DIREKTIVA 2014/…/EU

EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zavarovalnem posredovanju

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 53(1) in člena 62 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Potrebne so spremembe Direktive 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovalnem posredovanju (1). Zato se predlaga prenovitev te direktive.

(2)

Ker je glavni cilj in predmet tega predloga poenotenje nacionalnih določb v zvezi z navedenimi področji, bi morala biti podlaga tega predloga člena 53(1) in 62 PDEU. Oblika direktive je primerna, da se po potrebi omogoči prilagoditev izvedbenih določb na področjih, ki jih ureja ta direktiva, posebnostim trgov in pravnih sistemov držav članic. Cilj te direktive bi morala biti tudi uskladitev nacionalnih pravil o dostopu do dejavnosti zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja, ▌in zato direktiva temelji na členu 53(1) PDEU. Poleg tega ta direktiva, ker gre za sektor, ki ponuja storitve po vsej Uniji, temelji tudi na členu 62 PDEU.

(3)	Zavarovalni in pozavarovalni posredniki igrajo osrednjo vlogo pri prodaji zavarovalnih in pozavarovalnih produktov v Uniji.

(4)	Različne kategorije oseb ali institucij, kot so zastopniki, posredniki in „bančno-pozavarovalni“ operaterji, zavarovalnice, turistične agencije in podjetja za najem vozil, lahko prodajajo zavarovalniške produkte. ▌

(4a)

Da se zagotovi enaka raven zaščite ter za potrošnika enake koristi od primerljivih standardov, mora ta direktiva zagotavljati enake konkurenčne pogoje za vse posrednike, ne glede na to, ali so povezani z zavarovalnico. Za stranke je koristno, če posredovanje zavarovalnih produktov poteka prek različnih prodajnih poti in posrednikov z različnimi oblikami sodelovanja z zavarovalnicami, pod pogojem, da te prodajne poti in posredniki uporabljajo ista pravila o varstvu potrošnikov. Pomembno je, da države članice pri izvajanju te direktive upoštevajo te vidike.

(5)

Uporaba Direktive 2002/92/EC je pokazala, da je za številne določbe potrebna nadaljnja opredelitev, da bi se olajšalo izvajanje zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja, ter da je zaradi varstva potrošnikov potrebna razširitev področja uporabe zadevne direktive na vse prodaje zavarovalnih produktov kot glavne poklicne dejavnosti , ki jih opravijo bodisi zavarovalni posredniki bodisi zavarovalnice. Kar zadeva njihove postopke v zvezi s prodajo, poprodajo in zahtevki, bi morale biti zavarovalnice, ki neposredno prodajajo zavarovalne produkte, vključene v področje uporabe nove direktive na podobni podlagi kot zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki.

▐

(8)

Še vedno obstajajo bistvene razlike med nacionalnimi predpisi, ki postavljajo ovire za začetek in opravljanje dejavnosti zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov na notranjem trgu. Treba je še bolj okrepiti notranji trg in vzpostaviti resnični evropski notranji trg za produkte in storitve življenjskega in neživljenjskega zavarovanja.

(9)

Nedavni in trenutni pretresi na finančnih trgih so izpostavili, kako pomembno je zagotoviti učinkovito varstvo potrošnikov v vseh finančnih sektorjih. Zato je ustrezno okrepiti zaupanje strank in bolj poenotiti normativno ureditev glede prodaje zavarovalnih produktov, da se zagotovi ustrezna raven varstva strank v vsej Uniji. Raven varstva potrošnikov bi bilo treba povečati v povezavi z Direktivo 2002/92/ES, da bi zmanjšali potrebo po različnih nacionalnih ukrepih. Pomembno je upoštevati posebno naravo zavarovalnih pogodb v primerjavi z naložbenimi produkti iz Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta [MiFID]  (2) Prodajo zavarovalnih pogodb, vključno s tako imenovanimi zavarovalnimi naložbenimi produkti, bi bilo zato treba urediti v tej direktivi in jo uskladiti z Direktivo 2014/…/EU [MiFID]. Povečati je treba minimalne standarde glede pravil prodaje in vzpostavitve enakih konkurenčnih pogojev, ki veljajo za vse svežnje zavarovalnih naložbenih produktov. Ukrepi za varstvo strank bi morali biti večji za nepoklicne stranke kot za poklicne.

(10)	Ta direktiva bi se morala uporabljati za osebe, katerih dejavnost je opravljanje storitev zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja tretjim osebam proti plačilu, ki je lahko denarno ali ima drugo obliko dogovorjene gospodarske koristi, ki je odvisna od učinkovitosti.

(11)

Ta direktiva bi se morala uporabljati za osebe, katerih dejavnost je zagotavljanje informacij o eni ali več zavarovalnih ali pozavarovalnih pogodbah na podlagi meril, ki jih je izbrala stranka prek spletne strani ali na drug način, ali zagotavljanje prednostne razvrstitve zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov ali popusta na ceno pogodbe, kadar lahko stranka ob koncu postopka neposredno sklene zavarovalno pogodbo; ne bi se smela uporabljati za pripravljalne dejavnosti, ki obsegajo posredovanje podatkov in informacij o morebitnih zavarovalcih zavarovalnim ali pozavarovalnim posrednikom ali zavarovalnicam ali pozavarovalnicam ali informacij o zavarovalnih ali pozavarovalnih produktih ali zavarovalnem ali pozavarovalnem posredniku ali zavarovalnici ali pozavarovalnici morebitnim zavarovalcem.

(12)

Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za osebe, ki opravljajo drugo poklicno dejavnost, kot so davčni izvedenci ali računovodje, ki občasno med opravljanjem te druge poklicne dejavnosti svetujejo v zvezi z zavarovalnim kritjem, niti se ne bi smela uporabljati za običajno dajanje splošnih informacij o zavarovalnih produktih, če namen te dejavnosti ni pomoč stranki, da sklene ali izpolni zavarovalno ali pozavarovalno pogodbo. Ne bi se smela uporabljati za poklicno vodenje zahtevkov za zavarovalnico ali pozavarovalnico, cenitev in likvidacijo škode ter izvedensko cenitev zahtevkov.

(13)	Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za osebe, ki pod določenimi omejitvami glede zavarovanja, zlasti potrebnega znanja za njegovo prodajo, kritih nevarnosti in zneska premije, opravljajo zavarovalno posredovanje kot dopolnilno dejavnost.

(14)	Ta direktiva opredeljuje „posrednika za vezano zavarovanje“, da se upoštevajo značilnosti trgov nekaterih držav članic in vzpostavijo pogoji, ki bi veljali za te posrednike.

(15)

Zavarovalni in pozavarovalni posredniki, ki so fizične osebe, bi morali biti registrirani pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo stalno prebivališče; tisti, ki so pravne osebe, bi morali biti registrirani pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo registrirani sedež (ali, če po nacionalnem pravu nimajo registriranega sedeža, glavno upravo), če izpolnjujejo stroge poklicne pogoje glede strokovnosti, ugleda, odškodninskega jamstva in finančne sposobnosti. Zavarovalnim posrednikom, ki so že registrirani v državah članicah, se ne bo treba ponovno registrirati v skladu s to direktivo.

(16)

Zavarovalni in pozavarovalni posredniki bi morali uživati svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev, ki sta vsebovani v PDEU. V skladu s tem bi morala registracija ali prijava v domači državi članici zavarovalnim in pozavarovalnim posrednikom omogočiti delo v drugih državah članicah iz naslova pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, če so pristojni organi upoštevali ustrezni postopek obveščanja.

▌

(18)

Da se okrepi preglednost ter spodbudi čezmejno trgovanje, bi moral Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) vzpostaviti, objaviti in redno posodabljati enotno elektronsko zbirko podatkov z evidenco o vsakem zavarovalnem ali pozavarovalnem posredniku, ki je priglasil namero za uresničevanje svobode ustanavljanja ali opravljanja storitev. Države članice bi morale EIOPA pravočasno posredovati ustrezne informacije, da bi mu omogočile opravljanje navedenega. Zadevna zbirka podatkov bi morala vsebovati spletno povezavo do vsakega ustreznega pristojnega organa v vsaki državi članici. Spletna stran vsakega pristojnega organa vsake države članice bi morala vsebovati spletno povezavo do te zbirke podatkov.

(19)

Relativne pravice in obveznosti domače države članice in države članice gostiteljice v zvezi z nadzorom zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov, ki so registrirani pri njima ali pri uresničevanju svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev opravljajo zavarovalno ali pozavarovalno posredniško dejavnost na njunem ozemlju, bi morale biti jasno določene.

▐

(21)	Nezmožnost zavarovalnih posrednikov, da bi v vsej Uniji prosto poslovali, ovira pravilno delovanje enotnega zavarovalniškega trga. Ta direktiva je pomemben korak k večjemu varstvu potrošnikov in povezovanju trgov na notranjem trgu.

(21a)

Zavarovalni ali pozavarovalni posrednik opravlja dejavnost zavarovalnega posredovanja v okviru svobode opravljanja storitev, če opravlja zavarovalno ali pozavarovalno posredovanje za zavarovalca ali potencialnega zavarovalca, ki prebiva ali ima sedež v drugi državi članici, ki ni domača država članica posrednika, in je vsako zavarovalno tveganje v drugi državi članici, ki ni domača država članica posrednika. Zavarovalni ali pozavarovalni posrednik opravlja zavarovalno ali pozavarovalno posredovanje v okviru svobode ustanavljanja, če zagotavlja trajno prisotnost v drugi državi članici, ki ni njegova domača država članica.

(22)

Pomembno je zagotoviti visoko raven strokovnosti in usposobljenosti zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov ter zaposlenih pri neposrednih zavarovateljih, ki so vključeni v dejavnosti v zvezi s pripravo in prodajo zavarovalnih polic ter zadevnimi poprodajnimi dejavnostmi. Torej mora strokovno znanje posrednika in zaposlenih pri neposrednih zavarovateljih ustrezati kompleksnosti teh dejavnosti. Zagotoviti bi bilo treba trajno izobraževanje. Obliko, vsebino in obveznosti dokazovanja naj urejajo države članice. V zvezi s tem bi bilo treba certificirati organizacije poklicnega izobraževanja, ki so povezane s panogo ali ki so v lasti združenja.

(22a)

Za tiste posrednikove zaposlene, ki nepoklicnim strankam svetujejo o zavarovalnih naložbenih produktih ali jih prodajajo, bi morale države članice zagotoviti, da imajo primerno raven znanja in usposobljenosti o ponujenih produktih. To je še posebej pomembno zaradi vedno večje kompleksnosti in stalnih inovacij pri oblikovanju investicijskih proizvodov. Nakup zavarovalnega naložbenega produkta spremlja tveganje in vlagatelji bi morali vedeti, da se lahko zanesejo na informacije in kakovost opravljene ocene. Poleg tega je nujno, da imajo zaposleni ustrezen čas in vire, da lahko strankam zagotovijo vse pomembne informacije o produktih, ki jih ponujajo.

(23)	Uskladitev nacionalnih predpisov o pogojih za opravljanje poklica in registracijo oseb, ki sprejmejo in opravljajo dejavnost zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, lahko prispeva tako k dopolnitvi enotnega trga finančnih storitev kakor tudi k večjemu varstvu strank na tem področju.

(24)	Da se okrepi čezmejno trgovanje, bi bilo treba uvesti načela za ureditev medsebojnega priznavanja znanja in sposobnosti posrednikov.

(25)

Nacionalno kvalifikacijo, ki je v skladu z evropskim ogrodjem kvalifikacij, določenim v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, uvrščena v raven 3 ali višje, bi morala država članica gostiteljica sprejeti kot dokazilo, da zavarovalni ali pozavarovalni posrednik izpolnjuje pogoje glede znanja in sposobnosti, ki so pogoj za registracijo v skladu s to direktivo. Ta okvir državam članicam, izobraževalnim ustanovam, delodajalcem in posameznikom pomaga pri primerjanju kvalifikacij med raznolikimi sistemi izobraževanja in usposabljanja v Uniji. To orodje je ključno za razvoj trga delovne sile po vsej Uniji. Navedeno ogrodje ni namenjeno nadomestitvi nacionalnih sistemov kvalifikacij, ampak dopolnitvi ukrepov držav članic, saj olajšuje njihovo medsebojno sodelovanje.

(26)

Kljub veljavnim sistemom enotne licence za zavarovatelje in posrednike je evropski zavarovalniški trg še vedno zelo razdrobljen. Da se spodbudi čezmejno poslovanje in okrepi preglednost za potrošnike, države članice zagotovijo objavo pravil o splošnih koristih, ki veljajo na njihovih ozemljih, enoten elektronski register in informacije glede pravil o splošnih koristih vseh držav članic, ki veljajo za zavarovalno in pozavarovalno posredovanje, pa bi morali biti javno dostopni.

(27)	Sodelovanje in izmenjava podatkov med pristojnimi organi sta bistvena za varstvo strank in zagotavljata zdravo zavarovalno in pozavarovalno poslovanje na enotnem trgu.

(28)

V državah članicah so potrebni primerni in učinkoviti izvensodni pritožbeni in odškodninski postopki za urejanje sporov med zavarovalnimi posredniki ali zavarovalnicami in strankami, v katerih bi po potrebi uporabljali obstoječe postopke. Za reševanje sporov med zavarovalnicami ali osebami, ki prodajajo ali ponujajo zavarovalne produkte, in strankami glede pravic in obveznosti iz te direktive bi morali biti na voljo učinkoviti izvensodni pritožbeni in odškodninski postopki. V primeru alternativnega reševanja sporov (ARS) bi morale biti določbe Direktive 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta  (4) zavezujoče tudi za namene te direktive. Da se okrepi učinkovitost postopkov izvensodnega reševanja sporov za reševanje pritožb, ki jih vložijo stranke, bi morala ta direktiva določiti, da morajo zavarovalnice ali osebe, ki prodajajo ali ponujajo zavarovalne produkte, sodelovati v postopkih reševanja sporov in odločitvah , ki so lahko na izrecno zahtevo zavezujoče za posrednika in stranko , ki jih stranke sprožijo proti njim ter zadevajo pravice in obveznosti, določene v tej direktivi. Cilj takih postopkov izvensodnega reševanja sporov bi bil doseči hitrejšo in cenejšo poravnavo sporov med zavarovalnicami ali osebami, ki prodajajo ali ponujajo zavarovalne produkte, in strankami ter razbremenitev sodišč. ▐ Brez poseganja v pravico stranke, da svoj primer predloži sodišču, bi države članice morale zagotoviti, da organi ARS, ki obravnavajo spore iz te direktive, sodelujejo pri reševanju čezmejnih sporov. Države članice bi morale organe ARS, ki obravnavajo zadevne spore, spodbujati k članstvu v Mreži za pritožbe v zvezi s finančnimi storitvami (FIN-NET).

(29)

Rastoč nabor dejavnosti, s katerimi se hkrati ukvarjajo številni zavarovalni posredniki in zavarovalnice, je povečal možnost nasprotja interesov med takimi različnimi dejavnostmi in interesi njihovih strank. Zato je potrebno, da države članice določijo predpise, s katerimi zagotovijo, da bodo obravnavani interesi stranke.

(30)

Potrošnikom bi morale biti vnaprej posredovane jasne informacije glede statusa oseb, ki prodajajo zavarovalni produkt. Razmisliti bi bilo treba o uvedbi obveznega razkritja statusa za evropske zavarovalne posrednike in zavarovalnice. Te informacije bi moral potrošnik dobiti v predpogodbeni fazi. Vloga navedenega je pokazati razmerje med zavarovalnico in posrednikom (kadar je to ustrezno).

(31)

Zaradi zmanjšanja nasprotja interesov med prodajalcem in kupcem zavarovalnega produkta je potrebno zagotoviti ustrezno razkritje plačil prodajalcem zavarovanja. ▌Posrednik in uslužbenec zavarovalnega posrednika ali zavarovalnica bi morala imeti obveznost, da stranko pred prodajo na zahtevo in brezplačno obvestijo o  vrsti in viru svojega plačila.

(32)

Da se stranki zagotovijo primerljive informacije o storitvah zavarovalnega posredovanja, ki se posredujejo ne glede na to, ali stranka kupi pri posredniku ali neposredno pri zavarovalnici, in da se prepreči izkrivljanje konkurence s spodbujanjem zavarovalnic, da raje kot prek posrednikov prodajajo neposredno strankam, da bi se izognile zahtevam glede informacij, bi bilo treba tudi od zavarovalnic zahtevati, da posredujejo informacije glede plačila stranki, s katero pri opravljanju storitev zavarovalnega posredovanja poslujejo neposredno, o plačilu, ki ga prejmejo za prodajo zavarovalnih produktov.

(32a)

Če stroškov pristojbin in spodbud ni mogoče zanesljivo določiti preden se opravi svetovanje, je treba v ključnem dokumentu o storitvah izčrpno, natančno in razumljivo navesti način njihovega izračuna, stranki pa se takoj potem, ko je to praktično mogoče, razkrijejo celotni stroški svetovanja in njihov vpliv na donos. Če se naložbeno svetovanje opravlja stalno, je treba stroške naložbenega svetovanja, vključno s spodbudami, razkriti redno in vsaj enkrat na leto. Redna poročila razkrijejo vse plačane ali prejete spodbude v prehodnem obdobju.

(32b)

Oseba, ki prodaja zavarovalne produkte in ni proizvajalec produkta, bi morala malemu vlagatelju v posebnem ključnem dokumentu o storitvi zagotoviti podrobnosti o stroških in storitvah v skladu s to direktivo in Direktivo 2014/…/EU [MiFID] ter dodatne pomembne informacije, ki jih mali vlagatelj potrebuje za oceno ustreznosti zavarovalnega produkta za svoje potrebe, ki jih ne more zagotoviti proizvajalec naložbenega produkta.

(32c)

Za stranke je koristno, če prodaja zavarovalnih produktov poteka prek različnih prodajnih poti in posrednikov z različnimi oblikami sodelovanja z zavarovalnicami, pod pogojem, da uporabljajo ista pravila o varstvu potrošnikov in preglednosti.

(33)	Ker je cilj obstoječega predloga okrepiti varstvo potrošnikov, se nekatere od njenih določb uporabljajo samo v razmerju med podjetjem in potrošnikom, zlasti tiste, ki urejajo pravila poslovanja zavarovalnih posrednikov ali drugih prodajalcev zavarovalnih produktov.

▐

(34a)

Države članice bi morale zahtevati, da sistemi nagrajevanja zavarovalnih posrednikov in zavarovalnic v zvezi z njihovimi zaposlenimi ali predstavniki ne ovira sposobnosti le-teh, da ravnajo v najboljšem interesu strank. Države članice bi morale za zaposlene, ki strankam svetujejo o naložbenih produktih ali jih prodajajo, od zavarovalnih posrednikov in zavarovalnic zahtevati zagotovitev, da plačilo, ki ga prejmejo od podjetja, ne vpliva na nepristranskost zaposlenih pri ustreznem svetovanju ali izvedbi primerne prodaje ali predstavitvi informacij v obliki, ki je poštena, jasna in nezavajajoča. Plačilo v takih primerih ne bi smelo biti odvisno samo od prodajnih ciljev ali dobička podjetja od določenega produkta.

(35)	Pomembno je, da stranka ve, ali ima opravka s posrednikom, ki ji svetuje o produktih iz širokega spektra zavarovalnic, ali o produktih, ki jih ponuja le določeno število zavarovalnic.

(36)

Ker so stranke vse bolj odvisne od osebnih priporočil, je ustrezno vključiti opredelitev svetovanja. Kakovost svetovanja je bistvena in bi morala upoštevati osebne značilnosti stranke. Pred svetovanjem bi moral zavarovalni posrednik ali zavarovalnica oceniti strankine potrebe, pričakovanja in njeno finančno stanje. Če posrednik izjavi, da opravlja svetovanje v zvezi s produkti iz večjega števila zavarovalnic, mora opraviti pošteno in ▌obsežno analizo dovolj velikega števila zavarovalnih produktov, ki so dosegljivi na trgu. Poleg tega bi morali vsi zavarovalni posredniki in zavarovalnice pojasniti razloge, na podlagi katerih so dali določen nasvet, in priporočiti primerne zavarovalne produkte v skladu s prednostnimi željami, potrebami, finančnim stanjem in osebnimi okoliščinami stranke.

(37)

Pred sklenitvijo pogodbe, vključno v primeru prodaj brez svetovanja, bi bilo treba stranki posredovati ustrezne informacije o zavarovalnem produktu, da se ji omogoči sprejem informirane odločitve. Zavarovalni posrednik bi moral stranki pojasniti ključne značilnosti zavarovalnega produkta, ki ga prodaja, zato bi moralo njegovo osebje imeti ustrezne vire in čas, da to lahko stori.

(38)

Določiti bi bilo treba enotna pravila, da se olajša izbira načina posredovanja predpisanih informacij stranki in omogoči uporaba elektronskih komunikacij, kadar je to primerno ob upoštevanju okoliščin posameznega posla. Vendar bi morala biti stranki ponujena možnost, da jih prejme v papirni obliki. Zaradi dostopa potrošnikov do informacij bi morale biti vse predpogodbene informacije dostopne brezplačno.

(39)	Manjša potreba je zahtevati, da se ti podatki razkrijejo v primeru, ko stranka potrebuje pozavarovalno ali zavarovalno kritje za komercialno ali industrijsko nevarnost ali je poklicna stranka ▌.

(40)

Ta direktiva naj bi opredelila minimalne obveznosti, ki bi jih zavarovalnice in zavarovalni posredniki morali imeti pri posredovanju informacij strankam. Državi članici bi moralo biti omogočeno, da na tem področju ohrani ali sprejme strožje določbe, ki jih lahko naloži zavarovalnim posrednikom in zavarovalnicam neodvisno od določb njihove domače države članice, kadar opravljajo dejavnost zavarovalnega posredovanja na njenem ozemlju, če so takšne strožje določbe skladne s pravom Unije, tudi z Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Država članica, ki poleg določb iz te direktive predlaga uporabo dodatnih določb za ureditev zavarovalnih posrednikov in prodaje zavarovalnih produktov ter jih uporablja, bi morala zagotoviti, da je upravno breme, ki je posledica teh določb, omejeno .

(41)	Navzkrižna prodaja je pogosta in primerna strategija ponudnikov finančnih storitev na drobno v vsej Uniji. ▐

(41a)

Kadar se zavarovanje ponudi skupaj z drugo storitvijo ali produktom v paketu ali kot pogoj za sklenitev iste pogodbe ali paketa, zanj veljajo določbe Direktive 2005/29/ES Evropskega Parlamenta in Sveta  (6) . Ta direktiva zagotavlja vrsto zaščitnih določb za stranke, ko zavarovanje kupijo v paketu. Države članice lahko zahtevajo, da pristojni nacionalni organi sprejmejo ali ohranijo dodatne ukrepe proti navzkrižni prodaji, ki je škodljiva za potrošnike.

(42)

Zavarovalne pogodbe, ki vključujejo naložbe, so strankam pogosto na voljo kot možne alternative ali nadomestila za naložbene produkte, ki so predmet Direktive 2014/…/EU [MiFID]. Da se zagotovi dosledna zaščita vlagateljev in prepreči tveganje regulativne arbitraže, je pomembno, da za naložbene produkte za male vlagatelje (zavarovalni naložbeni produkti, kot so opredeljeni v Uredbi o dokumentih s ključnimi informacijami za naložbene produkte) veljajo enaki standardi poslovanja: ti vključujejo zagotovitev ustreznih informacij, zahteve glede primernosti svetovanja in omejitve spodbud ter zahteve glede upravljanja nasprotij interesov in nadaljnje omejitve glede ▌plačila. Evropski nadzorni organ (European Securities and Markets Authority – ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7), in EIOPA bi morala sodelovati, da se s smernicami doseže največja možna raven skladnosti standardov poslovanja za naložbene produkte za male vlagatelje, za katere se uporablja Direktiva 2014/…/EU [MiFID II] ali ta direktiva. Vendar bi bilo treba pri teh smernicah upoštevati posebnosti produktov neživljenjskega zavarovanja. V skladu s podobnim načelom iz Direktive 2014/…/EU [MIFID], bi bilo treba pri izvajanju te direktive na nacionalni ravni in pri smernicah skupnega odbora preučiti tudi analogen sistem za zavarovalnice. Za zavarovalne naložbene produkte bi morali veljati strožji standardi poslovanja, ki bi nadomestili standarde iz te direktive, ki veljajo za splošne zavarovalne pogodbe ▌. V skladu s tem bi morale osebe, ki opravljajo zavarovalno posredovanje v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, spoštovati strožje standarde ▌, ki veljajo za te produkte.

(42a)

Evropski parlament bo v pogajanjih s Svetom poskušal zagotoviti, da bo ta direktiva skladna z Direktivo 2014/…/EU [MIFID II]. [Sprememba 5]

(42b)

Ta direktiva določa pravila glede začetka opravljanja in opravljanja dejavnosti zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja, ki ga izvajajo fizične in pravne osebe, registrirane v državi članici, ali ki se želijo tam registrirati. Odstopajoče ali dopolnilne določbe v drugih aktih Unije se ne bi smele uporabljati za zavarovalno in pozavarovalno posredovanje.

(43)

Za zagotovitev, da zavarovalnice in osebe, ki opravljajo zavarovalno posredovanje, spoštujejo določbe iz te direktive ter da se v vsej Uniji obravnavajo na podoben način, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da določijo učinkovite, sorazmerne in odvračalne upravne kazni in druge ukrepe. Pregled obstoječih pooblastil in njihovega izvajanja v praksi je bil izveden s ciljem spodbuditi uskladitev kazni in drugih ukrepov iz sporočila Komisije z dne 8. decembra 2010 o krepitvi sistemov kazni v sektorju finančnih storitev. Zato bi morale upravne kazni in drugi ukrepi, ki jih določijo države članice, izpolnjevati nekatere bistvene zahteve v zvezi z naslovniki, merili, ki jih je treba upoštevati pri uporabi kazni ali drugega ukrepa, objavo in ključnimi pristojnostmi za izrekanje kazni ▌.

(44)	Pristojni organi morajo biti zlasti pooblaščeni za uvedbo denarnih kazni, ki so dovolj visoke, da odtehtajo koristi, ki jih je mogoče pričakovati, ter odvračilne tudi za večje institucije in njihovo vodstveno osebje.

(45)

Za zagotovitev skladne uporabe kazni v državah članicah pri določanju vrste upravnih kazni ali drugih ukrepov in višine upravnih denarnih kazni bi bilo treba od držav članic zahtevati, da zagotovijo, da pristojni organi upoštevajo vse zadevne okoliščine. Vendar državam članicam ni treba določiti upravnih kazni, če so kazni predpisane v skladu z nacionalnim kazensko pravnim sistemom.

(46)

Za okrepitev odvračilnega vpliva na širšo javnost in obveščanje o kršenju predpisov, ki lahko negativno vplivajo na varstvo potrošnikov, bi bilo treba naložene kazni in ukrepe objaviti, razen v določenih natančno opredeljenih okoliščinah. Da se zagotovi spoštovanje načela sorazmernosti, bi bilo treba kazni in druge ukrepe, kadar bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, objaviti anonimno.

(47)

Za ugotavljanje morebitnih kršitev bi morali imeti pristojni organi potrebna preiskovalna pooblastila in vzpostaviti učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja o morebitnih ali dejanskih kršitvah , ki bodo zagotavljala ustrezno zaščito prijaviteljev kršitev. Vendar ta direktiva ne določa, da morajo države članice upravne organe pooblastiti za izvedbo kazenskih preiskav.

(48)	Ta direktiva bi se morala nanašati na upravne kazni in druge ukrepe, ne glede na to, ali so v skladu z nacionalno zakonodajo opredeljeni kot kazen ali kot drug ukrep.

(49)	Ta direktiva ne bi smela posegati v določbe iz zakonodaj držav članic v zvezi s kazenskimi sankcijami.

(49a)

Prijavitelji nepravilnosti posredujejo nove informacije pristojnim organom, ki jim pomagajo pri odkrivanju in kaznovanju primerov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije. Vendar lahko strah pred povračilnimi ukrepi ali pomanjkanje ustreznih postopkov za prijavo kršitev odvrača od prijavljanja nepravilnosti. Zato bi morala direktiva zagotoviti ustrezne določbe, ki bodo prijavitelje nepravilnosti spodbujale, da pristojne organe opozorijo na morebitne kršitve te direktive, in jih zaščitile pred povračilnimi ukrepi. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da sistemi prijavljanja nepravilnosti, ki jih izvajajo, vključujejo mehanizme za ustrezno zaščito prijavljene osebe, zlasti kar zadeva pravico do varstva njenih osebnih podatkov, ter postopke, ki zagotavljajo pravico prijavljene osebe do obrambe in zaslišanja pred sprejetjem odločitve v zvezi z njo ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper odločitev v zvezi z njo.

(50)

Za dosego ciljev iz te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe glede ▌upravljanja nasprotij interesov, obveznosti glede poslovanja v zvezi s svežnji zavarovalnih naložbenih produktov za male vlagatelje in obrazcev za posredovanje informacij v zvezi s kaznimi. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(51)

Tehnični standardi v zvezi s finančnimi storitvami bi morali zagotoviti dosledno uskladitev in ustrezno varstvo potrošnikov po vsej Uniji. Ker je EIOPA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, ki ima sicer omejene zmogljivosti, bi lahko nanj prenesli izključno nalogo , za katero ni nujno potrebna politična odločitev, da pripravi osnutke za predložitev Evropskemu parlamentu in Komisiji.

(52)

Z delegiranimi akti v skladu s členoma 290 in 291 PDEU in v skladu s členi od 10 do 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010 […] bi morala Komisija sprejeti delegirane akte, kot so določeni v tej direktivi o upravljanju nasprotij interesov, o obveznostih glede poslovanja v zvezi s svežnji zavarovalnih naložbenih produktov za male vlagatelje in izvedbene tehnične standarde ter o postopkih in obrazcih za posredovanje informacij v zvezi s kaznimi. Osnutek teh delegiranih aktov in izvedbenih tehničnih standardov bi moral oblikovati EIOPA.

(53)	Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta […] (8) ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta […] (9) urejata obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja EIOPA v okviru te uredbe in pod nadzorom evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

(54)	Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, kot so določeni v Pogodbi.

(55)

V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 (10) so se države članice zavezale, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. V zvezi s to direktivo zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov upravičeno.

(55a)

Nadzorni organi držav članic bi morali imeti na voljo vsa potrebna sredstva za zagotovitev pravilnega poslovanja zavarovalniških posrednikov in pozavarovalnic v Uniji, bodisi v skladu z uresničevanjem svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev. Za zagotovitev učinkovitosti nadzora bi morali biti vsi ukrepi nadzornih organov sorazmerni z naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganj v zavarovalništvu ali pozavarovalništvu, ne glede na pomembnost zadevnega podjetja za splošno finančno stabilnost trga.

(55b)

Ta direktiva ne bi smela preveč obremenjevati malih in srednje velikih zavarovalnic. Ta cilj se lahko doseže tudi s pravilnim izvajanjem načela sorazmernosti. To načelo bi moralo veljati tako za zahteve za zavarovalnice in pozavarovalnice kot za izvajanje nadzornih pooblastil.

(56)

Pregled te direktive bi bilo treba opraviti tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive, da se bi se upošteval razvoj na trgu in razvoj na drugih področjih pravnega reda Unije ali izkušnje držav članic pri izvajanju pravnega reda Unije, zlasti v zvezi s produkti, ki jih pokriva Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(57)	Direktivo 2002/92/ES bi bilo treba v skladu s tem razveljaviti.

(58)	Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo Direktive 2002/92/ES. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz Direktive 2002/92/ES.

(59)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos Direktive 2002/92/ES v nacionalno zakonodajo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta direktiva določa pravila o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja, ▌ ki jo izvajajo fizične in pravne osebe, registrirane v državi članici, ali ki se želijo tam registrirati.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za tiste osebe, ki opravljajo storitve posredovanja in izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	zavarovalna pogodba terja zgolj poznavanje zavarovalnega kritja, ki je predmet pogodbe;

(b)	pri zavarovalni pogodbi ne gre za življenjsko zavarovanje;

(c)	zavarovalna pogodba ne krije nevarnosti kakršnih koli odgovornosti;

(d)	glavna poklicna dejavnost teh oseb ni zavarovalno posredovanje.

(e)	zavarovanje dopolnjuje dobavo blaga katerega koli ponudnika, če to zavarovanje v primeru dobave blaga zajema nevarnost okvare, izgube ali poškodbe blaga, ki ga ta ponudnik dobavlja;

(f)	znesek letne premije za zavarovalno pogodbo, če se preračuna na letni znesek, ni večji od 600 EUR.

3.   Ta direktiva se ne uporablja za tiste storitve zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja, ki se posredujejo v zvezi z nevarnostjo in obveznostmi na območjih zunaj Unije.

Ta direktiva ne sme vplivati na pravne predpise države članice na področju zavarovalnega in pozavarovalnega poslovanja, ki ga izvajajo zavarovalni in pozavarovalni posredniki ali zavarovalnice in pozavarovalnice, ki so registrirane v tretji državi in poslujejo na njenem ozemlju na podlagi načela svobode opravljanja storitev, če je zagotovljeno enako obravnavanje vsem osebam, ki opravljajo oziroma so pooblaščene za opravljanje zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja na tem trgu.

Ta direktiva ne ureja dejavnosti zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, ki se izvaja v tretjih državah.

Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, s katerimi se srečujejo njihovi zavarovalni posredniki pri ustanavljanju ali opravljanju dejavnosti zavarovalnega posredovanja v kateri koli tretji državi.

3a.     Ta direktiva zagotavlja, da velja enaka raven zaščite in da ima potrošnik na voljo primerljive standarde. Direktiva spodbuja enake konkurenčne pogoje med posredniki ne glede na to, ali so povezani z zavarovalnico. Za stranke je koristno, če posredovanje zavarovalnih produktov poteka prek različnih prodajnih poti in posrednikov z različnimi oblikami sodelovanja z zavarovalnicami, pod pogojem, da morajo uporabljati podobna pravila o varstvu potrošnikov. Države članice to upoštevajo pri izvajanju te direktive.

Člen 2

Opredelitve

1.    V tej direktivi:

(1)	„zavarovalnica“ pomeni zavarovalnico, kot je opredeljena v členu 13(1) Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (12);

(2)	„pozavarovalnica“ pomeni pozavarovalnico , kot je opredeljena v členu 13(4) Direktive 2009/138/ES;

(3)

„zavarovalno posredovanje“ je dejavnost svetovanja, predlaganja ali izvajanja drugih pripravljalnih opravil pred sklenitvijo zavarovanja, sklepanje teh pogodb ali pomoč pri vodenju in izvajanju teh pogodb ▌. Dejavnosti svetovanja, predlaganja ali sklepanja zavarovalnih pogodb se štejejo za zavarovalno posredovanje tudi, če jih opravlja uslužbenec zavarovalnice v neposrednem stiku z zavarovancem , brez vključitve zavarovalnega posrednika. Zagotavljanje informacij o zavarovalni pogodbi ali več pogodbah na podlagi meril, ki jih stranka izbere na spletnem mestu ali v drugih medijih, ter zagotavljanje lestvice zavarovalnih produktov, vključno s primerjavo cen in produktov, ali popust na premijo, če lahko stranka na koncu postopka neposredno sklene zavarovalno pogodbo z uporabo spletnega mesta ali drugega medija, se šteje za zavarovalno posredovanje; Za namene te direktive se nobena od naslednjih dejavnosti ne šteje za zavarovalno posredovanje: (a) Občasno posredovanje podatkov stranki v okviru druge poklicne dejavnosti, če ponudnik ne stori nobenih nadaljnjih korakov za pomoč stranki pri sklepanju ali izvajanju zavarovalne pogodbe; (b) zgolj posredovanje podatkov in informacij o morebitnih zavarovalcih zavarovalnim posrednikom ali zavarovalnicam ali informacij o zavarovalnih produktih ali zavarovalnem posredniku ali zavarovalnici morebitnim zavarovalcem;

(4)

„zavarovalni naložbeni produkt “ je zavarovalni produkt, ki ponuja vrednost zapadlosti ali odkupno vrednost in kjer je ta vrednost v celoti ali deloma, posredno ali neposredno, izpostavljena tržnim nihanjem, in ne vključuje: (a) produktov neživljenjskega zavarovanja, kot so navedeni v Prilogi I k Direktivi 2009/138/ES (Vrste neživljenjskega zavarovanja); (b) pogodb življenjskega zavarovanja, pri katerih se sredstva po pogodbi izplačajo šele ob smrti ali v primeru nezmožnosti zaradi poškodbe, bolezni ali invalidnosti; (c) pokojninskih produktov, katerih glavni namen v skladu z nacionalno zakonodajo je zagotavljanje prihodka vlagatelju po upokojitvi in na podlagi katerih je vlagatelj upravičen do nekaterih prejemkov; (d) pokojninskih načrtov za poklicno zavarovanje, ki so uradno priznani in sodijo v področje uporabe Direktive 2003/41/ES ali Direktive 2009/138/ES; (e) individualnih pokojninskih produktov, pri katerih nacionalna zakonodaja zahteva prispevek delodajalca in kjer delodajalec ali zaposleni ne more izbrati ponudnika pokojninskih produktov;

(5)	„zavarovalni posrednik“ je ▌fizična ali pravna oseba, razen zavarovalnice in njenih zaposlenih, ki proti plačilu sprejme ali izvaja pozavarovalno posredovanje;

(6)

„pozavarovalno posredovanje“ je dejavnost svetovanja, predlaganja ali izvajanja drugih pripravljalnih opravil pred sklenitvijo zavarovalnih ali pozavarovalnih pogodb, sklepanje teh pogodb ali pomoč pri vodenju in izvajanju teh pogodb, zlasti v primeru zahtevkov, tudi če jih opravlja pozavarovalnica brez vključitve pozavarovalnega posrednika; Za namene te direktive se nobena od naslednjih dejavnosti ne šteje za pozavarovalno posredovanje: (a) občasno posredovanje podatkov v okviru druge poklicne dejavnosti, če ta dejavnost ni pomoč stranki pri sklepanju ali izvajanju pozavarovalne pogodbe; (aa) poklicno vodenje zahtevkov pozavarovalnice, cenitev in likvidacija škode ter izvedenska cenitev zahtevkov; (b) zgolj posredovanje podatkov in informacij o morebitnih zavarovalcih pozavarovalnim posrednikom ali pozavarovalnicam ali informacij o pozavarovalnih produktih ali pozavarovalnem posredniku ali pozavarovalnici morebitnim zavarovalcem;

(7)	„pozavarovalni posrednik“ je vsaka fizična ali pravna oseba, razen pozavarovalnice ali njenih zaposlenih , ki proti plačilu sprejme ali izvaja pozavarovalno posredovanje;

(8)

„vezani zavarovalni posrednik“ je vsaka oseba, ki izvaja dejavnost zavarovalnega posredovanja za in v imenu zavarovalnice ali zavarovalnega posrednika, ali, če zavarovalni produkti ne konkurirajo med seboj, več zavarovalnic ali zavarovalnih posrednikov, ki pa ne sprejema premij ali zneskov, namenjenih strankam, in deluje pod polno odgovornostjo teh zavarovalnic ali zavarovalnih posrednikov, če zavarovalni posredniki, pod odgovornostjo katerih oseba deluje, sami ne delujejo pod odgovornostjo druge zavarovalnice ali zavarovalnega posrednika; Oseba, ki dejavnost zavarovalnega posredovanja opravlja poleg svoje glavne poklicne dejavnosti in ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam, se prav tako šteje kot vezani zavarovalni posrednik, ki deluje pod polno odgovornostjo ene ali več zavarovalnic za produkte, ki jih zadevajo, če zavarovanje dopolnjuje blago, dobavljeno v okviru glavne poklicne dejavnosti, ali storitev, izvedenih v okviru te dejavnosti;

(9)	„svetovanje“ je dajanje osebnega priporočila stranki, bodisi na njeno zahtevo bodisi na pobudo zavarovalnice ali zavarovalnega posrednika;

(10)	„pogojna provizija“ je plačilo v obliki provizije, ▌ ki je odvisno od doseganja predhodno dogovorjenih ciljev ali pragov v zvezi s  obsegom posla, ki ga posrednik sklene z zavarovateljem;

(11)	„velika nevarnost“ pomeni veliko nevarnost , kot je opredeljena v členu 13(27) Direktive 2009/138/ES;

(12)

„domača država članica“ je: (a) če je posrednik fizična oseba, država članica, v kateri se nahaja njegovo stalno prebivališče; (b) če je posrednik pravna oseba, država članica, v kateri se nahaja njegov statutarni sedež ali če po zakonodaji te države nima statutarnega sedeža, država članica, v kateri se nahaja njegova glavna uprava;

(13)	„država članica gostiteljica“ je država članica, v kateri je zavarovalni ali pozavarovalni posrednik stalno prisoten ali je v njej ustanovljen ali tam opravlja storitve in ni njegova domača država članica;

(14)	„trajni medij“ je trajni nosilec podatkov kot je opredeljen v členu 2(m) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13);

▐

(16)	„tesne vezi“ pomenijo položaj iz člena  13(7) Direktive 2009/138/ES;

(17)	„primarni kraj poslovanja“ je mesto, od kjer se upravlja glavna dejavnost;

(18)	„plačilo“ je vsaka provizija, honorar, pristojbina ali drugo plačilo, vključno s katero koli ekonomsko ali premoženjsko koristjo ter drugo ugodnostjo, ki se ponudi ali plača v zvezi z dejavnostmi zavarovalnega posredovanja;

(19)	„vezana prodaja“ pomeni ponujanje ali prodajo zavarovalnega produkta v paketu skupaj z drugimi ločenimi dopolnilnimi produkti ali storitvami, pri čemer zavarovalni produkt potrošniku ni na voljo tudi ločeno;

(20)	„prodaja svežnjev“ je ponujanje ali prodaja zavarovalnega produkta v paketu z drugimi ločenimi dopolnilnimi produkti ali storitvami, če je zavarovalni produkt potrošniku na voljo tudi ločeno, vendar ne nujno pod enakimi pogoji kot takrat, ko se ponuja v povezavi z dopolnilnimi storitvami.

(20a)

„produkt“ je zavarovalna pogodba, ki pokriva nevarnost ali več nevarnosti;

(20b)

„na drobno“ pomeni nepoklicno.

2.     Za zagotovitev enake ravni zaščite ter koristi od primerljivih standardov za potrošnika mora ta direktiva spodbujati enake konkurenčne pogoje za vse posrednike, neodvisno od tega, ali so povezani z zavarovalnico. Države članice pri izvajanju direktive upoštevajo pomen spodbujanja enakih konkurenčnih pogojev.

POGLAVJE II

POGOJI ZA REGISTRACIJO

Člen 3

Registracija

1.   Razen v primerih iz člena 4 se zavarovalni in pozavarovalni posredniki registrirajo pri pristojnem organu iz člena 10(2) v njihovi domači državi članici. Zavarovalnicam in pozavarovalnicam , ki so že registrirane v državah članicah v skladu z Direktivo Sveta 73/239/EGS (14), Direktivo 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) in Direktivo 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16) ter njihovim zaposlenim, se ni treba ponovno registrirati v skladu s to direktivo.

Brez poseganja v prvi pododstavek se lahko države članice odločijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice in drugi organi lahko sodelujejo s pristojnimi organi pri registriranju zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov ter pri izvajanju zahtev po členu 8 v zvezi s temi posredniki. Zlasti v primeru vezanih zavarovalnih posrednikov lahko te registrira zavarovalnica, združenje zavarovalnic ali zavarovalni ali pozavarovalni posrednik pod nadzorom pristojnega organa.

Države članice lahko določijo, da kadar zavarovalni ali pozavarovalni posrednik deluje pod odgovornostjo zavarovalnice ali pozavarovalnice ali posrednika, zavarovalnemu posredniku ni treba predložiti pristojnemu organu informacij iz člena 3(7)(a) in (b), odgovorna zavarovalnica pa zagotovi, da zavarovalni posrednik izpolnjuje pogoje za registracijo in druge določbe iz te direktive. Države članice lahko določijo tudi, da oseba ali subjekt, ki prevzame odgovornost za posrednika, tega posrednika registrira.

Državam članicam ni treba od vseh fizičnih oseb, ki delajo v zavarovalnici ali pozavarovalnici ali pri registriranem zavarovalnem ali pozavarovalnem posredniku in opravljajo dejavnost zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, zahtevati, da izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega pododstavka.

Države članice zagotovijo registracijo pravnih oseb in v registru tudi navedejo imena fizičnih oseb znotraj uprave, ki so zadolžene za posredniški posel.

2.   Države članice lahko sestavijo več kot en register zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov, če opredelijo kriterije, po katerih se morajo posredniki registrirati.

Države članice vzpostavijo spletni sistem za registracijo, ki vsebuje en sam obrazec za registracijo, dostopen na internetni spletni strani, ki bi moral biti za zavarovalne posrednike in zavarovalnice enostavno dostopen, ter omogoča izpolnitev obrazca neposredno na spletu.

3.   Države članice poskrbijo za vzpostavitev enega samega informacijskega mesta, ki bo omogočil hiter in enostaven dostop do podatkov iz teh različnih registrov, ki se elektronsko vodijo in se nenehno obnavljajo. To informacijsko mesto zagotavlja tudi identifikacijske podatke o pristojnih organih vsake države članice, navedenih v prvem pododstavku odstavka 1. Ta register poleg tega vsebuje tudi podatke o državi ali državah, v katerih posrednik opravlja posel iz naslova pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev.

4.   EIOPA vzpostavi, objavi na svoji spletni strani in posodablja enoten elektronski register z evidencami o zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikih, ki so sporočili namero za čezmejno poslovanje v skladu s poglavjem IV. Države članice organu EIOPA takoj sporočijo ustrezne informacije, da mu omogočijo opravljanje navedenega. Zadevni register vsebuje spletno povezavo do vsakega ustreznega pristojnega organa v vsaki državi članici. Zadevni register vsebuje povezave do spletnih strani pristojnih organov vseh držav članic in je z zadevnih spletnih strani do njega mogoče dostopati. EIOPA ima pravico dostopa do tam hranjenih podatkov. EIOPA in pristojni organi imajo pravico spreminjati shranjene podatke. Posamezniki, katerih osebni podatki se lahko hranijo in izmenjajo, imajo pravico dostopa in do ustreznih informacij.

EIOPA vzpostavi spletno mesto s spletnimi povezavami na vse informacijske točke, ki so jih države članice vzpostavile v skladu s točko 3(3).

Države članice zagotovijo, da je pogoj za registracijo zavarovalnih posrednikov tudi povezanih in pozavarovalnih posrednikov izpolnjevanje poklicnih pogojev, kakor so določeni v členu 8.

Države članice tudi zagotovijo, da se zavarovalni posredniki – tudi povezani – in pozavarovalni posredniki, ki pogojev ne izpolnjujejo več, nemudoma izbrišejo iz registra. Pristojni organi redno preverjajo veljavnost registracije. Domača država članica o morebitnem izbrisu obvesti državo članico gostiteljico.

5.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi registrirajo zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika samo, če so prepričani, da posrednik izpolnjuje pogoje iz člena 8 ali da bo drug posrednik ali druga zavarovalnica prevzela odgovornost za to, da bo posrednik izpolnil te zahteve v skladu s pododstavkom 3 člena 3(1).

5a.     Registrirani zavarovalni in pozavarovalni posredniki lahko začnejo opravljati in opravljajo dejavnost zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja v Uniji tako iz naslova svobode ustanavljanja kakor tudi svobode opravljanja storitev.

Zavarovalni posrednik deluje v skladu s svobodo opravljanja storitev, če namerava z imetnikom zavarovalne police s sedežem v državi članici, v kateri sam nima sedeža, skleniti zavarovalno polico v zvezi s tveganjem v državi članici, ki ni država članica, v kateri ima zavarovalni posrednik sedež.

Pristojni organi lahko zavarovalnim in pozavarovalnim posrednikom izdajo dokument, kar vsem zainteresiranim stranem omogoča, da po pregledu katerega koli registra iz odstavka 2 preveri, ali so posredniki pravilno registrirani.

Ta dokument vsebuje vsaj podatke iz člena 16 (a) (i) in (iii) in (b) (i) in (iii) ter, v primeru pravnih oseb, tudi ime(-na) fizičnih oseb, navedenih v četrtem pododstavku odstavka 1 tega člena.

Država članica zahteva vrnitev dokumenta pristojnemu organu, ki ga je izdal, ko zadevni zavarovalni ali pozavarovalni posrednik ni več registriran.

6.   Države članice zagotovijo, da se vloge posrednikov za vpis v register obravnavajo v  dveh mesecih po oddaji popolne vloge ter da se vlagatelja takoj obvesti o odločitvi.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi izvajajo ustrezne ukrepe, ki jim omogočajo spremljanje, ali zavarovalni in pozavarovalni posredniki še naprej izpolnjujejo zahteve te direktive glede registracije v katerem koli trenutku.

7.   Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi kot pogoj za registracijo zahtevajo naslednje dokaze od zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov, razen od vezanih posrednikov in posrednikov, kjer druga zavarovalnica prevzame odgovornost, da bo posrednik izpolnil te zahteve v skladu s pododstavkom 3 člena 3(1).

(a)	informacije za pristojne organe o identiteti delničarjev ali članov, ne glede na to ali so fizične ali pravne osebe, ki imajo več to 10 % lastniški delež pri posredniku ter višino teh deležev;

(b)	informacije za pristojne organe glede identitete oseb, ki imajo tesne vezi z zavarovalnim ali pozavarovalnim posrednikom;

(c)	zadovoljive dokaze, da lastniški deleži ali tesne vezi ne preprečujejo učinkovitega izvajanja nadzornih funkcij pristojnega organa.

Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi zahtevajo od zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov, za katere se uporablja člen 3(7), da jih brez odlašanja obvestijo o spremembah informacij iz člena 3(7)(a) in (b).

8.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi zavrnejo registracijo, če zakoni, predpisi ali upravne določbe tretje države, ki urejajo eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima zavarovalni ali pozavarovalni posrednik tesne vezi, ali težave pri izvajanju teh zakonov, predpisov ali upravnih določb preprečujejo učinkovito izvajanje njihovih nadzornih funkcij.

8a.     Države članice lahko določijo, da se osebe, ki so opravljale dejavnost posredovanja pred 1. januarjem 2014, ki so bile vpisane v register in ki imajo podobno raven usposobljenosti in izkušenj, kot se zahteva po tej direktivi, avtomatično vnesejo v register, ki se vzpostavi takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji iz člena 4(3) in (4).

POGLAVJE III

POENOSTAVLJEN POSTOPEK REGISTRACIJE – PRIJAVA DEJAVNOSTI

Člen 4

Postopek prijave dopolnilnega zavarovalnega posredovanja; strokovno vodenje zahtevkov ali ocenjevanje škode

1.   Zahteve glede registracije iz člena 3 ne veljajo za zavarovalnega posrednika, ki zavarovalno posredovanje opravlja kot dopolnilno dejavnost, če ta dejavnost izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	glavna poklicna dejavnost zavarovalnega posrednika ni zavarovalno posredovanje;

(b)	zavarovalni posrednik posreduje zgolj nekatere zavarovalne produkte, ki dopolnjujejo produkt ali storitev, ter jih jasno navede v prijavi;

(c)	zadevni zavarovalni produkti ne pokrivajo tveganj življenjskega zavarovanja ali zavarovanja odgovornosti, razen če dopolnjujejo produkt ali storitev, ki jo posrednik ponuja v okviru glavne poklicne dejavnosti;

(ca)	posrednik deluje pod odgovornostjo registriranega posrednika.

 

3.   Vsak zavarovalni posrednik, za katerega veljajo določbe odstavkov 1 in 2 tega člena, predloži pristojnemu organu svoje domače države članice prijavo, s katero pristojnemu organu sporoči svojo identiteto, naslov in poklicne dejavnosti.

4.   Za posrednike, za katere veljajo določbe iz odstavkov 1 in 2 tega člena, veljajo določbe iz poglavij I, III, IV, V, VIII, IX in členov 15 in 16 te direktive.

4a.     Države članice lahko za zavarovalne posrednike, ki spadajo pod člen 4, uporabljajo zahteve v zvezi z registracijo iz tega člena, če menijo, da je to potrebno zaradi varstva potrošnikov.

POGLAVJE IV

SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV IN SVOBODA USTANAVLJANJA

Člen 5

Uresničevanje svobode opravljanja storitev

1.   Zavarovalni ali pozavarovalni posrednik, ki namerava prvikrat opravljati posel na ozemlju druge države članice iz naslova svobode opravljanja storitev, pristojnemu organu domače države članice sporoči naslednje informacije:

(a)	ime, naslov in registracijsko številko posrednika;

(b)	državo članico, v kateri namerava posrednik delovati;

(c)	kategorijo posrednika in po potrebi ime zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki jo zastopa;

(d)	po potrebi zadevne razrede zavarovanja;

(e)	dokazilo o strokovnem znanju in sposobnostih.

2.   Pristojni organ domače države članice v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 te informacije posreduje pristojnemu organu države članice gostiteljice, ki prejem takoj potrdi. Domača država članica pisno obvesti zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, da je država članica gostiteljica prejela informacije, ter da lahko zavarovalnica ali pozavarovalnica v državi članici gostiteljici začne poslovati.

Pri prejemu informacij iz odstavka 1 država članica gostiteljica sprejme prejšnje izkušnje pri dejavnosti zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, ki jih dokazuje potrdilo o registraciji ali prijava v državi članici gostiteljici kot dokaz o pridobljenem znanju in sposobnostih.

3.   Dokaz o prejšnji registraciji ali prijavi se zagotovi s predložitvijo dokazila o izdani registraciji ali prejeti prijavi s strani pristojnega organa ali organa domače države članice vlagatelja, ki ga slednji predloži v podporo vlogi, ki jo vloži v državi članici gostiteljici.

4.   V primeru spremembe podatkov, ki se sporočijo v skladu z odstavkom 1, zavarovalni ali pozavarovalni posrednik obvesti pristojni organ domače države članice o teh spremembah vsaj en mesec pred uvedbo spremembe. Pristojni organ domače države članice o tej spremembi prav tako obvesti pristojni organ države članice gostiteljice, takoj ko je to izvedljivo in najpozneje en mesec po prejemu informacij od pristojnega organa domače države članice.

4a.     Registrirani zavarovalni ali pozavarovalni posrednik izvaja dejavnost zavarovalnega posredovanja v okviru svobode opravljanja storitev, če:

(a)	izvaja zavarovalno ali pozavarovalno posredovanje za imetnika zavarovalne police, ki ima stalno bivališče ali sedež v državi članici, ki ni domača država članica posrednika;

(b)	se nevarnost, ki je predmet zavarovanja, nahaja v državi članici, ki ni domača država članica posrednika;

(c)	izpolnjuje določbe odstavkov 1 in 4.

Člen 6

Uresničevanje svobode ustanavljanja

1.   Države članice zahtevajo, da vsak zavarovalni ali pozavarovalni posrednik, ki namerava uveljavljati svobodo ustanavljanja za ustanovitev podružnice na ozemlju druge države članice, o tem najprej obvesti pristojni organ svoje domače države članice in mu predloži naslednje podatke:

(a)	ime, naslov in registracijsko številko (po potrebi) posrednika;

(b)	državo članico, na ozemlju katere namerava odpreti podružnico ali stalno predstavništvo;

(c)	kategorijo posrednika in po potrebi ime zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki jo zastopa;

(d)	po potrebi zadevne razrede zavarovanja;

(e)	program dejavnosti, v katerem so opredeljene dejavnosti zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, ki se bodo izvajale, ter organizacijsko strukturo podružnice; prav tako navede identiteto zastopnikov, če jih posrednik namerava uporabljati;

(f)	naslov v državi članici gostiteljici, na katerem je mogoče pridobiti dokumente;

(g)	ime vseh oseb, ki so odgovorne za upravljanje podružnice ali stalnega predstavništva.

1a.     Zavarovalni posrednik deluje v okviru svobode ustanavljanja, če v državi članici gostiteljici opravlja dejavnost za nedoločen čas ob stalni prisotnosti v tej državi članici.

2.   Razen če ima pristojni organ domače države članice razloge za mnenje, da je organizacijska struktura ali finančni položaj zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika neustrezen, ob upoštevanju predvidenih dejavnosti posredovanja, v roku enega meseca po prejemu informacij iz odstavka 1 sporoči te informacije pristojnemu organu države članice gostiteljice, ki prejem informacij takoj potrdi. Domača država članica pisno obvesti zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, da je država članica gostiteljica prejela informacije, ter da lahko zavarovalnica ali pozavarovalnica v državi članici gostiteljici začne poslovati.

3.   Kadar pristojni organ domače države članice zavrne sporočanje informacij pristojnemu organu države članice gostiteljice, zavarovalnemu ali pozavarovalnemu posredniku navede razloge za zavrnitev v enem mesecu po prejemu vseh informacij iz odstavka 1.

4.   V primeru spremembe katerega koli podatka, sporočenega v skladu z odstavkom 1, zavarovalni ali pozavarovalni posrednik najmanj en mesec pred uvedbo spremembe pristojnemu organu domače države članice predloži pisno obvestilo o tej spremembi. Pristojni organ domače države članice o tej spremembi prav tako obvesti pristojni organ države članice gostiteljice, takoj ko je to izvedljivo in najpozneje en mesec po prejemu informacij od pristojnega organa domače države članice.

Člen 7

Razdelitev pristojnosti med domačo državo članico in državo članico gostiteljico

1.   Če se primarni kraj poslovanja zavarovalnega posrednika nahaja v drugi državi članici, se lahko pristojni organ te druge države članice dogovori s pristojnim organom domače države članice, da ukrepa, kot če bi bil pristojni organ domače države članice v zvezi z obveznostmi iz poglavij VI, VII in VIII te direktive. V primeru takšnega sporazuma pristojni organ domače države članice nemudoma obvesti zavarovalnega posrednika in EIOPA.

2.   Pristojni organ države članice gostiteljice prevzame odgovornost za zagotavljanje, da so storitve, ki jih podružnica opravlja na njenem ozemlju, v skladu z obveznostmi iz poglavij VI in VII ter ukrepi, sprejetimi v skladu s temi poglavji.

Pristojni organ države članice gostiteljice ima pravico, da pregleda ureditve podružnice ter zahteva takšne spremembe, ki so nujno potrebne, da se pristojnemu organu omogoči izvajanje obveznosti iz poglavij VI in VII ter ukrepov, sprejetih v skladu s temi poglavji, v zvezi s storitvami ali dejavnostmi, ki jih izvaja podružnica na ozemlju države članice gostiteljice.

3.   Kadar ima država članica gostiteljica razloge za sklepanje, da zavarovalni ali pozavarovalni posrednik, ki deluje na njenem ozemlju na podlagi določbe o svobodi opravljanja storitev ali prek podružnice, krši katero izmed obveznosti iz te direktive, posreduje te ugotovitve pristojnemu organu domače države članice, ki sprejme ustrezne ukrepe. Kadar kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ domače države članice, zavarovalni ali pozavarovalni posrednik še naprej ukrepa na način, ki očitno škodi interesom potrošnikov države članice gostiteljice ali urejenemu delovanju zavarovalniških in pozavarovalniških trgov, se v zvezi z zavarovalnim ali pozavarovalnim posrednikom sprejmejo naslednji ukrepi:

(a)

pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko obvesti pristojni organ domače države članice, sprejme vse potrebne ukrepe, ki so potrebni za varstvo potrošnikov in zaščito pravilnega delovanja zavarovalniških in pozavarovalniških trgov med drugim tako, da zavarovalnim in pozavarovalnim posrednikom kršiteljem prepreči nadaljnje dejavnosti na svojem ozemlju; pristojni organ države članice gostiteljice o takih ukrepih takoj obvesti Komisijo;

(b)

pristojni organ države članice gostiteljice lahko zadevo posreduje organu EIOPA ter zaprosi za njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010; v tem primeru lahko EIOPA ukrepa v skladu s pooblastili, ki mu jih podeljuje ta člen v primerih, ko pride do nesporazuma med pristojnimi organi države članice gostiteljice in domače države članice.

4.   Kadar pristojni organi države članice gostiteljice potrdijo, da zavarovalni ali pozavarovalni posrednik, ki ima podružnico na njenem ozemlju, krši pravne ali regulativne določbe, sprejete v tej državi članici v skladu z zadevnimi določbami te direktive, ki podeljujejo pooblastila pristojnim organom države članice gostiteljice, ti organi zahtevajo od zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, da preneha s kršitvami.

Kadar kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ države članice gostiteljice, zavarovalni ali pozavarovalni posrednik še naprej ukrepa na način, ki očitno škodi interesom potrošnikov države članice gostiteljice ali urejenemu delovanju zavarovalniških in pozavarovalniških trgov, se v zvezi z zavarovalnim ali pozavarovalnim posrednikom sprejmejo naslednji ukrepi:

(a)

pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko obvesti pristojni organ domače države članice, sprejme vse ustrezne ukrepe, ki so potrebni za zaščito potrošnikov in pravilnega delovanja trgov med drugim tako, da zavarovalnim in pozavarovalnim posrednikom kršiteljem prepreči nadaljnje dejavnosti na svojem ozemlju; pristojni organ države članice gostiteljice o takih ukrepih takoj obvesti Komisijo;

(b)

pristojni organ države članice gostiteljice lahko zadevo posreduje organu EIOPA ter zaprosi za njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010; v tem primeru lahko EIOPA ukrepa v skladu s pooblastili, ki mu jih podeljuje ta člen v primerih, ko pride do nesporazuma med pristojnimi organi države članice gostiteljice in domače države članice.

POGLAVJE V

DRUGE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE

Člen 8

Pogoji za opravljanje poklica in organizacijske zahteve

1.   Zavarovalni in pozavarovalni posredniki ▌ter zaposleni zavarovalnice, ki opravljajo storitve zavarovalnega posredovanja, morajo imeti ustrezno znanje in sposobnost, kot se zahtevata v državi članici posrednika ali zavarovalnice, da ustrezno opravljajo svoje naloge in izpolnjujejo svoje obveznosti ▌.

Države članice zagotovijo, da ▌zaposleni pri zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikih ter v zavarovalnicah, ki opravljajo zavarovalno posredovanje kot glavno poklicno dejavnost, redno dopolnjujejo svoje znanje in sposobnosti, ki jih potrebujejo za opravljanje svoje funkcije in ki ustrezajo potrebam zadevnega trga.

Za spoštovanje teh določb je treba zagotoviti stalen poklicni razvoj ter zadostno in ustrezno usposabljanje zaposlenih v trajanju vsaj 200 ur v petletnem obdobju oz. sorazmerno število ur, kadar ne gre za njihovo glavno dejavnost. Države članice tudi objavijo merila, ki so jih določile, da bodo zaposleni izpolnjevali zahteve glede usposobljenosti. Merila vključujejo seznam kvalifikacij, ki so v državah članicah priznane.

Države članice zato vzpostavijo mehanizme, s katerimi neodvisni organi nadzorujejo, ocenjujejo in potrjujejo znanje in sposobnosti.

Države članice ▌prilagodijo potrebne pogoje glede znanja in sposobnosti v skladu s posebno dejavnostjo zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja in produktov, ki se posredujejo, zlasti če glavna poklicna dejavnost posrednika ni zavarovalno posredovanje. ▌Države članice lahko zahtevajo, da v primerih iz drugega pododstavka člena 3(1) in za zaposlene zavarovalnic, ki opravljajo dejavnost zavarovalnega posredovanja, zavarovalnica ali posrednik preveri, ali sta znanje in sposobnost posrednikov v skladu z obveznostmi, določenimi v prvem pododstavku tega odstavka, in po potrebi tem posrednikom omogočijo usposabljanje, ki ustreza zahtevam glede produktov, ki jih prodajajo posredniki.

Državam članicam ni treba od vseh fizičnih oseb, ki delajo v zavarovalnici ali pri zavarovalnem ali pozavarovalnem posredniku in opravljajo dejavnost zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, zahtevati, da izpolnjujejo pogoje iz prvega pododstavka tega odstavka. Države članice zagotovijo, da ustrezen delež oseb znotraj upravljavske strukture teh podjetij, odgovornih za posredovanje zavarovalnih in pozavarovalnih produktov, in vse druge osebe, neposredno vključene v zavarovalno ali pozavarovalno posredovanje, izkazujejo znanje in sposobnost, ki sta potrebna za opravljanje nalog.

2.   Zavarovalni in pozavarovalni posredniki ter zaposleni v zavarovalnici, ki opravljajo dejavnosti zavarovalnega posredovanja, so ugledne osebe. Minimalni pogoj za to je, da imajo tisti, ki so neposredno vključeni pri trženju ali prodaji produkta, čisto kazensko evidenco ali drug enakovreden nacionalni dokument, čisto kazensko evidenco ali drug enakovreden nacionalni dokument, kar zadeva huda kazniva dejanji zoper lastnino ali druga kazniva dejanja, povezana s finančnimi dejavnostmi.

Države članice lahko v skladu z določbami iz drugega pododstavka člena 3(1) zavarovalnicam dovolijo, da preverijo dobro ime zavarovalnih posrednikov.

Državam članicam ni treba od vseh fizičnih oseb, ki delajo v zavarovalnici ali pri zavarovalnem ali pozavarovalnem posredniku in opravljajo dejavnost zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, zahtevati, da izpolnjuje pogoje iz prvega pododstavka tega odstavka. Države članice zagotovijo, da upravljavska struktura v teh podjetjih in osebje, ki je neposredno vključeno v zavarovalno ali pozavarovalno posredovanje, izpolnjuje to zahtevo.

3.   Zavarovalni in pozavarovalni posredniki morajo imeti poklicno odškodninsko zavarovanje na celotnem ozemlju Unije ali drugo primerljivo jamstvo za odgovornost, ki izhaja iz poklicne malomarnosti, in sicer v višini najmanj  1 250 000 EUR za vsak zahtevek in skupno  1 850 000 EUR letno za vse zahtevke, razen če je to zavarovanje ali primerljivo jamstvo že zagotovila zavarovalnica, pozavarovalnica ali drugo podjetje, v čigar imenu zavarovalni ali pozavarovalni posrednik deluje, ali za katerega je zavarovalni ali pozavarovalni posrednik pooblaščen, oziroma je to podjetje prevzelo polno odgovornost za njegovo delovanje.

4.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito strank pred nezmožnostjo zavarovalnih posrednikov, da premijo prenesejo na zavarovalnico, ali pa da bi odškodninski znesek prenesli oziroma zavarovancu vrnili premijo.

Ti ukrepi se lahko izpeljejo v eni ali več spodaj naštetih oblikah:

(a)	določbe, opredeljene v zakonu ali pogodbi, po katerih se denarna sredstva, ki jih stranka plača posredniku, štejejo, kot da jih je plačal podjetju, medtem ko se denarna sredstva, ki jih je podjetje plačalo posredniku, ne štejejo, kot da so plačane stranki, dokler jih ta dejansko ne prejme;

(b)	pogoj, da imajo zavarovalni posredniki stalno finančno zmogljivost v višini 4 % letne vsote prejetih premij, pri čemer je minimum  18 750 EUR ;

(c)	pogoj, da se strankina denarna sredstva prenesejo preko strogo ločenih računov strank in da se ti računi v primeru stečaja ne uporabljajo za poplačilo drugih upnikov;

(d)	zahteva po oblikovanju jamstvenega sklada.

5.   Za opravljanje dejavnosti zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja je potrebno stalno izpolnjevanje pogojev za opravljanje poklica iz tega člena.

6.   Države članice lahko zaostrijo pogoje, opredeljene v tem členu, ali dodajo druge pogoje za zavarovalne in pozavarovalne posrednike, ki so registrirani v okviru njihove pristojnosti.

7.   EIOPA redno pregleduje zneske, navedene v odstavkih 3 in 4, zaradi seznanitve s spremembami Evropskega indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja Eurostat. Prvi pregled je treba opraviti pet let po začetku veljavnosti te direktive, naslednje preglede pa vsakih pet let po datumu prejšnjega pregleda.

EIOPA razvije osnutke regulativnih standardov, ki prilagodijo osnovni znesek v evrih iz odstavkov 3 in 4 za odstotek spremembe tega indeksa v obdobju med začetkom veljavnosti te direktive in datumom prvega pregleda ali med datumom zadnjega pregleda in datumom novega pregleda ter ga zaokrožijo navzgor na najbližji znesek v evrih.

EIOPA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji pet let po začetku veljavnosti te direktive, naslednje preglede pa vsakih pet let po datumu prejšnjega pregleda.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

8.    Države članice določijo

(a)	pojem ustrezno znanje in sposobnost posrednika in zaposlenih v zavarovalnicah pri opravljanju zavarovalnega posredovanja s strankami, kot je določeno v odstavku 1 tega člena;

(b)	ustrezna merila za določanje zlasti stopnje poklicnih kvalifikacij, izkušenj in sposobnosti, ki je potrebna za opravljanje storitev zavarovalnega posredovanja;

(c)	ukrepe, ki se jih razumno pričakuje od zavarovalnih posrednikov in zaposlenih v zavarovalnicah za posodabljanje znanja in sposobnosti zaposlenih prek stalnega poklicnega razvoja, da se ohrani primerna raven storitev.

8a.     Kadar domača država članica registrira zavarovalnega posrednika, ki je poklicne kvalifikacije ali izkušnje pridobil v drugi državi članici, upošteva kvalifikacije in izkušnje, pri čemer upošteva Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (17) ter raven kvalifikacij, kot je opredeljena v evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, vzpostavljenem po priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta  (18).

Člen 9

Objava predpisov o splošnih koristih

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihovi pristojni organi ustrezno objavijo zadevne nacionalne pravne določbe, ki ščitijo splošne koristi in ki veljajo za opravljanje storitev zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja na njihovem ozemlju.

2.   Država članica, ki poleg določb iz te direktive predlaga uporabo dodatnih določb, ki urejajo delo zavarovalnih posrednikov in prodajo zavarovalnih produktov, ter jih uporablja, zagotovi, da je upravna obremenitev, ki izhaja iz teh določb, sorazmerna z varstvom potrošnikov. Države članice še naprej spremljajo te določbe, da zagotovijo, da ostanejo takšne.

3.   EIOPA predstavi standardiziran informacijski list za predpise o splošnih koristih, ki ga izpolnijo pristojni organi v vsaki državi članici. Vključuje spletne povezave do spletnih strani pristojnih organov, kjer so objavljene informacije o predpisih o splošnih koristih. Takšne informacije redno posodabljajo nacionalni pristojni organi, EIOPA pa te informacije redno objavlja na svoji spletni strani v angleščini, francoščini in nemščini, pri čemer so vsi nacionalni predpisi o splošnih koristih razporejeni v različna pravna področja.

4.   Države članice vzpostavijo eno kontaktno točko, ki je odgovorna za zagotavljanje informacij o predpisih o splošnih koristih v njihovih zadevnih državah. Takšna kontaktna točka je lahko ustrezen pristojni organ.

5.   EIOPA preuči poročilo in obvesti Komisijo o predpisih o splošnih koristih, ki so jih objavile države članice v skladu s tem členom v okviru ustreznega delovanja te direktive in notranjega trga pred …[datum: tri leta po začetku veljavnosti te direktive].

Člen 10

Pristojni organi

1.   Države članice določijo pristojne organe, ki so pooblaščeni za zagotovitev izvajanja te direktive. O tem obvestijo Komisijo in navedejo morebitno razdelitev teh nalog.

2.   Organi iz odstavka 1 so bodisi javni organi ali organi, ki jih kot take priznava nacionalna zakonodaja ali javni organi, ki ga v ta namen izrecno pooblasti nacionalna zakonodaja. To ne morejo biti zavarovalnice ali pozavarovalnice ali združenja, katerih člani neposredno ali posredno vključujejo zavarovalnice ali pozavarovalnice oziroma zavarovalne ali pozavarovalne posrednike.

3.   Pristojni organi morajo imeti vsa potrebna pooblastila za opravljanje svojih nalog. Če je na ozemlju države članice več pristojnih organov, ta država članica zagotovi, da ti organi tesno sodelujejo, da lahko učinkovito opravljajo vsak svoje naloge.

Člen 11

Izmenjava informacij med državami članicami

1.   Pristojni organi različnih držav članic med seboj sodelujejo, da bi zagotovili ustrezno uporabo te direktive.

2.   Pristojni organi si izmenjujejo podatke o zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikih, če jim je bila izrečena kazen iz poglavja VIII in če ti podatki povzročijo izbris iz registra teh posrednikov. Pristojni organi si lahko na zahtevo organa izmenjajo tudi vse relevantne podatke.

3.   Osebe, od katerih se zahteva prejemanje ali dajanje informacij v zvezi s to direktivo, veže poklicna molčečnost, tako kot je opredeljeno v členu 16 Direktive Sveta 92/49/EGS (19) in v členu 15 Direktive Sveta 92/96/EGS (20).

Člen 12

Pritožbe

Države članice zagotovijo vzpostavitev postopkov, ki strankam in drugim zainteresiranim stranem, zlasti združenjem potrošnikov omogočajo vložitev pritožb proti zavarovalnim in pozavarovalnim posrednikom ter zavarovalnicam. V vseh primerih je treba na pritožbe odgovoriti.

Člen 13

Izvensodno reševanje sporov

1.   Države članice v skladu z Direktivo …/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta  (21) in Uredbo …/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta  (22) zagotovijo vzpostavitev ustreznih, učinkovitih, nepristranskih in neodvisnih postopkov za pritožbe in odškodnine za izvensodno reševanje sporov med zavarovalnimi posredniki in strankami ter med zavarovalnicami in strankami, po potrebi z že obstoječimi organi. Države članice nadalje zagotovijo, da vse zavarovalnice in zavarovalni posredniki sodelujejo v postopkih za izvensodno poravnavo sporov, kadar so rezultat postopka sklepi, ki so zavezujoči za posrednika ali, po potrebi, zavarovalnico in stranko.

▐

2.   Države članice zagotovijo, da ti organi med seboj sodelujejo pri reševanju čezmejnih sporov.

2a.     Države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki s sedežem na njihovem ozemlju potrošnike obvestijo o nazivu, naslovu in spletnem naslovu organov ARS, ki jih pokrivajo in ki so pristojni za reševanje morebitnih sporov med njimi in potrošniki.

2b.     Zavarovalni posredniki v Uniji, ki se ukvarjajo s spletno in čezmejno spletno prodajo, potrošnike po potrebi obvestijo o platformi ARS in o njenem elektronskem naslovu. Ta informacija je preprosto, neposredno, vidno in trajno dostopna na spletiščih zavarovalnih posrednikov in v elektronskem sporočilu ali drugem tekstovnem sporočilu, poslanem po elektronski poti, če je ponudba poslana s temi sredstvi. Vključuje elektronsko povezavo na domačo stran platforme ARS. Zavarovalni posredniki obvestijo potrošnike o platformi ARS tudi takrat, ko potrošnik vloži pritožbo pri zavarovalnem posredniku, v sistem reševanja pritožb potrošnikov, ki ga upravlja zavarovalni posrednik, ali pri varuhu človekovih pravic v podjetju.

2c.     Če stranka proti zavarovalnemu posredniku ali zavarovalnici sproži postopek za alternativno reševanje spora, določen v nacionalni zakonodaji, v zvezi s sporom, ki se nanaša na pravice in obveznosti iz te direktive, morata zavarovalni posrednik ali zavarovalnica sodelovati pri tem postopku.

2d.     Za namene izvajanja te direktive pristojni organi sodelujejo med seboj in z organi, pristojnimi za zgoraj omenjene izvensodne pritožbene in odškodninske postopke iz tega člena, v obsegu, ki ga dopuščajo veljavni zakonodajni akti Unije.

Člen 14

Omejitev uporabe posrednikov

Države članice zagotovijo, da kadar uporabljajo storitve zavarovalnih ali pozavarovalnih posrednikov s sedežem v Uniji, zavarovalnice in pozavarovalnice uporabljajo storitve zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja samo registriranih zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov ali oseb, navedenih v členu 1(2), ali oseb, ki so izpolnile postopek prijave iz člena 4.

POGLAVJE VI

ZAHTEVE V ZVEZI S PODATKI IN PRAVILA POSLOVANJA

Člen 15

Splošna načela

1.   Države članice zagotovijo, da pri opravljanju zavarovalnega posredovanja s strankami ali zanje zavarovalni posrednik ali zavarovalnica vedno deluje odkrito, pošteno , zanesljivo, častno in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi svojih strank.

2.   Vse informacije, vključno s trženjskimi sporočili, ki jih zavarovalni posrednik ali zavarovalnica naslovi na stranke ali morebitne stranke, so poštene, jasne in nezavajajoče. Trženjska sporočila so vedno jasno prepoznavna kot taka.

Člen 16

Splošni podatki, ki jih posredujejo zavarovalni posredniki ali zavarovalnice

Države članice določijo pravila, ki zagotovijo, da

(a)

pred podpisom vsake pogodbe o zavarovanju ali v primeru vsebinske spremembe podatkov iz razkritja strankam v zvezi s posrednikom po podpisu pogodbe o zavarovanju zavarovalni posrednik – tudi vezani – strankam razkrije: (i) svojo identiteto in naslov ter, da je zavarovalni posrednik; (ii) ali zagotavlja svetovanje glede zavarovalnega produkta, ki ga prodaja; (iii) postopke iz člena 12, ki strankam in drugim zainteresiranim stranem omogočajo vložitev pritožb proti zavarovalnim in pozavarovalnim posrednikom in postopke za izvensodno reševanje pritožb in odškodnin, kot je navedeno v členu 13; (iv) register, v katerega je vpisan, in na kakšen način je možno njegovo registracijo preveriti; ter (v) ali posrednik zastopa stranko ali dela za in v imenu zavarovalnice;

(b)

prek podpisom vsake pogodbe o zavarovanju zavarovalnica stranki razkrije: (i) svojo identiteto in naslov ter, da je zavarovalnica; (ii) ali zagotavlja svetovanje glede zavarovalnega produkta, ki ga prodaja; (iii) postopke iz člena 12, ki strankam in drugim zainteresiranim stranem omogočajo vložitev pritožb proti zavarovalnici, in postopke za izvensodno reševanje pritožb in odškodninskih postopkov, kot je navedeno v členu 13.

Člen 17

Nasprotja interesov in preglednost

1.   Pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe mora zavarovalni posrednik ▌stranki posredovati najmanj vse spodaj naštete podatke:

(a)	ali ima neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot 10 % glasovalnih pravic ali kapitala v določeni zavarovalnici;

(b)	ali ima zadevna zavarovalnica ali matično podjetje zadevne zavarovalnice neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot 10 % glasovalnih pravic ali kapitala zadevnega zavarovalnem posredniku;

(c)

v zvezi s predlagano pogodbo, ali: (i) opravlja svetovanje na podlagi poštene in osebne analize; oziroma (ii) ga veže pogodbena obveznost za posredovanje poslov zavarovalnega posredovanja izključno z  eno ali več zavarovalnicami. V tem primeru posreduje imena teh zavarovalnic; oziroma (iii) ga ne veže pogodbena obveznost za posredovanje poslov zavarovalnega posredovanja izključno z  eno ali več zavarovalnicami in ne opravlja svetovanja na podlagi poštene in osebne analize. V tem primeru posreduje imena zavarovalnic, s katerimi lahko oziroma dejansko opravlja posel;

▐

(e)	ali v zvezi z pogodbo o zavarovanju deluje: (i) na podlagi honorarja, to je plačila, ki ga plača neposredno stranka; ali (ii) na podlagi kakršne koli provizije, to je plačila, ki je že zajeto v zavarovalno premijo; ali (iii) na podlagi kombinacije obojega, (i) in (ii);

▐

(ea)	ali je pri zavarovalni pogodbi vir plačila: (i) imetnik zavarovalne police, (ii) zavarovalnica, (iii) drug zavarovalni posrednik, (iv) kombinacija točk (i), (ii) in (iii). Države članice lahko v skladu s členom 17a zahtevajo dodatne podatke.

▐

2.    Potrošnik ima pravico zahtevati dodatne podrobne podatke iz odstavka 1(e a).

3.   Zavarovalnica pri neposredni prodaji zavarovanj strankam obvesti stranko , če zaposleni prejme variabilno plačilo za prodajo in vodenje zadevnega zavarovalnega produkta.

▐

5a.     V primeru navzkrižja interesov in za spodbujanje poštene konkurence so stranki na voljo podatki o zadevnih količinskih elementih, kar zadeva koncepte iz odstavka 1(e a) in odstavka 3 tega člena in pod enakimi pogoji. V skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1094/2010 EIOPA do 31. decembra 2015 oblikuje smernice za zagotovitev usklajene uporabe tega člena in jih redno posodablja.

Člen 17 a

Razkritje informacij

Države članice lahko določijo ali ohranijo dodatne zahteve za razkritje informacij za zavarovalne posrednike in zavarovalnice v zvezi z višino plačila, honorarja, provizije ali nedenarnih koristi za opravljanje posredovanja, če država članica podpira enake konkurenčne pogoje za vse prodajne poti, ne ogroža konkurenčnosti in je v skladu z zakonodajo Unije, ter če je nastalo upravno breme sorazmerno z načrtovanim varstvom potrošnikov.

Člen 18

Svetovanje in standardi za prodajo▐

1.    Če je pred sklenitvijo kakršne koli posebne pogodbe opravljeno svetovanje, mora zavarovalni posrednik – tudi vezani posrednik ali zavarovalnica – ▌na podlagi informacij, ki jih posreduje stranka , določiti :

(a)	kakšne so zahteve in potrebe te stranke;

(b)	▌razloge za kakršen koli ▌nasvet, ki ga o določenem zavarovalnem produktu posreduje stranki.

2.   Podrobnosti iz točk (a) in (b) odstavka 1 se oblikujejo glede na kompleksnost predlaganega zavarovalnega produkta in stopnjo finančnega tveganja za stranko , ne glede na izbrano prodajno pot .

3.   Kadar zavarovalni posrednik ali zavarovalnica ▌opravlja svetovanje na podlagi poštene analize, je dolžan to svetovanje utemeljiti s  pošteno analizo dovolj velikega števila zavarovalnih pogodb, ki so na trgu na voljo, da lahko na podlagi tega da osebno priporočilo v  največjo korist stranke v skladu s strokovnimi merili glede tega, katera zavarovalna pogodba bi bila najustreznejša za zadovoljitev strankinih potreb.

4.   Pred sklenitvijo pogodbe zavarovalni posrednik ali zavarovalnica, ne glede na to, ali je zagotovila svetovanje ali ne, stranki posreduje zadevne informacije o zavarovalnem produktu v razumljivi obliki, da ji omogoči sprejetje informirane odločitve, pri čemer upošteva kompleksnost zavarovalnega produkta in vrsto stranke. Omenjene informacije so v obliki standardiziranega informacijskega lista prek dokumenta z informacijami o izdelku (PID), spisanega v preprostem jeziku. Vsebuje najmanj naslednje podatke:

(a)	podatke o vrsti zavarovanja;

(b)	opis zavarovanih in izključenih tveganj;

(c)	način plačila premij in trajanje plačil;

(d)	Izključitve;

(e)	obveznosti na začetku pogodbe;

(f)	obveznosti med trajanjem pogodbe;

(g)	obveznosti v primeru vložitve zahtevka za izplačilo;

(h)	čas trajanja pogodbe, vključno z datumom začetka in konca veljavnosti pogodbe;

(i)	sredstvo za odstop od pogodbe.

4a.     Odstavek 4 se ne uporablja za:

(a)	naložbene produkte, kot so opredeljeni v členu 4a Direktive Evropskega parlamenta in Sveta …/…/EU  (23) ; ali

(b)	prodajo zavarovalnih naložbenih produktov iz poglavja VII te direktive.

Člen 19

Klavzula o izjemah glede informacij in fleksibilnosti

1.   Podatkov iz členov 16, 17 in 18 ni treba posredovati, če zavarovalni posrednik opravlja posredniške posle za zavarovanje velikih nevarnosti, v primeru posredovanja pozavarovalnih posrednikov ali pozavarovalnic ali v zvezi s poklicnimi strankami, kot je določeno v Prilogi.

2.   Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo strožje določbe glede posredovanja podatkov iz členov 16, 17 in 18 , če so takšne določbe skladne s pravom Unije. Države članice obvestijo EIOPA in Komisijo o takšnih nacionalnih določbah.

2a.     Države članice, ki ohranijo ali sprejmejo strožje določbe v zvezi z zavarovalnimi posredniki, zagotovijo, da te določbe upoštevajo načela enakih konkurenčnih pogojev in da je upravna obremenitev, ki izhaja iz teh določb, sorazmerna s koristmi z vidika varstva potrošnikov.

3.   Za vzpostavitev visoke stopnje preglednosti z vsemi ustreznimi sredstvi EIOPA zagotovi, da se podatki, ki jih prejme v zvezi z nacionalnimi določbami, posredujejo tudi strankam, zavarovalnim posrednikom in zavarovalnicam.

Člen 20

Pogoji obveščanja

1.   Vse podatke, ki jih je treba posredovati v skladu s členi 16, 17 in 18 , se sporočijo strankam:

(a)	na papirju;

(b)	jasno in natančno, na način, ki ga stranka razume; ter

(c)	v uradnem jeziku države članice, kjer obstaja tveganje, ali države članice, kjer je nastala obveznost, ali v drugem jeziku, o katerem se stranki dogovorita. Podatki se zagotovijo brezplačno.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1(a) se lahko podatki iz členov 16, 17 in 18 posredujejo stranki prek enega od naslednjih medijev:

(a)	na trajnem mediju, ki ni papir, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4; or

(b)	prek spletne strani, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavka 5;

3.   Vendar, kadar se informacije iz členov 16, 17 in 18 zagotovijo z uporabo trajnega medija, ki ni papir, ali prek spletne strani, se na zahtevo stranke kopija na papirju stranki zagotovi brezplačno.

4.   Informacije iz členov 16, 17 in 18 se zagotovijo z uporabo trajnega medija, ki ni papir, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	uporaba trajnega medija je primerna pri poslih med posrednikom ali zavarovalnico ter stranko; in

(b)	stranka je lahko izbirala med informacijami na papirju in na trajnem mediju ter je izbrala slednjega.

5.   Informacije iz členov 16, 17 in 18 se lahko zagotovijo prek spletne strani, če se naslovijo osebno na stranko ali če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	zagotavljanje informacij iz členov 16, 17 in 18 prek spletne strani je primerno pri poslih med posrednikom ali zavarovalnico ter stranko;

(b)	stranka je privolila k zagotovitvi informacij iz členov 16, 17 in 18 prek spletne strani;

(c)	stranka je prek elektronskih medijev prejela naslov spletne strani ter mesto na spletni strani, kjer so na voljo informacije iz členov 16, 17 in 18;

(d)	zagotovljeno je, da informacije iz členov 16, 17 in 18 ostanejo dostopne na spletni strani tako dolgo, kot jih stranke razumno potrebujejo.

6.   Za namene odstavkov 4 in 5 se zagotavljanje informacij na trajnem mediju, ki ni papir, ali prek spletnih strani šteje za primerno pri poslih, sklenjenih med posrednikom ali zavarovalnico in stranko, če obstaja dokaz, da ima stranka reden dostop do interneta. Za tak dokaz se šteje elektronski poštni naslov stranke za namene tega posla.

7.   V primeru telefonske prodaje morajo biti predhodne informacije, ki se posredujejo stranki, v skladu s pravili Unije, ki veljajo za trženje finančnih potrošniških storitev na daljavo. Poleg tega je treba , potem ko je stranka v skladu z odstavkom 4 izbrala, da bo informacije pridobila prek medija, ki ni papir, v skladu z odstavkom 1 ali 2 stranki posredovati podatke takoj po sklenitvi zavarovalne pogodbe.

▌

Člen 21a

Praksa vezanja in združevanja

1.     Kadar se zavarovanje ponudi skupaj z drugo storitvijo ali dopolnilnim produktom v paketu ali v isti pogodbe ali paketu, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranko seznani z možnostjo nakupa posameznih delov skupaj ali ločeno in ji to tudi ponudi, ter zagotovi ločene informacije o premiji ali o stroških za vsako komponento. To ne preprečuje posredovanja zavarovalniških produktov z različno ravnjo zavarovalnega kritja ali polic z zavarovanjem več tveganj.

2.     Če je verjetno, da bodo tveganja pri takšni pogodbi ali paketu, ponujenem stranki, različna od tveganj, povezanih z ločenimi komponentami, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica na zahtevo stranke ponudi ustrezen opis različnih komponent pogodbe ali paketa in načina, kako skupek teh komponent spremeni tveganja.

3.     EIOPA v sodelovanju z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) in Evropskim organom za vrednostne papirje in trge prek skupnega odbora evropskih nadzornih organov do … [datum: 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] pripravi in redno posodablja smernice za oceno in nadzor navzkrižne prodaje, v katerih navede zlasti okoliščine, v katerih navzkrižna prodaja ni v skladu s členom 15(1).

4.     Države članice zagotovijo, da zavarovalni posrednik ali zavarovalnica pri opravljanju svetovanja zagotovi, da splošni paket zavarovalnih produktov izpolnjuje zahteve in potrebe stranke.

5.     Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo dodatne strožje določbe ali ukrepajo v posameznih primerih, da bi preprečile prodajo zavarovanj skupaj z drugo storitvijo ali produktom kot del paketa ali kot pogoj za isto pogodbo ali paket, kjer lahko dokažejo, da je takšna praksa v škodo potrošnikom.

POGLAVJE VII

DODATNE ZAHTEVE ZA VARSTVO POTROŠNIKOV V ZVEZI Z ZAVAROVALNIMI NALOŽBENIMI PRODUKTI

Člen 22

Področje uporabe

Za to poglavje veljajo dodatne zahteve poleg zahtev iz členov 15, 16, 17 in 18 za dejavnosti zavarovalnega posredovanja , kadar se izvajajo v zvezi s prodajo zavarovalnih naložbenih produktov prek:

(a)	zavarovalnega posrednika;

(b)	zavarovalnice.

Člen 23

Navzkrižja interesov

1.   Države članice zahtevajo, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice sprejmejo ustrezne ukrepe za ugotavljanje medsebojnih navzkrižij interesov, vključno med njihovimi vodilnimi, zaposlenimi in vezanimi zavarovalnimi posredniki ali katero koli osebo, ki je posredno ali neposredno povezana z njimi prek nadzora in njihovih strank, ali med dvema strankama, ki nastanejo med opravljanjem kakršnih koli dejavnosti zavarovalnega posredovanja.

2.   Kadar organizacijski ali upravni ukrepi, ki jih sprejme zavarovalni posrednik ali zavarovalnica v skladu s členi 15, 16 in 17 niso dovolj za razumno zagotovitev, da je mogoče tveganja za interese strank ▌preprečiti, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica po potrebi strankam nedvoumno razkrije splošno naravo in vire navzkrižja interesov, preden sprejme posel v  njihovem imenu ▌.

2a.     Razkritje iz odstavka 2:

(a)	se posreduje na trajnem mediju in

(b)	vsebuje dovolj podrobnosti, pri čemer se upošteva vrsta stranke, da lahko slednja sprejme premišljene odločitve glede dejavnosti zavarovalnega posredovanja, v okviru katere je prišlo do navzkrižja interesov.

3.   Komisija je v skladu s členom 33 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov ▌, da ▌:

(a)	opredeli ukrepe ▌, za katere je mogoče razumno pričakovati, da jih sprejmejo zavarovalni posredniki ali zavarovalnice za ugotavljanje, preprečevanje, upravljanje in razkrivanje navzkrižij interesov pri opravljanju dejavnosti zavarovalnega posredovanja;

(b)	določi ustrezna merila za določanje vrst navzkrižij interesov, ki bi lahko škodovala interesom strank ali potencialnih strank zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice.

Člen 24

Splošna načela in informacije za stranke

1.   Države članice zagotovijo, da pri opravljanju dejavnosti zavarovalnega posredovanja ▌ zavarovalni posrednik ali zavarovalnica deluje odkrito, pošteno in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi svojih strank ter predvsem upošteva načela iz tega člena in člena 25.

2.   Vse informacije, vključno s trženjskimi sporočili, ki jih zavarovalni posrednik ali zavarovalnica naslovi na stranke ali morebitne stranke, so poštene, jasne in nezavajajoče. Tržna sporočila so jasno prepoznavna kot taka.

3.   Strankam ali potencialnim strankam se zagotovijo ustrezne informacije o  naslednjem :

(a)

zavarovalnem posredniku ali zavarovalnici in njenih storitvah: kadar se zagotovi svetovanje, informacije vsebujejo podatke, ali se svetovanje zagotavlja neodvisno in ali temelji na širši ali bolj omejeni analizi trga, ter ali je zavarovalni posrednik ali zavarovalnica strankam zagotovila tekočo oceno primernosti zavarovalnega naložbenega produkta, ki se priporoči strankam ;

(b)	zavarovalnem naložbenem produktu in predlaganih investicijskih strategijah : kar bi moralo vključevati ustrezne smernice ▌ in opozorila glede tveganj, povezanih z naložbami v tiste instrumente ali v zvezi s  posameznimi investicijskimi strategijami; ▐

(ba)

vseh stroških in dajatvah v zvezi z zavarovalnim posredovanjem ali pomožnimi storitvami, kar mora zajemati stroške svetovanja, če je to ustrezno, stroške finančnega instrumenta, ki se stranki priporoči ali prodaja, in informacije o možnih načinih plačila s strani stranke, vključno z morebitnimi plačili tretjih oseb; [Sprememba 8]

3a.     Informacije o vseh stroških in dajatvah, tudi tistih v zvezi z storitvijo posredovanja in zavarovalnim produktom, ki niso posledica uresničitve povezanih tržnih tveganj, se predstavijo v zbirni obliki, da bi lahko stranka razumela celoten strošek, pa tudi kumulativni učinek na donos investicije, na zahtevo stranke pa se predloži tudi razčlemba po postavkah. Te informacije se po potrebi predložijo stranki redno vsaj vsako leto v času trajanja investicije.

Informacije iz prvega pododstavka in odstavka 6a se predložijo v razumljivi obliki na način, da so stranke ali potencialne stranke v razumni meri sposobne razumeti naravo in tveganja investicijske storitve in posamezne vrste zavarovalnega naložbenega produkta, ki se ponuja, ter tako sprejemati investicijske odločitve na podlagi prejetih informacij. Države članice lahko dovolijo, da se te informacije predložijo v standardizirani obliki. [Sprememba 9]

4.   Informacije iz odstavkov 2 in 3 je treba zagotoviti v razumljivi obliki na način, ki strankam ali potencialnim strankam omogoča, da razumejo naravo in tveganja specifičnih vrst zavarovalnih naložbenih produktov, ki se ponudijo, ter da posledično odločajo o naložbi na podlagi informacij. Te informacije se lahko posredujejo v standardizirani obliki v skladu s členom 18(4) .

5.    Države članice zahtevajo, da kadar zavarovalni posrednik ali zavarovalnica obvesti stranko, da se svetovanje o zavarovanju izvaja neodvisno, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica razkrije stranki naravo plačila, prejetega v zvezi z zavarovalno pogodbo :

(a)	obseg zavarovalnih produktov, na katerih bo temeljilo priporočilo, in zlasti, ali bo obseg omejen na zavarovalne produkte, ki jih izdajo ali zagotovijo subjekti, ki so tesno povezani s posrednikom, ki zastopa stranko;

5a.     Države članice lahko poleg tega prepovedo ali nadalje omejijo ponujanje ali sprejemanje honorarjev, provizij ali nedenarnih koristi od tretjih strani v zvezi z zagotavljanjem zavarovalnega svetovanja. To lahko zajema zahtevo, da se vse te honorarje, provizije ali nedenarne koristi vrnejo stranki ali pobotajo s pristojbinami, ki jih mora plačati stranka.

Države članice lahko tudi zahtevajo, da zavarovalni posrednik, ko stranko obvesti, da opravlja neodvisno svetovanje, oceni dovolj zavarovalnih produktov, ki so na voljo na trgu , ki so dovolj raznoliki glede na vrsto in izdajatelja ali ponudnika produkta , da bodo lahko strankini cilji zagotovo ustrezno izpolnjeni, in ki ne bodo omejeni na zavarovalne produkte, ki jih izdajajo ali ponujajo subjekti, ki so tesno povezani s posrednikom ▌.

5b.     Zavarovalni posrednik vzdržuje in vodi učinkovito organizacijsko in administrativno ureditev s ciljem sprejeti vse razumne ukrepe za preprečitev, da bi nasprotje interesov, kakor je opredeljeno v členu 23, škodljivo vplivalo na interese strank.

Zavarovalnica, ki pripravlja finančne instrumente za prodajo strankam, ima vzpostavljene, vodi in pregleduje postopke za odobritev vsakega zavarovalnega produkta ali pomembnih prilagoditev obstoječih zavarovalnih produktov pred njihovim trženjem ali distribucijo strankam.

V postopku za odobritev produkta se določi opredeljeni ciljni trg končnih strank v okviru zadevne kategorije strank za vsak produkt ter zagotovi oceno vseh tveganj, povezanih s tem trgom, in skladnost načrtovane distribucijske strategije z njim.

Zavarovalnica redno pregleduje finančne instrumente, ki jih ponuja ali trži, da bi ocenila vsaj, ali je produkt še skladen s potrebami opredeljenega ciljnega trga in ali je načrtovana prodajna strategija še ustrezna. [Sprememba 11]

6.   EIOPA do … [datum: 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] pripravi in redno posodablja smernice za oceno in nadzor navzkrižne prodaje, v katerih navede zlasti okoliščine, v katerih navzkrižna prodaja ni v skladu z odstavkom 1.

▐

7.   Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 33 za opredelitev načel, ki jih morajo zavarovalni posredniki in zavarovalnice upoštevati pri opravljanju dejavnosti zavarovalnega posredovanja svojim strankam. Navedeni delegirani akti upoštevajo :

(a)	naravo ▌storitev, ponujenih ali zagotovljenih stranki ali potencialni stranki, ob upoštevanju vrste, namena, obsega in pogostosti poslov;

(b)	naravo produktov, ki se ponujajo ali o katerih se odloča, vključno z različnimi vrstami zavarovalnih naložbenih produktov.

Člen 25

Ocena primernosti in ustreznosti ter poročanje strankam

1.   Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica pri svetovanju pridobi potrebne informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami stranke ali potencialne stranke z naložbenega področja, povezanega s specifično vrsto produkta ▌, ter v zvezi s finančnim položajem stranke ali potencialne stranke ter cilji ▌naložbe , na podlagi katerih zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranki ali potencialni stranki priporoči dejavnosti zavarovalnega posredovanja ali zavarovalne naložbene produkte, ki so najprimernejši za stranko ali potencialno stranko.

2.   Države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice pri opravljanju dejavnosti zavarovalnega posredovanja poleg tistih iz odstavka 1 od stranke ali potencialne stranke zahtevajo , da predloži informacije glede svojega znanja in izkušenj z naložbenega področja, povezanih s  specifično vrsto zavarovalnega naložbenega produkta ▌, da zavarovalnemu posredniku ali zavarovalnici omogočijo, da oceni, ali je predvidena dejavnost zavarovalnega posredovanja ali zavarovalni naložbeni produkt primeren za stranko.

Če zavarovalni posrednik ali zavarovalnica na podlagi informacij, prejetih v skladu s prejšnjim odstavkom, meni, da zavarovalni naložbeni produkt ▌ni primeren za stranko ali potencialno stranko, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranko ali potencialno stranko na to opozori. To opozorilo se lahko zagotovi v standardizirani obliki.

Kadar stranke ali potencialne stranke ne zagotovijo informacij iz prvega pododstavka ali kadar zagotovijo nezadostne informacije v zvezi z njihovim znanjem in izkušnjami, jih zavarovalni posrednik ali zavarovalnica opozori, da ne more ugotoviti, ali je predviden zavarovalni naložbeni produkt zanje primeren. To opozorilo se lahko zagotovi v standardizirani obliki.

2a .    Države članice omogočijo, da zavarovalni posredniki ali zavarovalnice pri opravljanju dejavnosti zavarovalnega posredovanja, ki jih sestavlja samo izvajanje naročil stranke, za stranko opravljajo te dejavnosti, ne da bi jim bilo pri tem treba pridobiti informacije ali opraviti določitev iz odstavka 2, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

dejavnosti se nanašajo na enega od naslednjih zavarovalnih naložbenih produktov: (i) pogodbe, pri katerih gre samo za izpostavljenost naložbenemu tveganju v zvezi s finančnimi instrumenti, ki se v skladu z Direktivo …/…/ES [MiFID] štejejo za nekompleksne in katerih struktura ni takšna, da bi bila zadevna tveganja za stranko težko razumljiva; ali (ii) druge nekompleksne zavarovalne naložbe za namene tega odstavka;

(b)	dejavnosti zavarovalnega posredovanja se opravljajo na pobudo stranke ali potencialne stranke;

(c)

stranka ali potencialna stranka je jasno obveščena, v standardizirani ali nestandardizirani obliki, da pri opravljanju te dejavnosti zavarovalnega posredovanja zavarovalni posrednik ali zavarovalnica nista dolžna oceniti primernosti ponujenega ali zagotovljenega zavarovalnega naložbenega produkta ali dejavnosti zavarovalnega posredovanja in da stranka ali potencialna stranka ni deležna ustrezne zaščite v zvezi z zadevnimi pravili o poslovanju;

(d)	zavarovalni posrednik ali zavarovalnica spoštuje veljavne zahteve iz člena 23.

3.   Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica pripravi evidenco, ki vključuje dokument ali dokumente, sklenjene med seboj ter stranko, v katerih so določene pravice in obveznosti podpisnikov ter drugi pogoji, pod katerimi bo zavarovalni posrednik ali zavarovalnica opravljala dejavnosti zavarovalnega posredovanja za stranko . Pravice in dolžnosti podpisnikov pogodbe so lahko vključene s sklici na druge dokumente ali pravna besedila.

4.   Stranka ▌od zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice prejme primerna poročila o  dejavnostih zavarovalnega posredovanja , ki jih opravlja . Ta poročila vključujejo redna sporočila strankam ob upoštevanju vrste in kompleksnosti zadevnih zavarovalnih naložbenih produktov in narave dejavnosti zavarovalnega posredovanja , ki se zagotavljajo stranki, ter, kadar je ustrezno, vključujejo stroške v zvezi z  dejavnostmi v imenu stranke. ▐

Preden se zavarovalni posrednik ali zavarovalnica dogovori s stranko o zavarovalnem naložbenem produktu, pri svetovanju stranki na trajnem mediju zagotovi izjavo o ustreznosti, v kateri navede podrobnosti svetovanja in kako ta nasvet ustreza prednostnim željam, ciljem in drugim osebnim značilnostim stranke.

Če se sporazum sklene s sredstvi komuniciranja na daljavo, kar onemogoča predhodno predložitev izjave o ustreznosti, lahko zavarovalni posrednik ali zavarovalnica pisno izjavo o ustreznosti posreduje na trajnem mediju takoj, ko se stranka zaveže s sporazumom.

5.   Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 33 za opredelitev načel, ki jih morajo zavarovalni posredniki in zavarovalnice upoštevati pri opravljanju dejavnosti zavarovalnega posredovanja svojim strankam. Navedeni delegirani akti upoštevajo :

(a)	naravo ▌storitev, ponujenih ali zagotovljenih stranki ali potencialni stranki, ob upoštevanju vrste, namena, obsega in pogostosti poslov;

(b)	naravo produktov, ki se ponujajo ali o katerih se odloča, vključno z različnimi vrstami finančnih instrumentov in bančnih vlog iz člena 1(2) direktive …/…/EU [MiFID];

(ba)	dejstvo, ali je stranka ali potencialna stranka nepoklicna ali poklicna stranka .

5a.     EIOPA do … [datum: 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] pripravi in redno posodablja smernice za oceno zavarovalnih naložbenih produktov, katerih struktura je takšna, da bi bila zadevna tveganja za stranko težko razumljiva, v skladu z odstavkom 3(a).

POGLAVJE VIII

KAZNI IN DRUGI UKREPI

Člen 26

Upravne kazni in drugi ukrepi

1.   Države članice zagotovijo, da so njihove upravne kazni in drugi ukrepi učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2.   Države članice zagotovijo, da se v primerih, ko obveznosti veljajo za zavarovalnice ali pozavarovalnice ali za zavarovalne ali pozavarovalne posrednike, upravne kazni in drugi ukrepi uporabljajo za člane njihove uprave ter vse druge fizične ali pravne osebe, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorni za kršitev.

3.   Pristojnim organom se podelijo vsa potrebna pooblastila za opravljanje njihovih nalog. Pri izvajanju pooblastil za izrekanje kazni pristojni organi tesno sodelujejo za zagotovitev, da kazni ali drugi ukrepi dajo želene rezultate ter usklajujejo svoje ukrepe pri obravnavi čezmejnih primerov , ob upoštevanju pogojev za zakonito obdelavo podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001 . Pristojni organi lahko zahtevajo dokumente ali druge informacije na podlagi uradne odločbe, v katerem so navedeni pravna podlaga za zahtevo po informacijah, rok, do katerega je treba poslati omenjene informacije, in pravica prejemnika, da zahteva sodni preskus odločbe.

Člen 27

Objava kazni

Države članice zagotovijo, da pristojni organ objavi vse kazni ali druge ukrepe, ki jih je naložil za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete v okviru izvajanja te direktive, ▌vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter identiteti oseb, ki so zanjo odgovorne, le če je odločba o kazni ali drugem ukrepu pravnomočna in ni predmet pritožbe ali sodnega preskusa . Kadar bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, pristojni organi kazni objavijo anonimno.

Člen 28

Kršitve

1.   Ta člen velja za naslednje:

(a)	zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, ki ni registriran v državi članici in ki ne spada na področje člena 1(2) ali člena 4;

(b)	osebo, ki opravlja dopolnilne zavarovalniške dejavnosti, ne da bi predložila izjavo iz člena 4, ali ki je predložila takšno izjavo, vendar ta ne izpolnjuje zahtev iz člena 4;

(c)

zavarovalnico ali pozavarovalnico ali zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, ki se poslužuje storitev zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, ki ga opravljajo osebe, ki niso registrirane v državi članici niti niso navedene v členu 1(2) ter ki niso predložile izjave v skladu s členom 4;

(d)	zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, ki je pridobil registracijo zaradi lažne izjave ali na drug nepravilen način ob kršitvi člena 3;

(e)	zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika ali zavarovalnico, ki ne izpolnjuje določb člena 8;

(f)	zavarovalnico ali zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, ki ne upošteva zahtev glede pravil poslovanja v skladu s poglavjema VI in VII.

2.   Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 1 upravne kazni in drugi ukrepi, ki se lahko uporabijo, vključujejo vsaj:

(a)	javno izjavo, ki navaja fizično ali pravno osebo ter naravo kršitve;

(b)	odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c)	v primeru zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, odvzem registracije v skladu s členom 3;

(d)	začasno prepoved opravljanja nalog zavarovalnih ali pozavarovalnih posrednikov ali zavarovalnic ali pozavarovalnic za odgovornega člana uprave zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika ali zavarovalnice ali pozavarovalnice ▌;

(e)

v primeru pravnih oseb upravne denarne kazni do 10 % skupnega letnega prometa pravne osebe v predhodnem poslovnem letu; če je pravna oseba odvisno podjetje matičnega podjetja, je zadevni skupni letni promet skupni letni promet, ki je razviden iz konsolidiranih računovodskih izkazov končnega matičnega podjetja v predhodnem poslovnem letu;

(f)	v primeru fizičnih oseb upravne denarne sankcije v višini do 5 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti v nacionalni valuti države članice, v kateri euro ni uradna valuta, na datum začetka veljavnosti te direktive; in

Če je mogoče določiti korist, pridobljeno s kršitvijo, države članice zagotovijo, da najvišja kazen ni nižja od dvakratnega zneska te koristi.

Člen 29

Učinkovita uporaba kazni

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov in višine upravnih denarnih kazni upoštevajo vse ustrezne okoliščine, po potrebi vključno z:

(a)	resnostjo in trajanjem kršitve;

(b)	stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe;

(c)	finančno trdnostjo odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom odgovorne fizične osebe;

(d)	pomenom pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče opredeliti;

(e)	izgubami, ki so jih zaradi kršitve imele tretje osebe, če jih je mogoče opredeliti;

(f)	stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe; in

(g)	prejšnjimi kršitvami odgovorne fizične ali pravne osebe.

▐

3.   Ta direktiva ne vpliva na pristojnost države članice gostiteljice, da sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje ali kaznovanje nepravilnosti, storjenih na njenem ozemlju, ki so v nasprotju z zakoni in predpisi, sprejetimi v splošnem interesu. Ta vključuje možnost, da se zavarovalnim ali pozavarovalnim posrednikom – kršiteljem – prepreči, da bi nadaljevali opravljanje dejavnosti na njihovem ozemlju.

Člen 30

Prijava kršitev

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme za spodbujanje prijavljanja kršitev nacionalnih določb za izvajanje te direktive pristojnim organom.

2.   Te ureditve vključujejo vsaj:

(a)	specifične postopke za sprejem prijav in njihovo nadaljnje spremljanje;

(b)	ustrezno zaščito za tiste , ki prijavijo nastale kršitve, po potrebi vključno z anonimnostjo ; in

(c)	varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, v skladu z načeli iz Direktive 95/46/ES.

Identiteto oseb, ki prijavijo kršitev oziroma ki so domnevno odgovorne za kršitev, je treba varovati v vseh fazah postopka, razen če nacionalna zakonodaja zahteva njihovo razkritje za nadaljnje preiskave ali za sledeč sodni postopek.

Člen 31

Predložitev informacij v zvezi s kaznimi organu EIOPA

1.   Države članice organu EIOPA letno posredujejo informacije v zbirni obliki o vseh upravnih ukrepih ali upravnih kaznih , naloženih v skladu s členom 26.

Pristojni organ organu EIOPA letno posreduje informacije v zbirni obliki o vseh upravnih ukrepih ali upravnih kaznih , naloženih v skladu s členom 26.

2.   Če je pristojni organ javno objavil upravni ukrep ali kazen , o tem istočasno obvesti EIOPA.

3.   EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in obrazcih za predložitev informacij, kot je navedeno v tem členu.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do … [datum: 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

POGLAVJE IX

KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Varstvo podatkov

1.   Države članice za obdelavo osebnih podatkov v državah članicah v skladu s to direktivo uporabljajo Direktivo 95/46/ES.

2.   Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja pri obdelavi osebnih podatkov s strani EIOPA v skladu s to direktivo.

Člen 33

Delegirani akti

Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 34 glede členov ▌23, 24 in 25.

Člen 34

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov ▌23, 24 in 25 se podeli Komisiji za nedoločen čas od začetka veljavnosti te direktive.

3.   Pooblastilo iz členov ▌23, 24 in 25 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v sklepu. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členi ▌23, 24 in 25, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne ugovarjata delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da aktu ne bosta ugovarjala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za tri mesece .

Člen 34a

Dodatne določbe za osnutke regulativnih tehničnih standardov

1.     Ne glede na rok, določen za predložitev osnutkov regulativnih tehničnih standardov Komisiji, ta svoje osnutke predloži v intervalih po 12, 18 in 24 mesecev.

2.     Komisija ne sprejme regulativnih tehničnih standardov, če bi imel Parlament zaradi počitnic na voljo manj kot dva meseca časa za nadzorni pregled, vključno s podaljšanjem.

3.     Evropski nadzorni organi se lahko med pripravo osnutka regulativnih tehničnih standardov posvetujejo z Evropskim parlamentom, zlasti glede pomislekov, povezanih z obsegom delovanja te direktive.

4.     Če pristojni odbor Evropskega parlamenta zavrne regulativne tehnične standarde in je manj kot dva tedna do naslednjega plenarnega delnega zasedanja, lahko Evropski parlament podaljša čas za nadzorni pregled do drugega naslednjega plenarnega delnega zasedanja.

5.     Če so regulativni tehnični standardi zavrnjeni in je ugotovljena problematika dovolj omejena, lahko Komisija sprejme pospešen urnik za pripravo revidiranega osnutka regulativnega tehničnega standarda.

6.     Komisija nemudoma zagotovi odgovore na vsa vprašanja, ki jih je Evropski parlament uradno postavil prek predsednika pristojnega odbora, in sicer pred sprejetjem osnutka regulativnega tehničnega standarda.

Člen 35

Revidiranje in ocenjevanje

1.    … [datum: pet let po datumu začetka veljavnosti te direktive] Komisija revidira praktično uporabo pravil iz te direktive ob upoštevanju razvoja trgov naložbenih produktov za male vlagatelje ter izkušenj, pridobljenih pri praktični uporabi te direktive in uredbe …/…/EU [ o dokumentih s ključnimi informacijami za naložbene produkte] ter direktive …/…/EU [MIFID II]. ▌Ta pregled prav tako vključuje specifično analizo učinka člena 17(2), ob upoštevanju položaja glede konkurence na trgu storitev posredovanja za pogodbe, ki niso pogodbe iz katerega koli od razredov iz Priloge I Direktive 2002/83/ES, ter učinka obveznosti iz člena 17(2) na zavarovalne posrednike, ki so mala ali srednja podjetja.

2.   Po posvetovanju s skupnim odborom evropskih nadzornih organov Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži svoje ugotovitve .

▐

5.    Komisija oceni, ali imajo pristojni organi iz člena 10(1) zadostna pooblastila in ustrezna sredstva za opravljanje svojih nalog.

▐

Člen 36

Prenos

1.   Države članice do …[datum: 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s  to direktivo . Besedilo teh ukrepov takoj sporočijo Komisiji.

Če dokumenti, priloženi obvestilu o ukrepih za prenos, ki ga predložijo države članice, ne zadostujejo za celovito oceno usklajenosti teh ukrepov z nekaterimi določbami te direktive, lahko Komisija na zahtevo organa EIOPA za namene izvajanja svojih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 ali na lastno pobudo zahteva od držav članic, da predložijo podrobnejše informacije v zvezi s prenosom te direktive in izvajanjem teh ukrepov.

1a.     Države članice začnejo ukrepe iz odstavka 1 izvajati od … [datum: 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].

Ko države članice sprejmejo te ukrepe , morajo le-ti vsebovati sklicevanje na to direktivo, oziroma biti opremljene s tem sklicevanjem ob uradni objavi. Vključevati morajo tudi izjavo, da se sklicevanja v obstoječih zakonih in drugih predpisih na direktivo, ki se razveljavlja s to direktivo, upoštevajo kot sklicevanja na to direktivo. Države članice same določijo, kako se bo sklicevanje izvajalo in kako bo izjava oblikovana.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja pokriva ta direktiva.

Člen 37

Razveljavitev

Direktiva 2002/92/ES se razveljavi z datumom  … [datum: 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive]  brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi s časovno omejitvijo za prenos te direktive v nacionalno zakonodajo.

Sklicevanje na razveljavljene direktive pomeni sklicevanje na to direktivo.

Člen 38

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan njene objave v Uradnem listu Evropske Unije.

Člen 39

Naslovljenci

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  Direktiva 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju (UL L 9, 15.1.2003, str. 3).

(2)  Direktiva 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES (UL …).

(3)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES, UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

(4)  Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 63).

(5)  Direktiva 2000/31/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(6)   Direktiva 2005/29/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

(7)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(8)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti neodvisnih javnih organov, ki jih imenujejo države članice (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(9)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih EU in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(10)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(11)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/41/ES z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).

(12)   Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(13)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(14)  Prva Direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (UL L 228, 16.8.1973, str. 3).

(15)  Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (UL L 345, 19.12.2002, str. 1).

(16)  Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2005 o pozavarovanju in o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 92/49/EGS ter direktiv 98/78/ES in 2002/83/ES (UL L 323, 9.12.2005, str. 1).

(17)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

(18)  Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (UL C 111, 6.5.2008, str. 1).

(19)  Direktiva Sveta (92/49/EGS), z dne 18. junija 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskem zavarovanju, ki spreminja Direktivi 73/239/EGS in 88/357/EGS (tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju) (UL L 228, 11.8.1992, str. 1).

(20)  Direktiva Sveta 92/96/EGS z dne 10. novembra 1992 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem življenjskem zavarovanju in direktivi 79/267/EGS in 90/619/EGS, ki jo spreminjata (tretja direktiva o življenjskem zavarovanju) (UL L 360, 9.12.1992, str. 1).

(21)  Direktiva …/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov) (UL …).

(22)  Uredba …/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spletnem reševanju potrošniških sporov (Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov) (UL …).

(23)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta …/…/EU o dokumentih s ključnimi informacijami za naložbene produkte (UL …).