Predlog IZVEDBENI SKLEP SVETA o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/344/EU o finančni pomoči Unije Portugalski /* COM/2014/055 final - 2014/0028 (NLE) */

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Svet je 17. maja 2011 Portugalski na njeno prošnjo odobril finančno pomoč (Izvedbeni sklep Sveta 2011/344/EU) v podporo programu korenitih gospodarskih reform, katerega cilj je povrniti zaupanje, omogočiti ponovno trajnostno rast gospodarstva ter zaščititi finančno stabilnost na Portugalskem, v euroobmočju in EU.

V skladu s členom 3(10) Sklepa 2011/344/EU je Komisija skupaj z MDS in v povezavi z ECB izvedla deseti pregled napredka na področju izvajanja dogovorjenih ukrepov, njihove učinkovitosti ter ekonomskega in socialnega učinka.

Komisija ob upoštevanju nedavnega gospodarskega, fiskalnega in finančnega razvoja ter ukrepov politike meni, da so za zagotovitev izpolnjevanja ciljev programa potrebne nekatere spremembe pogojev ekonomske politike, na katerih temelji pomoč, kot so pojasnjene v uvodnih izjavah predlaganih sprememb Izvedbenega sklepa Sveta.

2014/0028 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/344/EU o finančni pomoči Unije Portugalski

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo[1], zlasti člena 3(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Svet je 17. maja 2011 Portugalski na njeno prošnjo odobril finančno pomoč z Izvedbenim sklepom Sveta 2011/344/EU[2]. Finančna pomoč je bila odobrena v podporo programu korenitih gospodarskih in finančnih reform (v nadaljnjem besedilu: program), katerega namen je ponovno vzpostaviti zaupanje, omogočiti ponovno trajnostno rast gospodarstva ter zaščititi finančno stabilnost na Portugalskem, v euroobmočju in Uniji.

(2) V skladu s členom 3(10) Izvedbenega sklepa 2011/344/EU je Komisija med 4. in 16. decembrom 2013 skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in v povezavi z Evropsko centralno banko (ECB) izvedla deseti pregled napredka portugalskih organov pri izvajanju dogovorjenih ukrepov v okviru programa.

(3) Četrtletna rast BDP je bila v tretjem četrtletju leta 2013 še vedno pozitivna, kratkoročni kazalniki pa kažejo na predvideno oživitev gospodarstva. Po napovedih naj bi se realni BDP na letni ravni leta 2013 vseeno zmanjšal za 1,6 %, vendar naj bi bil v letih 2014 in 2015 ponovno v pozitivnem območju, pri čemer naj bi njegova rast znašala 0,8 oziroma 1,5 %. Obeti za trg dela so se prav tako izboljšali, čeprav je stopnja brezposelnosti še vedno visoka, pri čemer naj bi bila najvišja leta 2014, ko naj bi dosegla 16,8 %, nato pa naj bi začela postopoma upadati. Negativna tveganja v zvezi z makroekonomskimi obeti niso odpravljena, saj je predvideno okrevanje močno odvisno od ugodnih razmer na prodajnih in finančnih trgih, ki so odvisne tudi od splošnejših evropskih obetov.

(4) Do novembra 2013 se je gotovinski primanjkljaj države v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zmanjšal za 0,25 % BDP (brez izrednih dejavnikov), kar je bila posledica rasti prihodkov, ki je bila hitrejša od rasti odhodkov. Pospeševanje rasti davčnih prihodkov odraža oživitev gospodarske dejavnosti v zadnjih mesecih in učinkovitejšo davčno upravo, zlasti na področju boja proti goljufijam. Na odhodkovni strani je izvrševanje proračuna na splošno usklajeno s cilji drugega rebalansa proračuna.

(5) Ciljni javnofinančni primanjkljaj v višini 5,5 % BDP (brez dokapitalizacij bank) v letu 2013 bo verjetno dosežen, pri čemer bo dejanski primanjkljaj morda celo manjši od ciljnega. To je posledica uresničitve pozitivnih tveganj v zadnjih mesecih leta, medtem ko se večina negativnih tveganj ni uresničila. Zlasti naj bi bili preseženi implicitni cilji glede pobiranja davkov v okviru drugega rebalansa proračuna. Poleg tega je bil donos enkratne sheme reguliranja dolga za neplačane davke in prispevke za socialno varnost, ki se je začela izvajati konec leta 2013, za približno 0,3 % BDP višji od predvidenega. Tudi črpanje sredstev EU naj bi bilo boljše od prvotnih ocen. Omejena so bila tudi negativna tveganja zaradi ponovnih pogajanj o javno-zasebnih partnerstvih. Nekatera negativna tveganja so kljub temu še vedno prisotna, zlasti nižji prihodki od davkov na nepremičnine, kot so bili predvideni, medtem ko prekoračitev posebnih postavk odhodkov, zlasti pri stroških osebja, vmesni potrošnji in pokojninskih prejemkih, ni mogoče izključiti.

(6) Državni proračun za leto 2014 in druga podporna zakonodaja sta skladna s ciljnim primanjkljajem za leto 2014 v višini 4 % BDP. Za dosego ciljev se izvajajo konsolidacijski ukrepi v višini približno 2,3 % BDP, kar zajema tudi pritiske na proračun in potrebo po ponovni vzpostavitvi začasne dodelitve proračunskih sredstev za leto 2014. Ukrepi so večinoma trajni in temeljijo predvsem na varčevanju pri odhodkih. Večina konsolidacije v letu 2014, približno 1,8 % BDP, je izvršena na podlagi pregleda javnih odhodkov, ki je bil opravljen v preteklem letu s ciljem povečati pravičnost in učinkovitost pri zagotavljanju socialnih transferjev in javnih storitev. Glavni ukrepi na podlagi pregleda javnih odhodkov bodo izvedeni na treh področjih:

(a) omejitev stroškov za plače v javnem sektorju z zmanjšanjem števila zaposlenih v javnem sektorju in spreminjanjem sestave delovne sile, tako da bi zajemala večje število visoko usposobljenih delavcev, in sicer s programom prekvalifikacije in shemo, v okviru katere se delavci odločijo za prostovoljno prekinitev delovnega razmerja; nadaljnja uskladitev delovnih pravil javnega in zasebnega sektorja ter revizija plačne lestvice in racionalizacija dodatkov k plači; povečanje prispevkov upravičencev v posebne sisteme zdravstvenega zavarovanja s ciljem samofinanciranja teh sistemov;

(b) omejitev javnofinančnih odhodkov za pokojnine glede na potrebo po ponovni oceni njihove vzdržnosti na podlagi demografskega razvoja in hkrati zaščita najnižjih pokojnin, in sicer z dvigom zakonsko določene upokojitvene starosti prek sprememb faktorja vzdržnosti javnih financ; preoblikovanje „izrednega solidarnostnega prispevka“ z znižanjem najnižjega praga za uporabo progresivne stopnje ter pragov za uporabo višjih stopenj; racionalizacija pokojnin po umrlih zavarovancih v pokojninskem sistemu za javne uslužbence in splošnem pokojninskem sistemu; znižanje vseživljenjskih pokojnin politikov;

(7) Dodatni manj donosni trajni ukrepi na strani prihodkov v višini 0,4 % BDP, katerih cilj je dodatno povečanje učinkovitosti in pravičnosti sedanje davčne strukture in strukture socialnih prejemkov, dopolnjujejo sveženj pregleda javnih odhodkov s ciljem doseganja ciljnega primanjkljaja v višini 4 % BDP. Poleg tega bo izvedenih več enkratnih ukrepov v skupni vrednosti 0,2 % BDP, ki bodo več kot izravnali stroške enkratnih vnaprejšnjih plačil, povezanih z uvedbo sheme, v okviru katere se delavci odločijo za prostovoljno prekinitev delovnega razmerja, v javnem sektorju.

(8) Večina zgoraj navedenih ukrepov je bila sprejeta z zakonom o proračunu za leto 2014 ali s spremembami posebne zakonodaje. Nekateri predvideni konsolidacijski ukrepi še niso v celoti uzakonjeni. Ti ukrepi vključujejo zaostritev pogojev za upravičenost do pokojnin po umrlih zavarovancih (poleg sprememb nadomestnih stopenj, kadar se osebi izplačuje več različnih pokojnin), prodajo koncesij za spletne igre na srečo, prenos zdravstvenega sklada poštnih storitev (CTT) na sektor države in prodajo pristaniških koncesij.

(9) Celovita reforma davka od dohodkov pravnih oseb, katere cilj je spodbujanje poenostavitve in krepitve internacionalizacije in konkurenčnosti portugalskih podjetij, je bila v parlamentu odobrena decembra 2013 in je začela veljati 1. januarja 2014. Ključna elementa reforme sta znižanje standardne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 25 % na 23 % in nižja 17-odstotna stopnja, ki velja za prvih 15 000 EUR obdavčljivega dohodka malih in srednje velikih podjetij. Poleg obstoječih dodatnih davkov se bo tretji dodatni državni davek v višini 7 % uporabljal za obdavčljiv dobiček, ki bo presegal 35 milijonov EUR. Druge ključne določbe reforme vključujejo prenovo davčnih spodbud, spremembe obdavčitve dividend in kapitalskih dobičkov, obdavčitve skupine in sistema neopredmetenih sredstev, uvedbo sistema oprostitve obdavčitve za deleže, podaljšanje obdobja, v katerem je mogoče prenesti izgube, ter dodatno omejitev pravice do odbitka obresti.

(10) Delež dolga glede na BDP bo po pričakovanjih najvišji v letu 2013, ko naj bi znašal nekoliko manj kot 129,5 %, nato pa naj bi začel upadati. Popravek navzgor profila dolga v primerjavi s kombiniranim osmim in devetim pregledom je mogoče kljub temu, da je bilo izvrševanje proračuna boljše od pričakovanega, v veliki meri pojasniti z znatnim povečanjem denarnih sredstev v državni blagajni ter prenosom nekaterih kratkoročnih ukrepov za zmanjšanje dolga na leto 2014, ki ga je izvedel sklad za finančno stabilizacijo socialne varnosti. Skladno s tem naj bi neto dolg – ki ne vključuje gotovinskih vlog IGCP – dosegel najvišjo stopnjo pri približno 120 % BDP, kar je nekoliko pod pričakovano ravnjo na podlagi zadnjega pregleda. Pričakovani upad deleža javnofinančnega dolga glede na BDP bo od leta 2014 podprt z načrtovano oživitvijo gospodarstva ter upadom gotovinskih vlog in uresničevanjem kratkoročnih ukrepov sklada za finančno stabilizacijo socialne varnosti za zmanjšanje dolga.

(11) Postopek prilagoditve proračuna temelji na vrsti različnih fiskalnih strukturnih ukrepov za povečanje nadzora nad javnofinančnimi odhodki in izboljšanje pobiranja prihodkov. Celovita reforma okvirnega zakona o proračunu poteka na več pomembnih področjih. Vendar naj bi postopek glede na obseg reforme in potrebo po obsežnem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi potekal v dveh fazah. Kažejo se rezultati uvedbe novega sistema za nadzor obveznosti z omejitvijo kopičenja dodatnih zaostalih plačil, vendar je treba njegovo izvajanje pozorno spremljati za zagotovitev, da so obveznosti pokrite z razpoložljivim financiranjem. Vzpostavljena bo projektna skupina za oceno in izboljšanje tega procesa. V javni upravi se izvajajo reforme za posodobitev in racionalizacijo zaposlovanja in subjektov v javnem sektorju. Nadaljujejo se reforme za vzpostavitev sodobnega modela obvladovanja tveganja glede skladnosti na področju upravljanja prihodkov. Nedavno je bila ustanovljena nova enota za oceno tveganja, ki bo kmalu začela delovati in se bo osredotočala zlasti na izboljšanje izpolnjevanja obveznosti s strani nekaterih skupin davkoplačevalcev, kot so samozaposleni in premožni posamezniki. Nekatere druge reforme, kot je zmanjšanje števila lokalnih davčnih uradov, so odložene. Čeprav ponovna pogajanja o javno-zasebnih partnerstvih napredujejo, jih ni bilo mogoče zaključiti do konca leta 2013. Še vedno se pričakujejo znatni prihranki za leto 2014 in nadaljnja leta. Podjetja v državni lasti so v povprečju dosegla operativno ravnovesje do konca leta 2012, predvidene pa so še dodatne reforme za preprečevanje ponovnega poslabšanja njihovih rezultatov. Privatizacija dobro napreduje, pri čemer prihodki presegajo ciljne prihodke v okviru programa. Z reformami zdravstvenega sektorja, ki se večinoma izvajajo v skladu s cilji, se dosegajo znatni prihranki.

(12) Na področju izvajanja politike in reform v zdravstvenem sektorju se še vedno dosega napredek, pri čemer se zagotavljajo prihranki na podlagi povečanja učinkovitosti. Konsolidirani primanjkljaj v sektorju se je od leta 2010 močno zmanjšal. Vendar so morali organi zaradi preostalih zaostalih plačil, tesne proračunske postavke in višjih stroškov dela zaradi ponovne uvedbe 13. in 14. plače pospešiti obstoječe reforme. Obstoj pomembnih zaostalih plačil je tesno (čeprav ne izključno) povezan s stalnim nezadostnim financiranjem bolnišnic v državni lasti glede na njihovo zagotavljanje storitev. Organi so še vedno zavezani k izvajanju sedanje bolnišnične reforme in k nadaljnji prilagoditvi sklopa ukrepov, povezanih z zdravili, centraliziranim javnim naročanjem in osnovnim zdravstvenim varstvom.

(13) Kapitalski količniki bank so še naprej brez težav izpolnjevali zahteve Evropskega bančnega organa glede regulativnih kapitalskih blažilnikov ter enega od ciljev programa, tj. 10-odstotni delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Ta kapitalski blažilnik ostaja na splošno ustrezen ob uporabi pravil nove direktive o kapitalskih zahtevah (CRD) IV za ocenjevanje kapitala bank. Ta nova pravila glede kapitala se uporabljajo od januarja 2014, pri čemer prag za količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala znaša 7 %. Sistemsko razmerje med posojili in vlogami znaša 120,7 % in se bo verjetno še naprej zniževalo do konca leta 2014, pri čemer so nekatere banke že zdaj pod tem pragom. Stalno se krepijo prizadevanja za bolj raznolike vire financiranja v podjetniškem sektorju. Organi na podlagi priporočil zunanje revizije obstoječih državno zavarovanih kreditnih linij za leto 2013 izvajajo ukrepe, namenjene izboljšanju uspešnosti in upravljanja teh instrumentov, vključno s sposobnostmi in izkušnjami na področju obvladovanja tveganja. Pravni okvir za nova orodja za prestrukturiranje dolga, ki je usmerjen v gospodinjstva in katerega cilj je doseči zunajsodno poravnavo dolgov, je vzpostavljen in v celoti deluje. Podobno se ocenjuje vpliv sprememb v zakonodaji na področju plačilne nesposobnosti podjetij in izterjav, ker zdaj delujejo novi mehanizmi za prestrukturiranje in izterjavo dolga. Sklop instrumentov za obvladovanje krize je v končni fazi priprave. Sklad za reševanje bank deluje, uvedena so bila pooblastila za zgodnje posredovanje, zakon o dokapitalizaciji pa je bil spremenjen, tako da se v njem upošteva Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize[3].Izvaja se načrt ukrepanja za izboljšanje učinkovitosti in upravljanja nacionalnega sistema zavarovanja, da bi ta bolj ustrezal potrebam malih in srednje velikih podjetij po financiranju.

(14) Pri izvajanju strukturnih reform za večjo rast in konkurenčnost je bil dosežen nadaljnji napredek. Organi so sprejeli dodatne ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti in povečanje učinkovitosti trga dela, vključno z okrepljenimi politikami aktiviranja in načrtom za jamstvo za mlade. Pripravljajo se revizije, ki spreminjajo opredelitev poštenega odpuščanja v delovnem zakoniku, potem ko je bila takšna opredelitev razglašena za neustavno. Dodatni ukrepi so bili sprejeti tudi na področju izobraževanja, pri katerem je napredek na splošno zadovoljiv.

(15) Vlada je odobrila novo dajatev za energetske operaterje za leto 2014, ki jo je treba pozorno spremljati, da se preprečijo motnje v sistemu. V zvezi z odpravo tarifnega dolga na področju električne energije in zagotavljanjem vzdržnosti sistema so potrebne dodatne reforme.

(16) V telekomunikacijskem in poštnem sektorju so bili izvedeni ukrepi zaradi zagotavljanja skladnosti s predpisi EU in krepitve doseganja ciljev programa. Izbor izvajalcev univerzalnih storitev in revizija obstoječe pogodbe s prvotnim operaterjem pomenita pozitiven razvoj v smeri popolnega izvajanja direktive o univerzalnih storitvah. Z objavo zakonodaje, ki določa okvir koncesijske pogodbe z nacionalnim izvajalcem poštnih storitev, se bo skrajšalo sedanje obdobje koncesije, s čimer se bo povečala konkurenčnost. Organi so še vedno zavezani k povečevanju vzdržnosti in učinkovitosti v prometnem sektorju.

(17) Cilj usklajevanja sektorske zakonodaje z direktivo o storitvah napreduje, z nekaterimi zamudami pri sprejemanju regulativnega okvira za gradbeni sektor, spremenjenih poslovnikov poklicnih združenj in notranjih predpisov za sprejetje horizontalnega okvirnega zakona o javnih strokovnih združenjih. Organi se zavzemajo za nadaljnje izboljšanje delovanja enotne kontaktne točke.

(18) Izvaja se ocena reforme najema v mestih, potem ko je bil v celoti uveden nov pravni okvir. Organi nameravajo okrepiti svoja prizadevanja za boj proti davčnim utajam na trgu najemnih stanovanj.

(19) Nov okvir nacionalnih regulativnih organov napreduje, pri čemer se spreminjajo ustrezni poslovniki, ki naj bi bili kmalu sprejeti. Objava nove odredbe o določitvi prispevkov regulatorjev za leto 2014 je odložena.

(20) Reforme pravosodnega sistema se nadaljujejo po načrtih. Napredek je bil dosežen pri izvajanju zakona o organizaciji pravosodja za poenostavitev sodnega sistema, objavljen je bil zakon o krepitvi organa sodnih izvršiteljev in stečajnih upraviteljev, v končni fazi priprave pa je tudi nov zunajsodni postopek, ki vključuje predkazensko obravnavo za opredelitev in poravnavo zunajsodnih zadev. Na področju ukrepov za izboljšanje okolja za podeljevanje dovoljenj in zmanjšanje upravnega bremena je bil dosežen napredek s sprejetjem pravnih določb o poenostavitvi izdaje dovoljenj na področju turizma, industrije in prostorskega načrtovanja. Pripravlja se zakonodaja o komercialni izdaji dovoljenj, pregleduje pa se tudi pravna ureditev za urbanizem in gradbeništvo.

(21) Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba Izvedbeni sklep 2011/344/EU spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V členu 3 Izvedbenega sklepa 2011/344/EU se odstavka 8 in 9 nadomestita z naslednjim:

„8. Portugalska v skladu s specifikacijami iz memoranduma o soglasju v letu 2014 sprejme naslednje ukrepe:

(1) javnofinančni primanjkljaj v letu 2014 ne preseže 4 % BDP. Pri izračunu tega primanjkljaja se ne upoštevajo morebitni proračunski stroški ukrepov za pomoč bankam v okviru strategije vlade za finančni sektor. Portugalska za dosego tega cilja izvede konsolidacijske ukrepe v višini 2,3 % BDP, kot je opredeljeno v zakonu o proračunu za leto 2014 in podporni zakonodaji, sprejeti za ta namen;

(2) poleg trenutno sprejetih pokojninskih ukrepov se obstoječa pokojninska zakonodaja pokojninskega sistema za javne uslužbence (CGA) spremeni do konca marca 2014, da se zagotovi, da se nova pravila o faktorju vzdržnosti in s tem višja upokojitvena starost dejansko uporabljajo tudi za ta sistem; Portugalska razvije tudi nove celovite ukrepe kot del trenutne strukturne reforme pokojnin v letu 2014 s ciljem zagotovitve njihove vzdržnosti ob krepitvi načel enakosti;

(3) za zagotavljanje nadzora nad morebitnimi odstopanji pri odhodkih vlada natančno spremlja upoštevanje resorskih zgornjih mej odhodkov prek mesečnega poročanja svetu ministrov;

(4) Portugalska hitro opredeli in izvede predvidene spremembe pogojev za upravičenost do pokojnin po umrlih zavarovancih ter pogoje za prodajo dovoljenj za spletne igre na srečo. Poleg tega Portugalska sprejme odločne ukrepe za izvajanje prodaje pristaniških koncesij;

(5) izvede se celovita reforma davka od dohodkov pravnih oseb znotraj obstoječega proračunskega okvira, da se upoštevajo cilji fiskalne konsolidacije;

(6) ohrani se pravilo o mirovanju za davčne odhodke na centralni, regionalni ali lokalni ravni. Dodatno se okrepi boj proti davčnim utajam in goljufijam za različne vrste davkov, med drugim s spremljanjem novega sistema elektronskega izdajanja računov. V prvi četrtini leta 2014 se izvede študija sive ekonomije na stanovanjskem trgu, da se poiščejo načini za zmanjšanje davčnih utaj na trgu najemnih stanovanj;

(7) če se bodo uresničila negativna pravna tveganja ali druga negativna tveganja v zvezi z izvrševanjem proračuna, bo Portugalska izvedla visokokakovostne izravnalne ukrepe, da bi dosegla ciljni primanjkljaj;

(8) po letu 2014 mora Portugalska leta 2015 doseči javnofinančni primanjkljaj v višini največ 2,5 % BDP in ustaviti kopičenje domačih zaostalih plačil. Strategija za doseganje cilja temelji na reformi državnega dokumenta, ki se osredotoča na vzdržnost socialne varnosti, reformo javne uprave, večjo učinkovitost na področju zdravstva in izobraževanja ter okoljske davke. Izvajajo se obsežna posvetovanja s političnimi in socialnimi partnerji za pospešitev in opredelitev reform. Napredek v zvezi s tem postopkom se analizira v okviru enajstega pregleda, opredeljeni ukrepi pa se odražajo v dokumentu o fiskalni strategiji za leto 2014. Da bi bile izpolnjene okvirne zahteve glede proračuna EU, ta dokument vsebuje tudi podatke o srednjeročnih proračunskih načrtih;

(9) Portugalska sprejme dodatne ukrepe za nadaljnjo krepitev sistema upravljanja javnih financ. Razdrobitev proračuna se zmanjša z omejitvijo števila proračunskih uporabnikov in pregledom klasifikacije lastnih prihodkov. Še naprej se uporablja strategija za potrjevanje in poravnavo zaostalih plačil, zakon o nadzoru obveznosti pa se v celoti uveljavi za vse javne subjekte, da se prepreči nastanek novih zaostalih plačil. Portugalska pregleda okvirni zakon o proračunu, da se v celoti prenese ustrezna zakonodaja EU. Poleg tega Portugalska izvede celovitejšo revizijo svojega okvirnega zakona o proračunu, da se poenostavi struktura proračunskih sredstev, okrepi prevzemanje odgovornosti in dodatno utrdi navzočnost javnih financ v srednjeročnem okviru. Portugalska zagotovi, da se ukrepi za izvajanje novega proračunskega okvira na ravni centralne vlade uporabljajo tudi na regionalni in lokalni ravni;

(10) Portugalska še naprej izvaja program reform v smeri sodobnega in učinkovitejšega upravljanja prihodkov v skladu z mednarodnimi najboljšimi praksami. Portugalska zmanjša število občinskih davčnih uradov za vsaj 25 % v prvi četrtini leta 2014 in za dodatnih 25 % do maja 2014. Število virov, namenjenih za izvajanje revizij v davčni upravi, se poveča za vsaj 30 % celotnega osebja. Znotraj davčne uprave se ustanovi nov oddelek za davkoplačevalske storitve, ki bo poenotil različne storitve za davkoplačevalce. Enota za obvladovanje tveganja je popolnoma delujoča od prve četrtine leta 2014 in je na začetku osredotočena na ciljne projekte za izboljšanje izpolnjevanja obveznosti samozaposlenih strokovnjakov in premožnih posameznikov. Stalno se spremlja stanje na področju upoštevanja davčnih predpisov;

(11) Portugalska še naprej izvaja reforme javne uprave. Po celoviti reviziji plačnih lestvic v javni upravi, ki bo izvedena v okviru dvanajstega pregleda, se v prvi polovici leta 2014 pripravi enotna plačna lestvica, ki je usmerjena v racionalizacijo in skladnost politike prejemkov za vse poklice ter bo dokončana do konca leta 2014. To bo nadomestilo revizijo plač, vključeno v zakon o proračunu za leto 2014. Poleg tega Portugalska na podlagi raziskave denarnih dodatkov pripravi poročilo o celoviti reformi dodatkov k plači. Osnutek zakonodaje za enotno lestvico dodatkov se predstavi v enajstem pregledu;

(12) Portugalska dokonča izvajanje strategije skupnih služb v javni upravi;

(13) Portugalska v celoti izvaja nov pravni in institucionalni okvir za javno-zasebna partnerstva. V različnih sektorjih potekajo ponovna pogajanja o javno-zasebnih partnerstvih, da se omeji njihov vpliv na proračun. V skladu z novim okvirnim zakonom o podjetjih v državni lasti in okrepljeno vlogo ministrstva za finance se ustanovi tehnična enota za spremljanje podjetij v državni lasti. Vlada še naprej izvaja obsežen program prestrukturiranja podjetij v državni lasti z namenom doseganja vzdržnega operativnega ravnovesja. Portugalska vlada nadaljuje privatizacijo, ki je že v pripravi;

(14) Portugalska predstavi poročilo z naslednjima ciljema:

i. opredelitev prekrivanj služb in pristojnosti ter drugih virov neučinkovitosti med osrednjo in lokalno ravnijo države ter

ii. reorganizacija mreže decentraliziranih služb ministrstev, predvsem prek mreže upravnih enotnih kontaktnih točk („Lojas do Cidadão“) uradov za javno upravo in drugih pristopov, z zajemanjem učinkovitejših geografskih območij ter krepitvijo uporabe skupnih služb in e-uprave;

(15) Portugalska zagotovi uspešnost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva z nadaljnjo racionalno uporabo storitev in nadzora odhodkov, zmanjšanjem javne porabe za zdravila in odpravo zaostalih plačil;

(16) Portugalska še naprej izvaja reorganizacijo in racionalizacijo bolnišničnega omrežja s specializacijo, združevanjem in racionalizacijo bolnišničnih storitev ter skupnim upravljanjem in vodenjem bolnišnic ter zagotovi izvajanje večletnega akcijskega načrta za bolnišnično reorganizacijo;

(17) Portugalska po sprejetju sprememb zakona 6/2006 o novem najemu v mestih in uredbe z zakonsko močjo o poenostavitvi upravnega postopka ob prenovi izvede celovit pregled delovanja stanovanjskega trga;

(18) ob spoštovanju odločbe ustavnega sodišča z dne 20. septembra 2013 Portugalska pripravi in izvede alternativne možnosti reforme trga dela s podobnim učinkom;

(19) Portugalska spodbuja razvoj plač, skladen s ciljema spodbujanja ustvarjanja novih delovnih mest in izboljšanja konkurenčnosti podjetij, da se odpravijo makroekonomska neravnotežja. V programskem obdobju je vsako povišanje minimalnih plač možno le, če je to upravičeno z vidika razvoja dogodkov v gospodarstvu in na trgu dela;

(20) Portugalska nadaljuje z izboljševanjem učinkovitosti svojih aktivnih politik trga dela v skladu z rezultati poročila o oceni stanja in akcijskim načrtom za izboljšanje delovanja javnih zavodov za zaposlovanje;

(21) Portugalska nadaljuje z izvajanjem ukrepov iz svojih akcijskih načrtov za izboljšanje kakovosti srednješolskega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti vlada predstavi načrte za učinkovitejši okvir financiranja šol, ustanovijo pa se tudi referenčne poklicne šole;

(22) Portugalska dokončno sprejme manjkajoče sektorske spremembe, ki so potrebne za celovito izvajanje Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(23) Portugalska objavlja četrtletna poročila o stopnjah izterjave, trajanju in stroških primerov plačilne nesposobnosti podjetij, trajanju in stroških davčnih primerov ter o stopnji zaključevanja sodnih primerov izvrševanja;

(24) Portugalska izboljša poslovno okolje tako, da zaključi nujne reforme za zmanjšanje upravnih bremen (polno operativne enotne kontaktne točke, določene z Direktivo 2006/123/ES, in projekti brez predhodnega dovoljenja), z zbliževanjem značilnosti reguliranih poklicev z direktivami EU in izvajanjem nadaljnje poenostavitve obstoječih postopkov za izdajo dovoljenj, predpisov in drugih upravnih bremen v gospodarstvu, ki močno ovirajo razvoj gospodarskih dejavnosti;

(25) Portugalska dokonča reformo sistema upravljanja pristanišč, vključno s preoblikovanjem koncesij za vodenje pristanišč;

(26) Portugalska izvaja ukrepe za izboljšanje delovanja prometnega sistema;

(27) Portugalska nadaljuje z izvajanjem ukrepov prenosa „železniških paketov“ EU;

(28) Portugalska izvaja načrt za oblikovanje neodvisne logistične družbe za plin in električno energijo;

(29) Portugalska izvaja ustrezne ukrepe za odpravo tarifnega dolga na področju električne energije in za zagotovitev vzdržnosti nacionalnega elektroenergetskega sistema;

(30) vlada predloži portugalskemu parlamentu spremenjene statute poklicnih združenj;

(31) Portugalska odobri ustrezne spremembe poslovnikov nacionalnih regulativnih organov;

(32) Portugalska še naprej odpravlja ovire za vstop, omili obstoječe zahteve za dovoljenje in zmanjša upravno breme v storitvenem sektorju;

(33) Portugalska objavlja četrtletna poročila o stopnjah izterjave, trajanju in stroških primerov plačilne nesposobnosti podjetij, trajanju in stroških davčnih primerov ter o stopnji zaključenih sodnih primerov izvrševanja;

(34) Portugalska sprejme zakone na področju gradbeništva in druge sektorske spremembe, potrebne za celovito izvajanje direktive o storitvah;

(35) Portugalska oceni učinek neobveznega računovodstva na podlagi nastanka plačil za DDV;

(36) Portugalska izvede popis in analizo stroškov predpisov, ki bodo najverjetneje imeli večji vpliv na gospodarsko dejavnost.“

„9. Za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančni sektor si Portugalska prizadeva za ohranjanje ustrezne ravni kapitala v svojem bančnem sektorju in ustrezno zmanjšanje njegove zadolženosti v skladu z roki iz memoranduma o soglasju. Portugalska v zvezi s tem izvaja strategijo za portugalski bančni sektor, o kateri se je dogovorila s Komisijo, ECB in MDS, da se ohrani finančna stabilnost. Portugalska zlasti:

(1) spremlja prehod bank na nova pravila glede kapitala, kot so določena v svežnju, povezanem z direktivo o kapitalskih zahtevah IV (CRD IV), in zagotovi, da ostajajo kapitalski blažilniki sorazmerni z zahtevnim poslovnim okoljem;

(2) svetuje bankam, naj trajnostno okrepijo svoje varovalne mehanizme;

(3) ostaja zavezana zagotavljanju nadaljnje podpore bančnemu sistemu, če bo to potrebno, in spodbujanju bank k iskanju zasebnih rešitev, medtem ko so sredstva iz mehanizma za podporo solventnosti bank na voljo v skladu z nedavno spremenjenimi pravili o državni pomoči EU za zagotavljanje nadaljnje podpore uspešnim bankam, pri čemer morajo biti izpolnjeni strogi pogoji;

(4) zagotovi uravnoteženo in ustrezno zmanjšanje zadolženosti bančnega sektorja, ki je še naprej bistveno za trajno odpravo neravnovesij pri financiranju in srednjeročno zmanjšanje odvisnosti od financiranja iz Eurosistema. Načrti bank glede financiranja in kapitala se pregledajo vsako četrtletje;

(5) še naprej krepi nadzorno organizacijo BdP (Banco de Portugal), optimizira njen nadzorni proces ter razvije in izvaja nove nadzorne metodologije in orodja. BdP bo pregledala standarde glede nedonosnih posojil, da bo dosegla uskladitev z merili, vključenimi v ustrezen tehnični standard EBA, v skladu s časovnim okvirom, določenim na ravni EU;

(6) na četrtletni osnovi še naprej spremlja morebitne potrebe bank po kapitalu z uporabo pristopa, usmerjenega v prihodnost, pod izjemnimi pogoji, tudi z vključevanjem novega okvira testiranja izjemnih situacij od zgoraj navzdol v postopek zagotavljanja kakovosti, ki omogoča pregled ključnih dejavnikov rezultatov;

(7) nadaljuje s poenostavitvijo delovanja skupine CGD (Caixa Geral de Depósitos), ki je v državni lasti;

(8) prenese upravljanje kreditov BPN (Banco Português de Negócios), ki jih ima trenutno družba Parvalorem, zunanjim podjetjem, izbranim v postopku za zbiranje ponudb, z nalogo, da postopno izterjajo sredstva, ter zagotovi pravočasno prodajo hčerinskih družb in sredstev v drugih dveh pravnih subjektih s posebnim namenom v državni lasti;

(9) analizira načrte za sanacijo bank in bančnemu sistemu izda smernice v zvezi z načrti za sanacijo v skladu z ustreznimi tehničnimi standardi EBA (njihovimi osnutki) in prihodnjo direktivo EU o sanaciji in reševanju kreditnih institucij ter pripravi načrte za reševanje na podlagi poročil, ki so jih predložile banke;

(10) dokonča izvajanje okvira za finančne institucije, da te sodelujejo pri zunajsodnem prestrukturiranju dolga za gospodinjstva, in zagotovi lažjo uporabo okvira pri prestrukturiranju dolgov podjetij;

(11) pripravlja četrtletna poročila o izvajanju novih orodij za prestrukturiranje. Na podlagi nedavno izvedene ankete preuči alternativne možnosti za povečanje uspešne sanacije družb, ki so se zavezale, da bodo upoštevale PER (poseben postopek obnove za podjetja v resnih finančnih težavah) in SIREVE (sistem sanacij podjetij prek zunajsodnih dogovorov za podjetja v težkem ekonomskem položaju ali neizbežni ali dejanski insolventnosti);

(12) še naprej spremlja visoko zadolženost podjetniškega sektorja in gospodinjstev prek četrtletnih poročil ter spremlja izvajanje novega okvira za prestrukturiranje dolga, da se zagotovi njegovo čim učinkovitejše delovanje;

(13) na podlagi predstavljenih predlogov spodbudi diverzifikacijo alternativnih možnosti financiranja v podjetniškem sektorju, razvije in izvaja rešitve, ki podjetniškemu sektorju zagotavljajo alternativne možnosti financiranja poleg tradicionalnega bančnega kredita s sklopom ukrepov za izboljšanje dostopa teh podjetij do kapitalskih trgov;

(14) izboljša uspešnost in upravljanje obstoječih državno zavarovanih kreditnih linij na podlagi rezultatov nedavne zunanje revizije. Izvaja nedavno revidiran načrt za boljše upravljanje nacionalnega sistema zavarovanja in si prizadeva, da bi bili ti sistemi učinkovitejši, hkrati pa zmanjšuje tveganja za državo;

(15) vzpostavi razvojno finančno institucijo, katere cilj sta poenostavitev in centralizacija upravljanja vračljivega dela finančnih instrumentov strukturnih skladov EU za programsko obdobje 2014–2020. Institucija ne sprejema vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti in ne sodeluje pri neposrednem posojanju.“

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Portugalsko.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] UL L 118, 12.5.2010, str. 1.

[2] Izvedbeni sklep Sveta 2011/344/EU z dne 17. maja 2011 o finančni pomoči Unije Portugalski (UL L 159, 17.6.2011, str. 88).

[3] UL C 216, 30.7.2013, str. 1.

Top