede na sedanjo gospodarsko krizo storiti vse, kar je v njeni moči, da privabi obiskovalce iz tretjih držav. Zelo pomembno je zagotavljati, da se lahko ti obiskovalci zanesejo, da bodo po vsej EU prejemali storitve ustrezne kakovosti.

Informacije, ki jih potrošniki dobivajo o kakovosti turističnih storitev, imajo pomembno vlogo pri privabljanju obiskovalcev iz tretjih držav, kar pomeni ogromen in do zdaj v veliki meri neizkoriščen potencial za povečanje števila turističnih prihodov na destinacije EU in za povečanje konkurenčnosti turizma EU. Leta 2011 je potrošnja tujih obiskovalcev znašala 330,44 milijarde EUR. Glede na nedavne ocene naj bi se ta vrednost v letu 2022 povečala na 20,4 milijona delovnih mest in 427,31 milijarde EUR[9].

Zato je treba to pobudo obravnavati tudi v okviru pobude Komisije za oblikovanje blagovne znamke Evrope v tretjih državah[10] in znotraj tega pobude „Destinacija Evropa 2020“[11], pa tudi vizumske politike EU[12], ki omogoča potovanje v EU državljanom tistih držav, ki niso članice EU[13], da bo Evropa lahko ostala prva svetovna turistična destinacija.

1.2         Trenutno stanje

Trenutno na ravni EU ni posebne zakonodaje, ki bi urejala informacije za potrošnike v zvezi s kakovostjo turističnih storitev[14].

Nekatera obstoječa informacijska orodja, kot so spletišča za spletno ocenjevanje in primerjanje, lahko potrošnikom pomagajo pri odločanju, če prikazujejo pregledne in zanesljive informacije.

Nekatere države članice na svojih ozemljih prostovoljno izvajajo nacionalne, podnacionalne in regionalne javne sheme kakovosti. V tej industriji obstaja tudi veliko različnih pobud na regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, ki pa so v glavnem osredotočene na vidike kakovosti storitev, značilne za njihove turistične podsektorje ali geografsko območje.

Kot je potrdila tržna analiza, izvedena v okviru ocene možnosti politike, ki je priložena temu predlogu[15], te sheme kakovosti kažejo na znatne razlike v smislu njihovega sektorskega obsega, geografske pokritosti, upravljanja, metodologije ocenjevanja in meril vrednotenja, kar pomeni, da so med seboj zelo neskladne.

Veliko število obstoječih zasebnih in javnih shem kakovosti ter velike razlike med njimi povzročajo močno razdrobljenost trga v smislu vrednotenja kakovosti turističnih storitev.

Zaradi te razdrobljenosti čezmejni turisti ne dobijo usklajenih informacij, ki bi jim omogočile enostavno razumevanje, kaj predstavljajo različne sheme kakovosti, in razlikovanje med konkurenčnimi storitvami. To povzroča zmedo. Poleg tega omejuje zmogljivost shem kakovosti za učinkovito obveščanje potrošnikov o ravni kakovosti ponujenih turističnih storitev, zaradi česar potrošniki ne morejo sprejemati ozaveščenih odločitev, zlasti ko potujejo v drugo državo članico ali iz tretjih držav. Posledično ne nagrajujejo (morda z večjo priljubljenostjo ali boljšim ugledom) tistih podjetij, ki vlagajo v kakovost. Zaradi takšnega položaja je industrija odvrnjena od takšnih vlaganj, pri čemer to velja zlasti za MSP z omejenimi finančnimi sredstvi. Tako turistična industrija EU ne more v celoti izkoristiti svoje konkurenčne prednosti na področju kakovosti storitev in uresničiti svojega gospodarskega potenciala z izboljšanjem prepoznavnosti kakovosti storitev. Deležniki v turizmu na ravni EU do zdaj niso uspešno sodelovali, da bi zmanjšali neskladnost med obstoječimi ali prihodnjimi shemami kakovosti v EU, prav tako pa ni na vidiku nobene zasebne ali javne pobude, ki bi ta položaj izboljšala. Zato je treba razdrobljenost trga nujno obravnavati na več ravneh. Obstoječa razdrobljenost med sistemi vrednotenja kakovosti ustvarja zmedo in lahko negativno vpliva na konkurenčnost evropskega turizma.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

2.1         Postopek posvetovanja

Po sprejetju sporočila iz leta 2010 je Komisija s pomočjo držav članic in deležnikov iz industrije začela zbirati informacije o obstoječih shemah kakovosti. V letu 2011 sta bili organizirani dve delavnici za izmenjavo informacij o obstoječih izkušnjah in zamisli o morebitnih skupnih načelih kakovosti za turistične storitve. V začetku leta 2011 je Komisija ustanovila neformalno skupino strokovnjakov, v kateri so sodelovali tudi vodje obstoječih javnih in zasebnih shem kakovosti ter predstavniki potrošnikov, da bi pomagali izdelati osnutek koncepta. Velika večina deležnikov, ki so sodelovali v delavnicah in neformalni skupini strokovnjakov, se je strinjala, da bi morala pobuda EU izhajati iz pristopa od spodaj navzgor ter graditi na obstoječih in prihodnjih pobudah držav članic in industrije ter jih priznavati. Glede vsebine, ki bi jo morala vključevati skupna načela, pa so deležniki izrazili različna stališča. Poleg tega so se stališča nekaterih deležnikov razlikovala tudi glede vključitve vprašanj okoljske trajnosti v načela.

Septembra in oktobra 2011 je bilo izvedeno ciljno usmerjeno posvetovanje, na katerem so bila izražena stališča širšega kroga deležnikov, sestavljenega iz glavnih evropskih turističnih združenj in zvez, sorodnih industrijskih združenj, potrošniških organizacij ter organov držav članic. Rezultati tega posvetovanja so bili v smislu stališč deležnikov enaki kot na zgoraj opisanih predhodnih delavnicah.

Države članice, s katerimi je posvetovanje potekalo tudi med rednimi sestanki Svetovalnega odbora Komisije za turizem, so izrazile različna mnenja: nekatere države članice so močno podprle pobudo, a so nasprotovale obveznosti udeležbe javne uprave pri upravljanju takšne pobude EU, kar so v glavnem zagovarjale z neskladnostjo z načelom subsidiarnosti in omejitvami pravne podlage, pa tudi z omejenimi sredstvi nacionalnih organov.

Komisija je januarja 2012 organizirala odprto konferenco, ker je želela povečati obseg posvetovanja z deležniki ter zbiranja strokovnega znanja in izkušenj. Dokumentacija in poročilo o tej konferenci sta dostopna na spletnem mestu Komisije[16]. Iz razprave na konferenci niso bile razvidne spremembe v stališčih in mnenjih zasebnih in javnih deležnikov.

Med majem in julijem 2012 je bilo izvedeno javno posvetovanje prek spletnega mesta GD za podjetništvo in industrijo z naslovom „Vaš glas v Evropi“ na portalu Europa, prav tako pa je bila velikemu številu zasebnih in javnih deležnikov ter predstavnikom držav članic poslana tudi elektronska pošta. 90 % od več kot 150 anketirancev je bilo poklicnih združenj in zvez ter javnih uprav, preostalih 10 % pa turističnih podjetij, od katerih jih dve tretjini sodeluje v shemi kakovosti. V postopek posvetovanja so bili dejavno vključeni tudi turistični sindikati in predstavniki potrošnikov. Večina anketirancev se je strinjala s tem, kako je Komisija opredelila problem, in s potrebo po pobudi EU na tem področju. Rezultati javnega posvetovanja so objavljeni na spletnem mestu Komisije[17].

V okviru ocenjevanja možnosti politike je bila izvedena dopolnilna študija o izkušnjah podjetij s sodelovanjem v shemi kakovosti, pri čemer je prispevek upravljavcev reprezentativnega vzorca obstoječih shem kakovosti in podjetij, ki so njihovi člani, zagotovil koristen vpogled v oceno učinkov predlagane pobude[18].

2.2         Ocena možnosti politike

Komisija je ocenila različne možnosti politike, da bi izboljšala usklajenost med obstoječimi in prihodnjimi shemami kakovosti ter tako zagotovila boljše informacije za potrošnike.

Skupaj je bilo obravnavanih sedem možnosti politike, med katerimi so bile v oceni pregledane štiri. Med njimi so možnost, da se politika ne spremeni, samoregulativna možnost, usmerjena v industrijo, in dve možnosti, ki vključujeta posredovanje EU. Pri zadnjih dveh možnostih so bili preverjeni učinki možnosti, da se v koncept vključijo nekatera načela, kot so tista, povezana z vidiki okoljske trajnosti. Predvideni ekonomski, socialni in okoljski učinki vsake možnosti so bili ocenjeni na podlagi njihove učinkovitosti pri izpolnjevanju ciljev politike, njihove stroškovne učinkovitosti in njihove skladnosti z drugimi politikami EU.

Ocena je bila zlasti osredotočena na dejstvo, da je sodelovanje industrije v možnosti samoregulacije ali možnosti s posredovanjem EU prostovoljna. Temeljito je bila obravnavana tudi ohranitev edinstvenosti in raznolikosti evropske turistične ponudbe, zlasti ob upoštevanju velike raznolikosti turističnih podsektorjev, za katere bi se lahko uporabljala načela kakovosti evropskih storitev.

Ocena ni zaključena z eno samo možnostjo, saj je primerjava možnosti pokazala enako uspešnost, učinkovitost in usklajenost tako za možnost, ki vključuje le načela, povezana s kakovostjo storitev, kot za možnost, ki razširja informacije na druge vidike, kot je okoljska trajnost.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1         Pravna podlaga

Predlog temelji na členih 195 in 292 PDEU.

3.2         Načelo subsidiarnosti in sorazmernosti

Člen 195 PDEU določa, da EU „dopolnjuje dejavnost držav članic na področju turizma, zlasti s spodbujanjem konkurenčnosti podjetij Unije na tem področju“. V skladu z načelom subsidiarnosti bi bil predlagani ukrep EU prostovoljen. Predlagana pobuda ne izključuje obstoječih pobud držav članic ali industrije.

Razlogi za ukrep EU izvirajo v nadnacionalni naravi problema. Slednji se pojavlja v čezmejnih okoljih, ko se turistična storitev zagotavlja v državi, v kateri turist ni rezident, zaradi česar je omejena dodana vrednost, ki jo lahko za čezmejne potnike zagotovijo sheme kakovosti, zlasti če ti potniki prihajajo iz držav, ki niso članice EU.

Sedanji položaj (opisan pod točko 1.2) glede vrednotenja kakovosti turističnih storitev v Evropi ne ustvarja enakih konkurenčnih pogojev v industriji EU. Neskladnost shem za vrednotenje kakovosti turističnih storitev na nacionalni in regionalni ravni ustvarja zmedo pri potrošnikih in ovire na notranjem trgu.

Posamezne države članice nimajo dovolj pooblastil in manevrskega prostora, da bi s samostojnimi ukrepi izboljšale skladnost kakovosti turističnih storitev, ki se ponujajo v EU. Države članice do zdaj niso začele čezmejnega usklajevanja načel kakovosti turizma in ne kaže, da bodo to storile v prihodnosti. Glede na sedanje nizko število obstoječih javnih shem na nacionalni ravni takšno sodelovanje v nobenem primeru ne bi pomenilo širšega čezmejnega sodelovanja. Poleg tega posamezne države članice nimajo pristojnosti, da bi izboljšale skladnost med zasebnimi shemami iz drugih držav članic. Zato je ukrepanje EU nujno in upravičeno.

Ukrepi industrije, celo na nadnacionalni ravni, so omejeni na določen podsektor (ali morda na nekaj sorodnih), vendar nimajo resnično horizontalne razsežnosti. Posledično potrošniki ne dobivajo usklajenih informacij, omejena pa je tudi informativnost shem kakovosti in podjetij, ki so njihovi člani, v čezmejnem okviru znotraj EU ter v zvezi s potniki iz tretjih držav. Ker ni pričakovati, da se bo ta položaj spremenil, je potrebno ukrepanje na ravni EU.

EU je zaradi obsežnosti v boljšem položaju, da obravnava zgoraj opisane težave v zvezi s sektorsko in geografsko razdrobljenostjo. Okvir EU, ki sledi splošnemu interesu spodbujanja turistične konkurenčnosti Unije, bi bil učinkovitejši v smislu čezmejne prepoznavnosti in verodostojnosti. To je mogoče doseči z dopolnjevanjem dela, ki so ga že opravili javni in zasebni akterji na področju turizma, ter spodbujanjem in ustvarjanjem ugodnega okolja za združevanje njihovih prizadevanj. Evropska načela kakovosti turizma je mogoče bolje promovirati z ukrepi EU v okviru splošne promocijske strategije EU v turizmu, in sicer tako v državah članicah kot v zvezi s potniki iz tretjih držav. Dodano vrednost obsežnega ukrepanja, usklajenega na ravni EU, je potrdila velika večina deležnikov.

Nazadnje pa je predlog v skladu z načelom sorazmernosti. Pobuda je bila razvita ob upoštevanju omejevanja njenih stroškov na nujne za doseganje ciljev politike. Uporaba predlaganih načel kakovosti zahteva predvsem organizacijske spremembe, ki pomenijo omejene naložbe, za katere se pričakuje, da jih bodo izravnale koristi, ki izhajajo iz večjega zadovoljstva potrošnikov in dopolnilnih ukrepov EU.

Za zagotovitev spoštovanja pristojnosti držav članic se priporoča, da države članice v sodelovanju s Komisijo usklajujejo, spremljajo in promovirajo uporabo evropskih načel kakovosti turizma na svojih ozemljih. S temi ukrepi je pri predlogu ustrezno spoštovano načelo subsidiarnosti.

3.3         Opis predloga

3.3.1    Vsebina in cilji

Evropska načela kakovosti turizma iz tega predloga se uporabljajo za turistične storitve, ki se v Uniji ponujajo neposredno potrošnikom. Priporoča se, da jih upoštevajo javne in zasebne organizacije, ki zagotavljajo storitve na področju turizma.

Cilj pobude je izboljšati informacij za potrošnike, zlasti za tiste, ki potujejo v drugo državo članico ali iz tretje države, v zvezi s kakovostjo turističnih storitev, hkrati pa omogočiti, da lahko potrošniki, za katere je pomembna kakovost storitev, sprejemajo bolj ozaveščene odločitve. Na ta način se krepijo spodbude za turistična podjetja EU, zlasti MSP, k nadaljnjemu vlaganju v kakovost. Cilj je, da se to stori z izboljšanjem skladnosti na področju kakovosti turističnih storitev na ravni EU z določitvijo evropskih načel, ki bi jih morale turistične organizacije spoštovati. Ta načela izhajajo iz meril, ki so jih predlagali deležniki in so bila ocenjena na odprtem posvetovanju.

Operativni cilj je, da bi se do revizije pobude znatno število turističnih organizacij v EU ravnalo po evropskih načelih kakovosti turizma.

Dodana vrednost pobude se bo kazala v več vidikih: a) turistične organizacije, ki upoštevajo ta načela, bodo lahko imele koristi od promocijskih ukrepov in ukrepov za ozaveščanje, ki jih izvaja Komisija. Na ta način se bo povečala njihova prepoznavnost, zaradi česar bodo lažje dosegale potrošnike, zagotovljena pa bo tudi možnost za razširitev njihove dejavnosti na trge, ki jih drugače ne bi mogle doseči, zlasti v tretjih državah; b) za potrošnike bo dodano vrednost pomenilo zagotovilo, da se izpolnjujejo nekatera evropska načela kakovosti, ne glede na to, katero državo članico obiščejo. Nazadnje pa bo izpostavljanje in poudarjanje visoke kakovosti evropskih turističnih storitev prispevalo k splošni strategiji EU za izboljšanje turističnega pretoka potnikov znotraj Evrope in iz držav, ki niso članice EU, za dopolnjevanje prizadevanj za poenostavitev vizumske obveznosti za turiste iz tretjih držav pa tudi označevanje Evrope kot skupnosti trajnostnih in kakovostnih destinacij.

Navsezadnje bo to prispevalo k večji konkurenčnosti sektorja in spodbudilo njegovo zmogljivost za ustvarjanje gospodarske rasti in delovnih mest v korist držav članic in celotnega gospodarstva EU.

3.3.2    Uporaba evropskih načel kakovosti turizma

Sektorsko in geografsko področje uporabe

Za doseganje boljše usklajenosti kakovosti turističnih storitev v EU se lahko evropska načela kakovosti turizma brez podsektorskega omejevanja uporabljajo za vse tiste javne ali zasebne turistične organizacije, ki delujejo na nacionalni, regionalni, lokalni ali nadnacionalni ravni in potrošnikom nudijo turistične storitve v Uniji.

Usklajevanje, spremljanje in promoviranje

V skladu z načelom subsidiarnosti bodo države članice pozvane k usklajevanju, spremljanju in promoviranju evropskih načel kakovosti turizma v zvezi z njihovimi ozemlji.

Državam članicam bo priporočeno tudi medsebojno sodelovanje v zvezi z nadnacionalnimi turističnimi organizacijami. Poleg tega bodo pozvane k sodelovanju s Komisijo v okviru Svetovalnega odbora za turizem, da bi omogočile spremljanje in ocenjevanje pobude, kar se lahko med drugim izvede z namenskimi anketami med državami članicami, predstavniki industrije in potrošniki.

Program za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME) za obdobje 2014–2020 določa poseben cilj v zvezi z izboljšanjem okvirnih pogojev konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije v turističnem sektorju. Komisija bo izvajala informacijske, komunikacijske in promocijske dejavnosti, vključno z vzpostavitvijo namenskega spletnega mesta z informacijami o evropskih načelih kakovosti turizma, da bi izboljšala podobo in razpoznavnost Evrope kot trajnostne, odgovorne in kakovostne destinacije. Komisija bo omogočila tudi izmenjavo najboljših praks in izkušenj.

3.3.3    Vrednotenje

Vrednotenje izvajanja tega priporočila je predvideno tri leta po njegovi objavi v Uradnem listu. Komisija bo ocenila tudi, ali so potrebni nadaljnji ukrepi za izboljšanje usklajenosti kakovosti storitev na področju turizma.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

V okviru Programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME) bi lahko bila predvidena ustrezna dodelitev proračunskih sredstev za promocijo evropskih načel kakovosti turizma[19].

2014/0043 (NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o evropskih načelih kakovosti turizma

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 195 in 292 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Komisija v svojem sporočilu z dne 30. junija 2010, „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“[20] priznava potrebo po spodbujanju razvoja trajnostnega, odgovornega in kakovostnega turizma kot dela splošnega cilja promocije Unije kot skupnosti kakovostnih destinacij v tretjih državah.

(2)       Spodbujanje visoke okoljske učinkovitosti turističnih namestitev in kampov ter najboljše prakse okoljskega upravljanja v turističnem sektorju je na ravni EU že obravnavano v okviru Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta[21] in Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[22].

(3)       V Uniji že obstaja veliko različnih javnih in zasebnih shem kakovosti, katerih cilj je zagotavljanje informacij za potrošnike o kakovosti turističnih storitev in zagotavljanje smernic za turistične delavce. Te sheme so zelo različne glede na obseg, upravljanje, metodologijo in merila. Poleg tega je njihovo delovanje omejeno na nekatere podsektorje ali geografska območja, kar povzroča zelo razdrobljeno okolje v smislu vrednotenja kakovosti turističnih storitev.

(4)           Zaradi te razdrobljenosti in neusklajenega ocenjevanja obstoječih shem kakovosti imajo lahko potrošniki, ki potujejo čez mejo znotraj Unije ali v Unijo iz tretjih držav, težave pri primerjavi storitev, zajetih v različnih shemah kakovosti. Neusklajenost omejuje zmožnost potrošnikov za sprejemanje popolnoma ozaveščenih odločitev.

(5)       Zaradi neusklajenosti ocen obstoječih shem kakovosti so imela podjetja v turistični dejavnosti do zdaj omejene možnosti pri ustvarjanju prepoznavnosti pri potrošnikih in izkoriščanju prednosti usklajenih ukrepov. To še zlasti velja za mikro in mala podjetja, ki pogosto nimajo ustreznih orodij in sredstev za svojo promocijo in promocijo kakovostnih storitev, ki jih ponujajo.

(6)       Za povečanje konkurenčnosti turistične industrije je treba zagotoviti, da bodo turistična podjetja Unije privlačna za državljane tretjih držav.

(7)       Zato je primerno določiti sklop evropskih načel kakovosti turizma, ki bi jih priznavali potrošniki in industrija.

(8)       Da bi se zagotovila pokritost največjega možnega obsega turističnih podsektorjev in hkrati ohranila raznolikost turistične ponudbe Unije, bi morala biti evropska načela kakovosti turizma splošna, vendar pa bi morala zagotavljati tudi dodano vrednost v skladu s pričakovanji potrošnikov v smislu kakovostnih turističnih storitev.

(9)       Za zagotavljanje zadovoljivega izvajanja turističnih storitev je treba zagotoviti ustrezno usposabljanje pristojnih zaposlenih za opravljanje dodeljenih nalog. Iz istega razloga je treba udeležbo zaposlenih na usposabljanjih zabeležiti v register usposabljanj.

(10)     Za omogočanje stalnega izboljševanja kakovosti turističnih storitev, ki bodo zadovoljevale potrebe potrošnikov, je pomembno izvajati potrošniške ankete in zagotavljati odgovore na pritožbe.

(11)     Za promoviranje pristnosti in raznolikosti turistične ponudbe Unije je treba zagotoviti, da so potrošnikom na voljo posodobljene informacije o lokalnih običajih, dediščini, tradicijah, storitvah in izdelkih.

(12)     Za ozaveščanje o evropskih načelih kakovosti turizma in posledično pridobivanje potrošnikovega zaupanja je ključno, da turistične organizacije potrošnikom zagotavljajo informacije in smernice, povezane z navedenimi načeli.

(13)     Da bi države članice omogočile uporabo evropskih načel kakovosti turizma na svojih ozemljih in usklajevanje svojih ukrepov, bi morale ta načela pregledno usklajevati, spremljati in promovirati.

(14)     Za zagotovitev, da bodo turistične organizacije, ki delujejo v več kot eni državi članici (nadnacionalne organizacije), prostovoljno uporabljale evropska načela kakovosti turizma, je bistveno, da države članice med seboj sodelujejo glede uporabe evropskih načel kakovosti turizma v navedenih organizacijah.

(15)     Za omogočanje skladne uporabe evropskih načel kakovosti turizma ter njihovega usklajevanja, spremljanja in promoviranja v celotni Uniji so države članice pozvane k izmenjavi informacij in izkušenj. Komisija bi morala omogočiti takšno izmenjavo informacij.

(16)     Zaradi cilja promoviranja Unije kot skupnosti kakovostnih destinacij je za dopolnitev ukrepov držav članic pri promociji konkurenčnosti turističnega sektorja pomembno obveščati in ozaveščati potrošnike o evropskih načelih kakovosti turizma z ustreznimi promocijskimi in informacijskimi ukrepi znotraj Unije, pa tudi in zlasti v tretjih državah. Poleg tega je za spodbujanje ugodnega okolja za razvoj turističnega sektorja pomembno zagotoviti, da bodo evropska načela kakovosti turizma privlačna za turistične organizacije. Zato je v tem pogledu pomembno sodelovanje med državami članicami in Komisijo.

(17)     Države članice imajo z obveščanjem Komisije o uporabi evropskih načel kakovosti turizma na svojih ozemljih, zlasti v okviru sestankov Svetovalnega odbora za turizem, pomembno vlogo pri omogočanju spremljanja in ocenjevanja uporabe teh načel.

(18)     Za odzivanje na hitro spreminjanje tržnih razmer na področju turizma in za dolgoročno zagotavljanje dodane vrednosti evropskih načel kakovosti turizma bi morala Komisija spremljati njihovo uporabo in ovrednotiti izvajanje tega priporočila tri leta po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije. Iz istega razloga bi morala Komisija oceniti tudi, ali so za doseganje ciljev iz tega priporočila potrebni dodatni ukrepi –

PRIPOROČA:

1.         Vsebina in področje uporabe

To priporočilo določa sklop evropskih načel kakovosti turizma (v nadaljnjem besedilu: načela), ki bi jih morale uporabljati turistične organizacije.

2.         OpredelitEv POJMOV

V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „turistična organizacija“ pomeni javno ali zasebno organizacijo, ustanovljeno v Uniji, ki potrošnikom zagotavlja storitve na področju turizma na lokalni, regionalni, nacionalni ali nadnacionalni ravni;

(b) „nadnacionalna turistična organizacija“ pomeni turistično organizacijo, ki izvaja dejavnosti na ozemlju ali delu ozemlja več kot ene države članice.

3.         Evropska načela kakovosti turizma

Kadar je to ustrezno glede na velikost in poslovni model, se turističnim organizacijam pri njihovih dejavnostih priporoča uporaba naslednjih načel:

(a) zagotavljanje usposabljanja zaposlenih, vključno z:

i)       usposabljanjem zaposlenih, ki so udeleženi pri zagotavljanju storitev neposredno potrošnikom, za zagotavljanje zadovoljivega izvajanja dodeljenih nalog;

ii)      beleženjem usposabljanj, ki so se jih udeležili zaposleni, v register usposabljanja, izdelan za ta namen;

iii)     imenovanjem koordinatorja za kakovost, ki bo zagotavljal usklajen pristop k upravljanju kakovosti zagotovljenih storitev in udeležbo pristojnih zaposlenih v procesu kakovosti;

(b) uporaba politike za zadovoljstvo potrošnikov, vključno z:

i)       vzpostavitvijo mehanizma za reševanje pritožb potrošnikov na mestu opravljanja storitve ali prek interneta;

ii)      zagotavljanjem takojšnjega odgovora na pritožbe;

iii)     izvajanjem anket o zadovoljstvu potrošnikov in upoštevanjem njihovih rezultatov za izboljšanje kakovosti storitve;

(c) po potrebi vodenje in upoštevanje dokumentiranega načrta čiščenja in vzdrževanja objektov in opreme;

(d) omogočanje dostopnosti informacij za potrošnike, vključno z:

i)       informacijami o lokalnih običajih, dediščini, tradicijah, storitvah in izdelkih;

ii)      informacijami o dostopnosti v zvezi s storitvami, ki so v ponudbi;

iii)     informacijami o vidikih trajnosti v zvezi s storitvami, ki so v ponudbi;

iv)     informacijami o načelih;

(e) zagotavljanje pravilnosti, zanesljivosti, jasnosti in dostopnosti informacij vsaj v najbolj uporabljanem tujem jeziku, če to ustreza lokaciji in poslovnemu modelu.

4.         Dejavnosti držav članic

4.1.        Države članice bi morale usklajevati, spremljati in promovirati uporabo načel na svojih ozemljih. Za navedene namene so države članice pozvane, da:

(a) spremljajo uporabo načel iz točke 3 v turističnih organizacijah;

(b) usklajujejo dejavnosti, povezane z načeli, in njihovo uporabo z drugimi državami članicami;

(c) promovirajo načela med turističnimi organizacijami;

(d) v sodelovanju z drugimi državami članicami zagotavljajo, da imajo turistične organizacije na voljo ustrezne informacije in navodila v zvezi z načeli;

(e) sodelujejo med seboj in tako omogočajo uporabo načel v nadnacionalnih turističnih organizacijah.

4.2.        Priporoča se tudi, da se zagotovi preglednost pri izvajanju dejavnosti držav članic.

5.         Sodelovanje med državami članicami in Komisijo

Države članice so pozvane, da Komisijo obveščajo o dejavnostih iz točke 4 ter da z njo sodelujejo pri spremljanju in ocenjevanju, pa tudi pobudah za ozaveščanje in promocijo.

6.         Spremljanje in ocenjevanje

6.1.        Komisija bi morala oceniti izvajanje tega priporočila do [datum se določi tri leta po objavi tega priporočila v Uradnem listu].

6.2.        Komisija bi morala oceniti tudi, ali je treba predlagati dodatne ukrepe za izboljšanje skladnosti kakovosti turističnih storitev v državah članicah iz tega priporočila.

7.         Končne določbe

To priporočilo se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1]               Tradicionalni ponudniki potovalnih in turističnih storitev (hoteli, restavracije, turistične agencije, najem vozil, čarterske povezave, turistični prevozi, plovila za križarjenje itd.), ki ponujajo blago in storitve neposredno obiskovalcem.

[2]               Zlasti distribucija, gradbeništvo, prevozna podjetja na splošno (letalska, železniška, pomorska, avtobusna/prevozna itd.) in kulturni sektor (vključno s kulturno in ustvarjalno industrijo).

[3]               WTTC 2012 http://www.wttc.org/site_media/uploads/downloads/european_union2012.pdf.

[4]               Svetovna turistična organizacija Združenih narodov (UNWTO), Svetovni turistični barometer, maj 2012.

[5]               Člen 6(d) „Pogodbe o delovanju Evropske unije“. V zvezi s tem je v členu 195 PDEU za EU določeno naslednje: „V ta namen so cilji dejavnosti Unije: (a) spodbujanje ustvarjanja okolja, ki je naklonjeno razvoju podjetij na tem področju; (b) spodbujanje sodelovanja med državami članicami, zlasti z izmenjavo dobre prakse.“

[6]               Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike, COM(2010) 352 final.

[7]               P7_TA-PROV(2011)0407 – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2011 o Evropi, prvi svetovni turistični destinaciji – nov okvir evropske turistične politike.

[8]               Ecorys (2009), str. 2.

[9]               http://europa.eu/rapid/press-release_IP-12-1177_sl.htm.

[10]             COM(2010) 352 final predvideva oblikovanje „evropske blagovne znamke“, ki naj dopolni nacionalna in regionalna prizadevanja za promocijo turizma ter olajša prepoznavnost evropskih turističnih destinacij med drugimi mednarodnimi destinacijami (ukrep 18).

[11]             Ta pobuda se izvaja na podlagi ad-hoc nepovratnih sredstev v sodelovanju z Evropsko komisijo za turizem, pri čemer je splošni cilj opredelitev strategije znamčenja in trženja Destinacije Evropa http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/tourism/international/index_en.htm.

[12]             COM(2012) 649 final.

[13]             Trenutno za potovanje v EU ne potrebujejo vizuma državljani 42 držav in subjektov. Državljani 16 narodov karibskih in pacifiških otoških držav bi morali kmalu imeti možnost potovanja v schengensko območje brez vizuma. Cilj je poenostaviti potovanje državljanov teh držav v schengensko območje ter na Ciper, v Bolgarijo in Romunijo. Predlog Komisije predvideva, da bo izvzetje iz vizumske obveznosti vzajemno preneseno v sporazume o odpravi vizumske obveznosti, s čimer se bo zagotovil brezvizumski režim za vse državljane EU, ki želijo potovati v te države. http://europa.eu/rapid/press-release_IP-12-1179_sl.htm.

[14]             Splošna zakonodaja EU o varstvu potrošnikov že obstaja, na primer Direktiva 2011/83/EU o pravicah potrošnikov.

[15]             Estimated Impacts of possible Options and Legal Instruments of the Umbrella European Tourism Quality Label (Ocena učinkov možnosti in pravnih instrumentov krovnega evropskega znaka turistične kakovosti), Center za evropske politične študije (CEPS), september 2012, na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/enterprise/newsroom/cf/_getdocument.cfm?doc_id=7655 (v nadaljnjem besedilu: CEPS (2012)).

[16]             http://ec.europa.eu/enterprise/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=5642.

[17]             http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/tourism/quality-label/public-consultation-etq/index_sl.htm.

[18]             CEPS (2012).

[19]             Uredba o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020), Uredba (EU) št. 1287/2013, UL L 347, str. 33.

[20]             COM(2010) 352 final.

[21]             Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (UL L 27, 30.1.2010, str. 1).

[22]             Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).