P7_TC1-COD(2013)0016

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. februarja 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti na železnici

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 91 (1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bila bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi jo bilo zaradi jasnosti treba prenoviti.

(1a)

Železnica je že najvarnejše prevozno sredstvo v Uniji, njena raven varnosti pa se je v zadnjih desetletjih še dodatno izboljšala. Čeprav se je njena prevozna zmogljivost povečala s približno 200 milijard potniških kilometrov v letu 1970 na več kot 300 milijard danes, se je srednje letno število smrtnih žrtev med železniškimi potniki zmanjšalo s 400 v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja na manj kot 100 danes. [Sprememba 1]

(1b)	Treba bi bilo zagotoviti varnost ne le za potnike in zaposlene, vključno s pogodbenim osebjem, temveč tudi za uporabnike nivojskih prehodov in osebe, ki živijo v bližini železniških tirov. [Sprememba 2]

(1c)	V skladu s tehničnim in znanstvenim napredkom bi bilo treba še naprej izboljševati varnost na železnici, pri tem pa upoštevati pričakovano povečanje konkurenčnosti železniškega prometa. [Sprememba 3]

(1d)

Železniško okolje v Uniji doživlja korenite spremembe, med drugim tudi zaradi treh železniških paketov, ki jih je Unija sprejela od začetka 90. let prejšnjega stoletja. Postopno vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja so zaznamovali porast udeležencev, povečana uporaba podizvajalcev in pogostejši vstopi na trg. V takšnem kompleksnejšem okolju je varnost na železnici odvisna od sodelovanja med vsemi aktivnimi udeleženci, in sicer prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture, železniško industrijo in varnostnimi organi. Zakonodaja na področju varnosti bi morala vse to upoštevati ter vzpostaviti ustrezne postopke in orodja za obveščanje, upravljanje in nujne primere. [Sprememba 4]

(2)

Direktiva 2004/49/ES je določila skupen regulativni okvir za varnost na železnici z uskladitvijo vsebine varnostnih predpisov, podeljevanja varnostnega spričevala prevoznikom v železniškem prometu, nalog in vlog nacionalnih varnostnih organov ter preiskav nesreč. Kljub temu je za nadaljevanje prizadevanj za vzpostavitev Posledica vzpostavitve enotnega trga za prometne storitve v železniškem prometu , ki je v teku, je pomnožitev različnih aktivnih udeležencev in komunikacijskih vmesnikov. Da bi v tem okolju zagotovili varnost železniškega prometa, je treba navedeno direktivo treba temeljito revidirati. [Sprememba 5]

(2a)	Glede na to, da med varnostnimi zahtevami še vedno obstajajo razlike, ki vplivajo na optimalno delovanje železniškega prometa v Uniji, je zlasti pomembno, da se nadaljuje proces harmonizacije operativnih in varnostnih predpisov ter predpisov o preiskovanju nesreč. [Sprememba 6]

(2b	) Harmonizacija pa ne bi smela ogroziti sedanje stopnje varnosti v posamezni državi članici. [Sprememba 7]

(2c)	Ustrezno izvrševanje in nadaljnje izboljšave Direktive Sveta 96/49/ES  (5) in Direktive 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (6) so bistvenega pomena za varnost na železnicah in zaščito človeških življenj, javno zdravje in okolje. [Sprememba 8]

(3)

Za podzemne železnice, tramvaje , tramvaj-vlake in druge sisteme lahke železnice v številnih državah članicah veljajo lokalni ali regionalni varnostni predpisi, ki jih pogosto nadzorujejo lokalni ali regionalni organi in jih ne zajemajo zahteve za interoperabilnost ali licenciranje v Uniji. Poleg tega za tramvaje pogosto veljajo predpisi o varnosti na cestah in jih zato ni mogoče v celoti zajeti s predpisi o varnosti na železnicah. Zaradi tega bi morali biti ti lokalni železniški sistemi izključeni iz področja uporabe te direktive. To državam članicam ne preprečuje, da uporabljajo določbe te direktive za lokalne železniške sisteme na prostovoljni osnovi, če se jim to zdi primerno. [Sprememba 9]

(4)

Stopnje varnosti v železniškem sistemu Unije so na splošno visoke, zlasti v primerjavi s cestnim prevozom. V skladu s tehničnim in znanstvenim napredkom bi bilo treba še naprej izboljševati varnost, kadar kolikor je to praktično izvedljivo, ob upoštevanju pričakovanega povečanja konkurenčnosti železniškega prevoza. [Sprememba 10]

(4a)	Sodelovanje med železniško infrastrukturo, delovanjem železniškega prometa, proizvajalci in varnostnimi organi je bistveni pogoj za varnost. Za zagotavljanje in razvoj varnosti je treba uporabiti in razviti ustrezna orodja. [Sprememba 11]

(5)

Glavni Vsi aktivni udeleženci v železniškem sistemu, upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu bi morali biti polno odgovorni za varnost sistema, vsakdo za svoje področje. Kadarkoli je to primerno, bi morali sodelovati pri izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj. Države članice bi morale jasno razlikovati med to neposredno odgovornostjo za varnost in nalogo nacionalnih varnostnih organov v zvezi z določanjem nacionalnega regulativnega okvira in nadzorom delovanja vseh izvajalcev. [Sprememba 12]

(6)

Odgovornost upravljavcev infrastrukture in prevoznikov v železniškem prometu za delovanje železniškega sistema ne preprečuje drugim soudeležencem, kot so proizvajalci, pošiljatelji, prevozniki, polnilci, nakladalci, razkladalci, prejemniki, subjekti, zadolženi za vzdrževanje, vzdrževalci, lastniki vozil, upravitelji vagonov vozil , izvajalci storitev in oskrbovalne službe, da prevzamejo odgovornost za svoje proizvode ali storitve ter za uvedbo ukrepov za obvladovanje tveganj . Da bi se izognili tveganju za neustrezno prevzemanje odgovornosti, bi moral biti vsak zadevni udeleženec odgovoren za svoje specifične postopke prek pogodbenih dogovorov . Vsak udeleženec v železniškem sistemu bi moral biti v odnosu do drugih udeležencev , vključno s pristojnimi organi, odgovoren za popolno in verodostojno sporočanje vseh zadevnih informacij, potrebnih za preverjanje, ali so vozila primerna za vožnjo. zagotovitev varnega delovanja vozila zlasti to velja za informacije informacij v zvezi s stanjem in zgodovino vozila, datoteko o vzdrževanju, sledljivostjo nakladalnih dejavnosti in tovornimi listi. [Sprememba 13]

(6a)	Pojavnost hudih nesreč, v katerih so udeleženi tovorni vagoni, kaže, da so potrebna na ravni Unije usklajena obvezna pravila o pogostosti in intervalih vzdrževanja železniških tovornih vagonov, tirnih vozil za prevoz potnikov in lokomotiv. [Sprememba 14]

(7)

Vsi prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture in subjekti, zadolženi za vzdrževanje, bi morali zagotoviti, da njihovi podizvajalci in druge strani izvajajo ukrepe za obvladovanje tveganj. V ta namen bi morali uporabljati metode za spremljanje iz skupnih varnostnih metod (SVM). Njihovi pogodbeniki bi morali ta postopek uporabljati na podlagi pogodbenih razmerij. Ker so taka razmerja eden ključnih elementov sistema varnega upravljanja prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture, bi morali prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture razkriti svoja pogodbena razmerja na zahtevo Agencije Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ali nacionalnega varnostnega organa v okviru nadzornih dejavnosti.

(7a)	V zadnjih desetletjih se je sodelovanje med proizvajalci, vzdrževalci in prevozniki v železniškem prometu zmanjšalo. Zaradi tega je potrebna uskladitev minimalnih intervalov vzdrževanja in zahtev glede kakovosti, da se zagotovi varnost celotnega železniškega sistema. [Sprememba 15]

(8)

Skupni varnostni cilji (SVC) in SVM so bili postopno uvedeni zaradi zagotovitve, da se varnost ohrani na visoki ravni in izboljša, kadar je to potrebno in izvedljivo. Zagotoviti bi morali sredstva za oceno varnosti in delovanja izvajalcev na ravni Unije in v državah članicah. Za oceno, ali so sistemi skladni s CST, in za lažje spremljanje zagotavljanja varnosti na železnici so bili uvedeni skupni varnostni kazalniki (SVK). [Sprememba 16]

(9)

Nacionalni predpisi Nacionalne predpise , ki pogosto temeljijo na nacionalnih tehničnih standardih, so bili postopno nadomeščeni nadomeščajo s predpisi, ki temeljijo na skupnih standardih, določenih na podlagi SVC, SVM in tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI). Da bi se odpravile ovire za interoperabilnost, bi bilo treba zmanjšati število nacionalnih predpisov zaradi širitve področja uporabe TSI na celotni železniški sistem Unije in razrešitve odprtih vprašanj v TSI. V ta namen bi morale morajo države članice nenehno posodabljati svoje sisteme nacionalnih predpisov, črtati zastarele predpise ter o tem nemudoma obveščati Komisijo in Agencijo. [Sprememba 17]

(10)

Zaradi postopnega odpravljanja ovir za interoperabilnost železniškega sistema in ob hkratnem ohranjanju visoke ravni varnosti v železniškem prometu ter časa, ki bo posledično potreben za sprejetje TSI, bi bilo treba sprejeti ukrepe za preprečitev situacije, ko bi države članice sprejemale nove nacionalne predpise ali projekte, ki bi povečevali raznolikost sedanjega sistema. Sistem varnega upravljanja je priznano sredstvo za preprečevanje nesreč, . Države članice , Agencija in prevozniki v železniškem prometu pa so odgovorni za takojšnje sprejetje korektivnih ukrepov za preprečevanje, da bi do nesreč prihajalo znova. Države članice ne bi smele zmanjšati odgovornosti prevoznikov v železniškem prometu s sprejetjem novih nacionalnih predpisov neposredno po nesreči. [Sprememba 18]

(10a)

Sistemi za nadzor vlakov in signalizacijski sistemi imajo najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju varnosti v železniškem prometu. Harmoniziran razvoj in uvajanje evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa na železniškem omrežju Unije pomembno prispevata k izboljšanju ravni varnosti. [Sprememba 19]

(11)

Pri opravljanju svojih dolžnosti in izpolnjevanju svojih obveznosti bi morali upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu uresničevati sistem varnega upravljanja, ki izpolnjuje zahteve Unije in vsebuje skupne elemente. Podatki o varnosti in uresničevanju sistema varnega upravljanja bi se morali predložiti Agenciji in nacionalnemu varnostnemu organu v zadevni državi članici.

(11a)

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture bi morali v svojo varnostno kulturo uvesti „kulturo pravičnosti“, tako da bi zaposlene dejavno spodbujali k poročanju o nesrečah, incidentih in skorajšnjih nesrečah, povezanih z varnostjo, ne da bi bili kaznovani ali diskriminirani. Kultura pravičnosti železniški industriji omogoča učenje iz nesreč, incidentov in skorajšnjih nesreč ter na podlagi tega izboljšanje varnosti v železniškem prometu za delavce in potnike. [Sprememba 20]

(12)

Da bi zagotovili visoko raven varnosti na železnici in enake pogoje za vse prevoznike v železniškem prometu, bi za slednje morali veljati enaki pogoji. Prevozniki v železniškem prometu bi morali imeti varnostno spričevalo, da bi lahko dobili dovoljenje za dostop do železniške infrastrukture. Varnostno spričevalo bi moralo biti dokaz, da je prevoznik v železniškem prometu vzpostavil svoj sistem varnega upravljanja in da ima možnosti za uskladitev z zadevnimi varnostnimi standardi in predpisi v vseh državah članicah, v katerih posluje . Za opravljanje mednarodnih prevoznih storitev bi moralo biti dovolj, da se sistem varnega upravljanja odobri samo enkrat na ravni Unije odobri samo enkrat ali za ozemlje, katerega železniško infrastrukturo bo uporabljal prevoznik v železniškem prometu . [Sprememba 21]

(13)

Na podlagi Direktive 2004/49/ES so bile pripravljene minimalne usklajene metode, ki se bodo uporabljale za prevoznike v železniškem prometu in nacionalne varnostne organe v zvezi s spremljanjem, ocenjevanjem skladnosti, nadzorom ter ovrednotenjem in oceno tveganja. Ta regulativni okvir je dovolj zrel za postopen prehod na „enotno varnostno spričevalo“, veljavno po vsej Uniji za določena področja delovanja . S prehodom na enotno varnostno spričevalo bi moral železniški sistem postati bolj učinkovit in uspešen, saj bi se zmanjšala upravna bremena za prevoznike v železniškem prometu , to pa bo povečalo konkurenčnost železniškega prevoza v primerjavi z drugimi načini prevoza . [Sprememba 22]

(14)

Enotno varnostno spričevalo bi se moralo izdajati na podlagi dokazov, da ima prevoznik v železniškem prometu vzpostavljen svoj sistem varnega upravljanja. Za zagotovitev teh dokazov bodo morda potrebni ne samo pregledi prevoznika v železniškem prometu na kraju samem, temveč tudi nadzor, katerega namen je oceniti, ali prevoznik v železniškem prometu po tem, ko mu je bilo podeljeno enotno varnostno spričevalo, še naprej ustrezno izvaja svoj sistem varnega upravljanja.

(15)

Upravljavec infrastrukture bi moral nositi ključno odgovornost za varno zasnovo, vzdrževanje in delovanje svojega železniškega omrežja. Upravljavec infrastrukture bi moral od nacionalnega varnostnega organa pridobiti varnostno pooblastilo, ki se nanaša na njegov sistem varnega upravljanja in druge določbe v zvezi z izpolnjevanjem varnostnih zahtev.

(16)

Usposobljenost in kvalifikacije vlakovnega osebja so glavni dejavnik pri varnosti v železniškem prometu. Prevozniki v železniškem prometu bi morali zagotoviti, da je njihovo osebje ustrezno kvalificirano in usposobljeno ter ima primerna spričevala, tudi kadar opravlja dejavnosti na omrežju druge države članice. Zahteve v zvezi s tem bi morali spremljati in izvrševati nacionalni varnostni organi. Podeljevanje spričeval vlakovnemu osebju je lahko ovira za nove udeležence pogosto nepremostljiva ovira. Države članice bi morale zagotoviti, da so sredstva za usposabljanje in podeljevanje varnostnega spričevala vlakovnemu osebju, ki so potrebna za izpolnjevanje nacionalnih predpisov, dostopna prevoznikom v železniškem prometu, ki nameravajo opravljati svoje dejavnosti v zadevnem omrežju. [Sprememba 23]

(17)

Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, bi moral imeti spričevalo za tovorne vagone. Kadar je subjekt, zadolžen za vzdrževanje, upravljavec infrastrukture, bi moralo biti to spričevalo vključeno v postopek za izdajo varnostnega pooblastila. Spričevalo, izdano takšnemu subjektu, bi moralo zagotavljati, da ta izpolnjuje zahteve glede vzdrževanja iz te direktive, in sicer za vse tovorne vagone, za katere je navedeni subjekt zadolžen. To potrdilo bi moralo veljati po vsej Uniji, izdati pa bi ga moral organ, ki lahko pregleda sistem vzdrževanja, ki ga je vzpostavil zadevni subjekt. Ker se tovorni vagoni pogosto uporabljajo v mednarodnem prometu in ker bi subjekt, zadolžen za vzdrževanje, morda želel uporabljati delavnice, ustanovljene v več kot eni državi članici, bi moral biti organ za potrjevanje sposoben izvajati nadzor po vsej Uniji.

(17a)

Agencija bi morala skupaj s strokovnjaki za ta sektor oblikovati skupno varnostno metodo za določanje najpomembnejših varnostnih elementov, pri tem pa upoštevati izkušnje iz letalskega sektorja. [Sprememba 24]

(18)

Nacionalni varnostni organi bi morali biti organizacijsko, pravno in pri odločanju popolnoma neodvisni od vseh prevoznikov v železniškem prometu, upravljavcev infrastrukture in ali oskrbovalnih služb. Svoje naloge bi morali izvajati na odprt in nediskriminatoren način ter sodelovati z Agencijo pri vzpostavljanju enotnega železniškega območja z visoko ravnjo varnosti in usklajevanju svojih meril v procesu odločanja. Nacionalni varnostni organi morajo za opravljanje nalog imeti zadostne proračunske vire in zadostno število dobro usposobljenega osebja. Za povečanje učinkovitosti se lahko dve ali več držav članic odloči združiti osebje in vire svojih nacionalnih varnostnih organov. [Sprememba 25]

(18a)

Uvedba enotnega varnostnega spričevala je bistvena za vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja in izboljšanje varnosti v železniškem prometu. Pri tem je potrebna jasna delitev nalog in odgovornosti med Agencijo in nacionalnimi varnostnimi organi. Agencija bi morala postati točka „vse na enem mestu“ za varnostna spričevala v Uniji in v tej vlogi uporabljati dragoceno strokovno znanje, lokalno znanje in izkušnje nacionalnih varnostnih organov. Specifične naloge in pristojnosti bi morala prenesti na nacionalne varnostne organe na podlagi pogodbenih dogovorov iz Uredbe … [uredba o Agenciji za železniški promet], izključno pristojnost pa bi morala imeti za izdajanje, obnavljanje, spreminjanje ali razveljavitev varnostnih spričeval tako za prevoznike v železniškem prometu kot za upravljavce infrastrukture. [Sprememba 26]

(19)	Kadar se od nacionalnega varnostnega organa zahteva nadzor nad prevoznikom v železniškem prometu, ki ima sedež v različnih državah članicah, bi morala Agencija o tem obvestiti preostale zadevne nacionalne varnostne organe ter zagotoviti potrebno usklajevanje nadzornih dejavnosti.

(19a)

Za varnost v železniškem prometu in pošteno konkurenco je izredno pomembna zavezanost pravilom o delovnem času ter času vožnje in počitka za strojevodje in vlakovno osebje, ki opravlja naloge, povezane z varnostjo. Nacionalni varnostni organi bi morali biti pristojni za izvrševanje in preverjanje uporabe teh pravil, tudi pri čezmejnem poslovanju. Agencija bi morala razviti napravo za beleženje časa vožnje in počitka strojevodij, ki bi bila nameščena v vozilu. Nadziranje časa vožnje in počitka pri čezmejnem prevozu bi moralo biti v pristojnosti nacionalnih varnostnih organov. [Sprememba 27]

(20)

Resne železniške nesreče so redke. Vendar imajo lahko pogubne posledice in so razlog za zaskrbljenost javnosti glede varnosti v železniškem sistemu. Vse take nesreče je zato treba preiskati iz varnostnega vidika, da bi preprečili ponovitev, in izide preiskav objaviti ter vključiti v redna poročila . Druge nesreče in incidenti bi ravno tako morali biti predmet varnostnih preiskav, kadar bi lahko bili znanilci resnih nesreč. Za odkrivanje takih znanilcev prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture vzpostavijo „kulturo pravičnosti“, kot je opredeljena v členu 3. [Sprememba 28]

(20a)

Železniški varnostni sistem temelji na povratnih informacijah in izkušnjah iz nesreč in incidentov, pri katerih je treba strogo spoštovati pravila o zaupnosti, da se zagotovi razpoložljivost dragocenih virov informacij v prihodnje. V tem smislu bi bilo treba občutljive varnostne informacije ustrezno zaščititi. [Sprememba 29]

(20b)

Nesreče sprožijo veliko različnih vprašanj v javnem interesu, med njimi potrebo po preprečevanju prihodnjih nesreč in učinkovitem delovanju sodstva. Ti interesi presegajo posamezne interese vpletenih strani in posamezen dogodek. Potrebno je pravo ravnovesje med vsemi interesi, da se zavaruje splošni javni interes. [Sprememba 30]

(21)

Varnostno preiskavo bi bilo treba ločevati od sodne preiskave iste nesreče in omogočiti dostop do dokazov in prič. Opraviti bi jo moral stalni organ, ki je neodvisen od aktivnih udeležencev v železniškem sektorju. Organ bi moral delovati na način, ki preprečuje navzkrižje interesov in vsakršno vpletenost pri vzrokih za dogodke, ki se preiskujejo; zlasti bi morala biti zavarovana njegova funkcionalna neodvisnost, če je tesno povezan z nacionalnim varnostnim organom ali regulatornim organom v zvezi z organizacijskimi in pravnimi nameni. Njegove preiskave bi morale biti, kolikor je mogoče, odprte. Za vsak dogodek bi preiskovalni organ moral ustanoviti ustrezno preiskovalno skupino s potrebnim strokovnim znanjem in izkušnjami za odkrivanje neposrednih in osnovnih vzrokov.

(21a)

Železniški sektor bi moral spodbujati tudi okolje, ki ni kaznovalno, kar bi olajšalo spontano poročanje o dogodkih in pospešilo uvajanje načela „kulture pravičnosti“. [Sprememba 31]

(21b)

Za preprečevanje nesreč in incidentov je pomembno, da se čim hitreje sporočijo pomembne informacije, vključno zlasti s poročili in varnostnimi priporočili, ki izhajajo iz preiskav v zvezi z varnostjo. [Sprememba 32]

(21c)

V železniškem sektorju je po nesreči težko identificirati žrtve in njihove kontaktne osebe in/ali družinske člane, saj izvajalec načeloma ne pozna identitete žrtev. Pri nekaterih železniških storitvah, pri katerih je obvezna predhodna rezervacija ali se opravi varnostni pregled pred vkrcanjem na vlak, pa bi bilo primerno, da bi imel izvajalec seznam potnikov in osebja na vlaku zgolj za to, da bi lahko hitro obvestil družinske člane in/ali kontaktne osebe. Zato bi bilo treba Agenciji dati pooblastilo, da oblikuje sistem za vključitev teh informacij v potniške sisteme rezervacij. Nacionalne agencije morajo prav tako pripraviti načrte ukrepov ob izjemnih dogodkih, ki vključujejo službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih, načrt za dostop in pomoč na kraju nesreče, pa tudi načrte za zagotavljanje oskrbe za žrtve. Pri pripravi teh načrtov bo lahko Agencija sodelovala in pomagala ob upoštevanju najboljše prakse. Izvajalec bi moral imeti tudi načrt za pomoč žrtvam. [Sprememba 33]

(22)

Za povečanje učinkovitosti dejavnosti preiskovalnega organa in za zagotavljanje pomoči pri izvajanju njegovih nalog bi moral biti preiskovalnemu organu ter Agenciji, če to zahteva, zagotovljen pravočasen dostop do kraja nesreče, po potrebi v dobrem sodelovanju s sodnim organom. Vse udeležene strani, tudi Agencija, bi morale zagotoviti vse ustrezne informacije, da bi preiskovalnemu organu omogočile izvajanje njegovih dejavnosti. Poročila o preiskavah ter vse ugotovitve in priporočila zagotavljajo ključne informacije za nadaljnje izboljšanje varnosti na železnici in bi zato morala biti dostopna javnosti na ravni Unije. Naslovniki bi morali izvajati varnostna priporočila in o ukrepih poročati varnostnemu organu. [Sprememba 34]

(23)	Države članice bi morale predpisati kazni, ki bi se uporabljale pri kršitvah določb iz te direktive, in zagotoviti, da se izvajajo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(24)

Ker ciljev in ukrepov, predlaganih v tej direktivi, to je koordinacije dejavnosti v državah članicah za urejanje in nadzor varnosti, preiskav nesreč in določitve skupnih varnostnih ciljev, skupnih varnostnih metod, skupnih varnostnih kazalnikov ter skupnih zahtev za enotno varnostno spričevalo, države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti in ker jih je mogoče lažje uresničiti na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(25)

Z namenom dopolnitve ali spremembe nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi s skupnimi varnostnimi metodami in njihovo revizijo ter revizijo skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih varnostnih ciljev. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni , s socialnimi partnerji in zlasti z nacionalnimi varnostnimi organi . Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se ustrezni dokumenti istočasno, pravočasno in na ustrezen način predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 35]

(26)

Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z zahtevami glede sistema varnega upravljanja in njegovih sestavnih delov, revizijo sistema podeljevanja spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje, za tovorne vagone in druga tirna vozila ter bistveno vsebino poročila o preiskavi nesreč in incidentov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(27)	Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodno direktivo. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz predhodne direktive.

(28)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznost držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv v nacionalno pravo, ki so navedeni v delu B Priloge IV –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

Ta direktiva določa minimalne ukrepe , ki jih lahko države članice presežejo le s predpisi v skladu s členom 8, za zagotovitev razvoja in nadaljnjega izboljšanja varnosti na železnicah Unije ter olajšanje dostopa do trga storitev železniških prevozov z: [Sprememba 36]

(a)	uskladitvijo regulativnih struktur v državah članicah;

(b)	določitvijo odgovornosti aktivnih udeležencev železniškega sistema;

(c)	razvojem skupnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih metod zaradi postopnega odpravljanja potrebe po za večjo harmonizacijo nacionalnih predpisih predpisov ob visoki ravni varnosti ; [Sprememba 37]

(d)	zahtevo za ustanovitev nacionalnega varnostnega organa in organa za preiskavo nesreč in incidentov za vsako državo članico;

(e)	določitvijo skupnih načel upravljanja, urejanja in nadzorovanja varnosti na železnici;

(ea)	uvedbo enotnega varnostnega spričevala, veljavnega in priznanega v vseh državah članicah v okviru določenih področij delovanja; [Sprememba 38]

(eb)	zahtevo, da Agencija objavi smernice za varnost na železnicah in podeljevanje varnostnih spričeval, vključno s seznami primerov dobre prakse, zlasti za čezmejni prevoz . [Sprememba 39]

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za železniške sisteme v državah članicah, ki se lahko razčlenijo v podsisteme za strukturna področja in področja delovanja. Obsega varnostne zahteve za sistem v celoti, vključno z varnim upravljanjem infrastrukture in vodenjem železniškega prometa ter z medsebojnim delovanjem ali vplivanjem med prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture in drugimi aktivnimi udeleženci železniškega sistema.

2.    Države članice lahko iz področja uporabe ukrepov, ki jih sprejmejo za izvajanje te direktive so izključeni naslednji sistemi , izvzamejo : [Sprememba 103]

(a)	podzemne železnice, tramvaje , tramvaj-vlake in sisteme lahke železnice; [Sprememba 40]

(b)	omrežja, ki so funkcionalno ločena od ostalega železniškega sistema in so predvidena samo za opravljanje lokalnega, mestnega in primestnega potniškega prometa, kakor tudi prevozniki, ki izvajajo dejavnost samo na teh omrežjih;

3.   Države članice lahko iz področja uporabe ukrepov za izvajanje te direktive izvzamejo:

(a)	zasebno železniško infrastrukturo in vozila, ki se uporabljajo izključno na takšni infrastrukturi, pri čemer jo uporablja samo njen lastnik za lastne prevoze blaga;

(b)	infrastrukturo in vozila, predvidena izključno za lokalno, zgodovinsko ali turistično uporabo

(ba)	infrastrukturo lahke železnice, ki jo občasno uporabljajo vozila navadne železnice pod pogoji obratovanja sistema lahke železnice, če je to potrebno izključno za namene povezljivosti; [Sprememba 41]

(bb)	vozila, ki so ostala brez dovoljenja in se jih premika na terminal ali na drugo lokacijo, kjer se lahko zanje znova izda dovoljenje . [Sprememba 42]

Člen 3

Definicije

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje definicije:

(a)	„železniški sistem Unije “ pomeni železniški sistem Unije za konvencionalne hitrosti in visoke hitrosti , kot je opredeljen v členu 2 Direktive… [direktiva o interoperabilnosti železnic]; [Sprememba 43]

(b)	„upravljavec infrastrukture“ pomeni upravljavca železniške infrastrukture, kakor je definiran v členu 2 3 Direktive 2001/14/ES 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta  (8); [Sprememba 44]

(c)

„prevoznik v železniškem prometu“ pomeni podjetje, kakor je definirano v členu 2 3 Direktive 2001/14/ES 2012/34/EU , in vsako drugo javno ali zasebno podjetje, katerega glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga in/ali potnikov v železniškem prometu, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko, ta izraz vključuje tudi prevoznike, ki zagotavljajo samo vleko; [Sprememba 45]

(ca)	„območje delovanja“ pomeni omrežje ali omrežja v državi članici ali skupini držav članic, na katerem naj bi prevoznik v železniškem prometu deloval;

(cb)

„ločeno železniško omrežje“ pomeni železniško omrežje države članice ali del tega omrežja s tirno širino 1520 mm, ki je geografsko ali tehnično ločeno od evropske mreže s standardno nominalno tirno širino (1 435 mm – v nadaljnjem besedilu „standardna širina“) in je uspešno vključeno v železniško omrežje s tirno širino 1 520 mm skupaj s tretjimi državami, vendar je ločeno od standardnega omrežja Unije; [Sprememba 46]

(d)	„tehnična specifikacija za interoperabilnost (TSI)“ pomeni specifikacijo, v kateri je zajet podsistem ali del podsistema zaradi izpolnjevanja bistvenih zahtev in zagotovitve interoperabilnosti železniškega sistema, kakor je definiran v členu 2 Direktive … [direktiva o interoperabilnosti železnic];

(e)

„skupni varnostni cilji (SVC)“ pomeni najmanjše stopnje varnosti, izražene v merilih za sprejemljivost tveganja, ki jih morajo doseči različni deli železniškega sistema (kakor so železniški sistem za konvencionalne hitrosti, železniški sistem za visoke hitrosti, dolgi železniški predori ali proge, ki se uporabljajo samo za tovorni promet) in celotni sistem;

(f)	„skupne varnostne metode (SVM)“ pomeni metode, ki opisujejo ocenjevanje stopnje varnosti in doseganje varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami;

(fa)	„Skupni varnostni kazalniki (SVK)“ pomeni skupni niz podatkov o varnosti na železnicah, zbranih za lažje spremljanje varnega delovanja železniškega sistema in doseganje skupnih varnostnih ciljev (SVC); [Sprememba 48]

(g)	„nacionalni varnostni organ“ pomeni nacionalni organ, ki je zadolžen za naloge v zvezi z varnostjo na železnici v skladu s to direktivo ali katerikoli organ, ki mu je več držav članic zaupalo te naloge, da bi zagotovil enoten varnostni režim;

(h)

„nacionalni predpisi“ pomeni vse zavezujoče predpise, vsebujoče varnostne ali ki jih je sporočila država članica in vsebujejo varnostne, obratovalne ali tehnične zahteve za železnice, ki so naložene na ravni države članice in se uporabljajo za prevoznike za udeležence v železniškem prometu, ne glede na organ, ki jih je izdal; [Sprememba 49]

(i)	„sistem varnega upravljanja“ pomeni organizacijo in ureditev postopke , ki ju jih je vzpostavil upravljavec infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti; [Sprememba 50]

(j)	„glavni preiskovalec“ pomeni osebo, ki je odgovorna za organizacijo, izvajanje in nadzor preiskave;

(k)

„nesreča“ pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki ima imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo tirna vozila med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, tudi tiste, ki niso zajete v opredelitvi potnikov, tudi na ranžirnih postajah in med vzdrževalnimi deli na tirih, požari in druge; [Sprememba 51]

(l)

„resna nesreča“ pomeni katero koli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt vsaj ene osebe ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na tirnih vozilih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očiten vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; navedeni izraz „velika škoda“ pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj 2 milijona evrov;

(m)	„incident“ pomeni katerikoli dogodek, razen nesreče ali resne nesreče, ki je povezan z obratovanjem vlakov in vpliva na varnost obratovanja;

(n)	„preiskava“ pomeni postopek, ki se izvaja zaradi preprečevanja nesreč in incidentov, kar vključuje zbiranje in analizo informacij, presojo, vključno z odkrivanjem vzrokov, ter, kadar je to primerno, pripravo varnostnih priporočil;

(na)	„praktično izvedljivo“, če se nanaša na dejavnost, pomeni, da ta dejavnost po analizi stroškov in koristi ne privede do nesorazmernega prispevka v smislu stroškov in/ali časovnice izvajanja glede na varnostni cilj, ki se ga želi doseči; [Sprememba 52]

(nb)	„druge strani“ pomeni vsak subjekt, ki opravlja zunanje dejavnosti na vmesnikih z železniškim sistemom, ki lahko pomenijo tveganja z neposrednim učinkom na delovanje in ki jih morajo nadzorovati upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu; [Sprememba 53]

(o)	„vzroki“ pomeni dejanja, opustitve dejanj, dogodke ali razmere (ali kombinacijo le-teh), ki so vzrok za nesrečo ali incident;

(p)

„lahka železnica“ pomeni mestni in/ali primestni železniški transportni sistem, ki ima manjšo kapaciteto in nižjo hitrost kot sistemi navadnih ali podzemnih železnic, vendar večjo zmogljivost in višjo hitrost kot sistemi tramvajev. Sistemi lahke železnice lahko imajo ločeno progo ali si jo delijo s preostalimi vozili v prometu in običajno ne izmenjujejo vozil s potniškim prometom na dolge razdalje ali tovornim prometom;

(pa)	„čezmejni železniški sistemi“ pomeni železniške sisteme, ki nudijo storitve prevoza med najbližjima urbanima vozliščema, ki se nahajata na različnih straneh meje; [Sprememba 54]

(q)	„priglašeni organi“ pomeni organe, ki so pooblaščeni za ocenjevanje bodisi skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo bodisi postopka EU za verifikacijo podsistemov;

(r)

„komponente interoperabilnosti“ pomeni vsako osnovno komponento, skupino komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost železniškega sistema iz člena 2 Direktive … [direktiva o interoperabilnosti železnic];

(s)	„imetnik lastnik “ pomeni osebo ali subjekt, ki je lastnik vozila ali ima pravico vozilo uporabljati ali vozilo izkorišča kot prevozno sredstvo in je kot tak vpisan v nacionalnem registru registre vozil iz člena 43 in člena 43a Direktive … [direktiva o interoperabilnosti železnic]; [Sprememba 55]

(t)	„subjekt, zadolžen za vzdrževanje“ pomeni subjekt, ki je zadolžen za vzdrževanje vozila in je kot tak vpisan v nacionalnem registru vozil;

(u)	„vozilo“ pomeni železniško vozilo z lastnim pogonom ali brez njega, ki se na lastnih kolesih premika po železniških tirih v nespremenljivi ali spremenljivi sestavi. Vozilo je sestavljeno iz enega ali več strukturnih in funkcionalnih podsistemov; [Sprememba 56]

(v)	„proizvajalec“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki proizvaja komponento ali podsistem interoperabilnosti oziroma je zanjo takšne komponente zasnoval ali izdelal nekdo drug, sama pa jih trži pod svojim imenom ali blagovno znamko;

(w)	„pošiljatelj“ pomeni podjetje, ki pošilja blago v svojem imenu ali v imenu tretje osebe;

(x)

„nakladalec“ pomeni katero koli podjetje, ki naklada embalirano blago, vključno z nevarnim blagom, majhnimi vsebniki ali prenosnimi rezervoarji, na vagon ali v vsebnik ali ki naklada vsebnike, zabojnike za razsuti tovor, večprekatne posode za plin, cisterne-vsebnike ali prenosne rezervoarje na vagon;

(xa)	„razkladalec“ pomeni podjetje, ki sname kontejner z vagona ali razklada embalirano blago iz ali z vagona ali iz kontejnerja ali izpusti blago iz cisterne, vagona ali kontejnerja; [Sprememba 58]

(y)

„polnilec“ pomeni katero koli podjetje, ki naklada blago, vključno z nevarnim blagom, v cisterno (vagon s cisterno, vagon z odstranljivo cisterno, premični rezervoar ali cisterno-vsebnik) na vagon, v večji vsebnik ali manjši vsebnik za prevoz razsutega blaga, ali na oklepni vagon ali v večprekatno posodo za plin;

(ya)

„kultura pravičnosti“ pomeni vzpostavitev postopka za aktivno spodbujanje zaposlenih k poročanju o nesrečah, incidentih in skorajšnjih nesrečah, povezanih z varnostjo, pri čemer pa so še zmeraj odgovorni za namerne kršitve in hude malomarnosti. Takih posameznikov se ne bi smelo kaznovati ali diskriminirati zaradi nenamernih napak ali razkritja informacij v zvezi z njimi . Kultura pravičnosti železniški industriji omogoča učenje iz nesreč, incidentov in skorajšnjih nesreč ter na podlagi tega izboljšanje varnosti v železniškem prometu za delavce in potnike; [Sprememba 59]

(yb)	„prejemnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je kot taka opredeljena v tovornem listu ter ki prevzame blago in tovorni list; [Sprememba 60]

(yc)	„prevoznik“ pomeni vsako podjetje, s katerim je pošiljatelj ali potnik sklenil pogodbo o prevozu, ali zaporednega prevoznika, ki nosi odgovornost na podlagi te pogodbe .[Sprememba 61]

POGLAVJE II

RAZVOJ IN UPRAVLJANJE VARNOSTI

Člen 4

Vloga aktivnih udeležencev v železniškem sistemu pri razvijanju in izboljševanju varnosti na železnici

1.   Države članice in Agencija , vsaka v okviru svoje pristojnosti, zagotovijo, da se varnost na železnici ohranja ter, kadar je to upravičeno izvedljivo, stalno izboljšuje, upoštevajoč učinek človeških dejavnikov, razvoj zakonodaje Unije in mednarodne zakonodaje ter tehnični in znanstveni napredek, pri čemer ima prednost preprečevanje resnih nesreč.

Države članice in Agencija zagotovijo, da ukrepi za razvoj in izboljšanje varnosti v železniškem prometu upoštevajo potrebo po pristopu, utemeljenem v sistemu.

2.   Države članice in Agencija zagotovijo, da se odgovornost za varno delovanje železniškega sistema in nadzorovanje tveganja, povezanega s tem, zaupa upravljavcem infrastrukture in prevoznikom v železniškem prometu, ki se zavežejo, da bodo:

(a)	izvajali potrebne ukrepe za nadzorovanje tveganja ob medsebojnem sodelovanju, kadar je to primerno;

(b)	uveljavljali predpise Unije in nacionalne predpise;

(c)	uveljavljali sisteme varnega upravljanja v skladu s to direktivo.

Brez poseganja v civilnopravno odgovornost v skladu s pravnimi zahtevami držav članic je vsak upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu odgovoren uporabnikom, strankam, zadevnim delavcem ter tretjim osebam za svoj del sistema in njegovo varno delovanje, vključujoč oskrbo z materialom in sklepanje storitvenih pogodb. V sistemih varnega upravljanja upravljavcev infrastrukture in prevoznikov v železniškem prometu je treba upoštevati tudi tveganja, povezana z dejavnostmi tretjih oseb.

3.   Vsi proizvajalci, vzdrževalci, 1 imetniki, izvajalci storitev in oskrbovalne službe zagotovijo, da so njihova tirna vozila, prostori, objekti in naprave, dodatki in oprema ter storitve v skladu z opredeljenimi zahtevami in pogoji za uporabo, tako da jih lahko prevoznik v železniškem prometu in/ali upravljavec infrastrukture varno uporablja.

4.   Vsi aktivni udeleženci, ki igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti, vsak na svojem področju odgovornosti izvajajo potrebne ukrepe za obvladovanje tveganja, kadar je to primerno in v sodelovanju z drugimi , ter nosijo odgovornost za opravljanje svojih nalog . Poleg prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture med te aktivne udeležence spadajo še:

(a)	imetniki in njihov subjekt ali subjekti, zadolženi za vzdrževanje vozil;

(b)	pošiljatelji, nakladalci , razkladalci in polnilci, ki igrajo vlogo pri zagotavljanju varnosti pri natovarjanju;

(c)	proizvajalci, ki so odgovorni za načrtovanje in proizvodnjo varnih železniških vozil, delov, komponent ali podsklopov vozila, železniške infrastrukture, dobavljanje energije in vodenje-upravljanje ob progi ter izdajo predhodne dokumentacije o vzdrževanju, povezane z vozilom .

5.   Vsi prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture in subjekti, zadolženi za vzdrževanje, zagotovijo, da njihovi podizvajalci izvajajo ukrepe za obvladovanje tveganja. V ta namen vsi prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture in subjekti, zadolženi za vzdrževanje, uporabljajo postopke iz skupnih metod spremljanja, opredeljene v Uredbi Komisije (EU) št. 1078/2012 (9). Njihovi podizvajalci ta postopek uporabljajo na podlagi pogodbenih razmerij dogovorov . Prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture in subjekti, zadolženi za vzdrževanje, svoja pogodbena razmerja svoje pogodbene dogovore razkrijejo na zahtevo Agencije ali nacionalnega varnostnega organa.

6.   Kateri koli aktivni udeleženec železniškega sistema, ki odkrije sistemsko varnostno tveganje, povezano z okvarami ali napakami pri delovanju tehnične opreme, vključno z opremo na strukturnih podsistemih, o takšnih tveganjih po postopku, ki je usklajen po vsej Uniji, obvestijo preostale udeležene osebe strani in Agencijo ter jim tako omogočijo, da sprejmejo vse potrebne korektivne ukrepe za zagotovitev neprekinjenega varnega delovanja železniškega sistema.

6a.     Države članice, Agencija in vsi aktivni udeleženci v železniškem sistemu vzpostavijo „kulturo pravičnosti“, ki bo zagotavljala dosledno poročanje o nesrečah, incidentih in potencialnih varnostnih tveganjih. Države članice za spodbujanje takšnega poročanja oblikujejo mehanizem, ki bo zagotavljal zaupnost pri poročanju.

7.   V primeru izmenjave vozil med prevozniki v železniškem prometu si vsi aktivni udeleženci izmenjajo vse informacije, potrebne za zagotovitev varnega obratovanja , pri čemer uporabljajo registre vozil iz členov 43 in 43a Direktive … [direktiva o interoperabilnosti železnic ]. Zlasti to velja za informacije v zvezi s stanjem in zgodovino vozila, sestavnimi deli datoteke o vzdrževanju, sledljivostjo nakladalnih storitev , komponentami, pomembnimi za varnost, in tovornimi listi. Te morajo biti dovolj podrobne, da prevozniku v železniškem prometu omogočijo oceno tveganj, povezanih z obratovanjem zadevnega vozila. [Sprememba 62]

Člen 5

Skupni varnostni kazalniki

1.   Da bi olajšale oceno o doseganju SVC in zagotovile spremljanje splošnega razvoja varnosti na železnici, države članice zbirajo informacije o skupnih varnostnih kazalnikih (SVK) iz letnih poročil nacionalnih varnostnih organov iz člena 18.

SVK se določijo v skladu s Prilogo I.

1a.     Države članice podpirajo Agencijo pri njenih nalogah spremljanja razvoja varnosti v železniškem prometu na ravni Unije. [Sprememba 63]

2.   Komisija je v skladu s členom 26 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov za revizijo Priloge I, zlasti za posodobitev SVK ob upoštevanju tehničnega napredka in prilagoditev skupne metode za izračun stroškov nesreč.

Člen 6

Skupne varnostne metode

1.   SVM opisujejo, kako se ocenjujejo stopnje varnosti, doseganje varnostnih ciljev in skladnost z drugimi varnostnimi zahtevami, za ta namen pa se pripravijo in definirajo:

(a)	metode za ovrednotenje in oceno tveganja;

(b)	metode za ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil, izdanih v skladu s členoma 10 in 11;

(c)	metode nadzora, ki jih uporabljajo nacionalni varnostni organi, in metode nadzora, ki jih uporabljajo prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture in subjekti, zadolženi za vzdrževanje;

(ca)	metode za spremljanje razvoja varnosti na nacionalni ravni in ravni Unije; [Sprememba 64]

(d)	vse druge metode, povezane s sistemom varnega upravljanja, ki morajo biti usklajene na ravni Unije.

2.   Komisija podeli mandate Agenciji za pripravo osnutkov novih SVM iz točke 1(d), za revizijo in posodobitev vseh SVM, da se upošteva tehnološki razvoj in družbene zahteve, ter za čim hitrejše podajanje zadevnih priporočil Komisiji. [Sprememba 65]

Pri pripravljanju osnutkov priporočil Agencija upošteva mnenja uporabnikov , nacionalnih varnostnih organov, socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih strani. Priporočilom se priložijo poročila o izsledkih takšnih posvetovanj in poročilo z oceno učinka novih SVM, ki se sprejemajo. [Sprememba 66]

3.   SVM se pregledujejo v rednih časovnih presledkih, upoštevajoč izkušnje, pridobljene pri njihovem izvajanju in celotnem razvoju varnosti v železniškem prometu, ter z namenom ohranjanja in, kadar v kolikor je to upravičeno in izvedljivo, nenehnega izboljševanja varnosti. [Sprememba 67]

4.   Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov za določitev SVM in revidiranih SVM v skladu s členom 26.

5.   Države članice brez odlašanja sprejmejo vse potrebne spremembe svojih nacionalnih predpisov ob upoštevanju sprejetja in revizij SVM. [Sprememba 68]

Člen 7

Skupni varnostni cilji

1.   SVC vsebujejo definicije najmanjše varnostne ravni, ki jih morajo doseči različni deli železniškega sistema ter celotni sistem v vsaki državi članici, izražene v sprejemljivosti tveganja v zvezi s:

(a)	posameznimi tveganji, povezanimi s potniki, osebjem, vključno z osebjem pogodbenikov, uporabniki nivojskih križanj ter, brez poseganja v obstoječa nacionalna in mednarodna pravila o odgovornosti, osebami, ki se nepooblaščeno nahajajo na zemljišču železnice;

(b)	socialnimi tveganji.

2.   Komisija podeli mandate Agenciji za čim hitrejšo pripravo osnutkov revidiranih SVC in za podajanje zadevnih priporočil Komisiji.[Sprememba 69]

3.   SVC se pregledujejo v rednih časovnih presledkih ob upoštevanju celotnega razvoja varnosti na železnici. Revidirani SVC odražajo vsako prednostno področje, kjer je treba varnost dodatno izboljšati.

4.   Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov za določitev revidiranih SVC v skladu s členom 26.

5.   Države članice sprejmejo vse potrebne spremembe svojih nacionalnih predpisov, da bi dosegle vsaj SVC in vse revidirane SVC v skladu s časovno razporeditvijo uresničevanja, ki jim je priložena. Komisijo o teh predpisih obvestijo v skladu s členom 8.

Člen 8

Nacionalni predpisi

1.   Države članice lahko določijo oblikujejo nove nacionalne predpise po začetku veljavnosti te direktive samo v naslednjih primerih:

(a)	če predpisi v zvezi z obstoječimi varnostnimi metodami niso zajeti v SVM;

(b)	kot nujen preventivni ukrep, zlasti po nesreči.

Države članice zagotovijo, da so nacionalni predpisi nediskriminatorni in je v nacionalnih predpisih njih upoštevana potreba po sistemskem pristopu.

Države članice se lahko odločijo vzpostaviti višjo raven varnosti, kot je opredeljena v ustreznih SVC, če je ta višja raven varnosti povsem skladna z obstoječimi SVC.

2.   Če namerava država članica izdati nov nacionalni predpis, mora osnutek tega predpisa nemudoma priglasiti Agenciji in Komisiji prek ustreznega sistema IT v skladu s členom 23 Uredbe… [uredba o Agenciji za železniški promet] in zraven priložiti poročilo o oceni učinka novega predpisa, ki ga želi sprejeti . Razen v primerih, opisanih pod točko (b) odstavka 1, se ta priglasitev opravi vsaj tri mesece pred načrtovanim sprejetjem predpisa .

Agencija potem, ko prejme osnutek nacionalnega predpisa, začne postopek usklajevanja, v katerega vključi vse nacionalne varnostne organe, da bi zagotovila kar najvišjo stopnjo usklajenosti v vsej Uniji.

Nov nacionalni predpis ne sme še naprej veljati ali začeti veljati, če Komisija na priporočilo Agencije temu nasprotuje in za svoje nasprotovanje poda utemeljitev.

3.   Če Agencija ugotovi, da kateri koli nacionalni predpis, ne glede na to, ali je bil priglašen ali ne, ni več potreben ali da je v nasprotju s SVM ali katerim koli drugim zakonom Unije, sprejetim po začetku uporabe zadevnega nacionalnega predpisa, se uporabi postopek iz člena 22 Uredbe… [uredba o  A genciji za železniški promet].

Agencija ne sme uporabiti tega odstavka v zvezi z vprašanji, povezanimi z usposabljanjem, poklicnem zdravjem in varnostjo železniških delavcev, ki opravljajo naloge v zvezi z varnostjo, če je zadevni nacionalni predpis diskriminatoren in če je s SVM ali drugo zakonodajo Unije predpisana večja raven varnosti.

4.   Države članice zagotovijo, da so nacionalni predpisi na voljo , vključno s tistimi, ki zadevajo vmesnike med vozili in omrežjem, dostopni brezplačno in v jeziku, ki ga razumejo vse zadevne strani vsaj dveh uradnih jezikih Unije .

5.   Za nacionalne predpise, priglašene v skladu s tem členom, postopek uradnega obveščanja iz Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) ne velja.

5a.     Agencija oblikuje in objavi skupne smernice za sprejetje novih ali spremembo obstoječih nacionalnih predpisov. [Sprememba 70]

Člen 9

Sistemi varnega upravljanja

1.   Upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu vzpostavijo sisteme varnega upravljanja zaradi zagotovitve, da železniški sistem doseže vsaj SVC, da je v skladu z varnostnimi zahtevami iz TSI ter da se uporabljajo zadevni deli SVM in predpisi, priglašeni na podlagi člena 8.

2.   Sistem varnega upravljanja izpolnjuje zahteve, ki so prilagojene značilnostim, obsegu in drugim pogojem za zadevno dejavnost. Ta sistem zagotovi kontrolo vseh tveganj, povezanih z dejavnostjo upravljavca infrastrukture ali prevoznika v železniškem prometu, vključno s primernimi kvalifikacijami in usposabljanjem zaposlenih, pa tudi z vzdrževanjem in oskrbo z materialom ter zaposlovanjem pogodbenikov. Brez poseganja v obstoječa nacionalna in mednarodna pravila o odgovornosti sistem varnega upravljanja upošteva, kadar je to primerno in upravičeno, tudi tveganja, ki izhajajo iz dejavnosti drugih strani. Posledično so vzpostavljeni postopki, s pomočjo katerih upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu opredelijo možna tveganja, ki izvirajo iz zunanjih dejavnosti na vmesnikih z železniškim sistemom in ki neposredno vplivajo na delovanje. [Sprememba 71]

Komisija z izvedbenimi delegiranimi akti določi elemente sistema varnega upravljanja , vključno z notranje odobreno in sporočeno varnostno politiko ; kakovostnimi in količinskimi varnostnimi cilji ter postopki za doseganje teh ciljev; postopki za doseganje tehničnih standardov in standardov delovanja; postopki za ocenjevanje tveganja in izvedbenimi ukrepi za obvladovanje tveganja; ukrepi za usposabljanje in informiranje zaposlenih; postopki za zagotavljanje komunikacije in dokumentacijo informacij, povezanih z varnostjo; postopki za poročanje in analizo incidentov in nesreč ter drugih z varnostjo povezanih dogodkov in postopki za razvoj preventivnih ukrepov; določbami v zvezi z načrti ukrepov ob izjemnih dogodkih, dogovorjenimi z javnimi organi; in določbami za notranjo revizijo sistema varnega upravljanja . Ti izvedbeni delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2) 26 . [Sprememba 72]

2a.     Kar zadeva železniško osebje, sistem varnega upravljanja vključuje ukrepe za zagotovitev programov za usposabljanje zaposlenih in sistemov za ohranjanje usposobljenosti osebja ter ustrezno opravljanje nalog. [Sprememba 73]

2b.     Sistem varnega upravljanja vključuje pravila o „kulturi pravičnosti“, kakor je opredeljena v členu 3. [Sprememba 74]

3.   Sistem varnega upravljanja vsakega upravljavca infrastrukture upošteva učinke dejavnosti različnih prevoznikov na omrežju in je zato treba sprejeti določbe, ki omogočijo vsem prevoznikom v železniškem prometu, da izvajajo dejavnosti v skladu s TSI in nacionalnimi predpisi ter s pogoji iz njihovega varnostnega spričevala. Sistem varnega upravljanja se razvija tudi z namenom koordinacije hitrih postopkov upravljavca infrastrukture z vsemi prevozniki v železniškem prometu, ki izvajajo dejavnosti na njegovi infrastrukturi, s službami za ukrepanje ob izrednih dogodkih, da se zagotovi hitro posredovanje reševalnih služb, in z drugimi stranmi, ki bi utegnile biti udeležene v izrednih razmerah . Pri čezmejni infrastrukturi ter zlasti pri čezmejnih tunelih se razvijajo in izboljšujejo posebni sistemi varnega upravljanja, da bi zagotovili potrebno usklajenost in pripravljenost pristojnih služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih na obeh straneh meje . [Sprememba 75]

3a.     Upravljavci infrastrukture vzpostavijo tudi sistem za usklajevanje z upravljavci iz sosednjih držav, s katerimi je omrežje povezano. Ta sistem vključuje mehanizme za posredovanje informacij v primeru incidentov ali nesreč na omrežju ali zamud, ki lahko ovirajo čezmejni promet, in postopke sodelovanja pri vzpostavitvi prometa med dvema infrastrukturama, pri čemer se ves čas zagotavlja varnost na omrežju. Upravljavci infrastrukture v obeh državah izvajalcem, zainteresiranim stranem in ustreznim nacionalnim organom posredujejo vse pomembne informacije, ki utegnejo vplivati na promet med državama. [Sprememba 76]

4.   Vsako leto do 30. junija vsi upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu nacionalnemu varnostnemu organu predložijo letno varnostno poročilo v zvezi s prejšnjim koledarskim letom. To varnostno poročilo vsebuje:

(a)	podatke o tem, kako se izpolnjujejo skupni varnostni cilji organizacije, in rezultate varnostnih načrtov;

(b)	opis razvoja nacionalnih varnostnih kazalnikov in SVK iz Priloge I, če je to pomembno za organizacijo, ki pripravlja poročilo;

(c)	rezultate notranje varnostne revizije;

(d)	ugotovitve o pomanjkljivostih in napakah pri delovanju železniškega prometa in upravljavca infrastrukture, ki bi lahko bile pomembne za nacionalni varnostni organ.

POGLAVJE III

PODELJEVANJE VARNOSTNIH SPRIČEVAL IN POOBLASTIL

Člen 10

Enotno varnostno spričevalo

1.   Dostop do železniške infrastrukture se odobri samo prevoznikom v železniškem prometu, ki imajo enotno varnostno spričevalo.

2.   Enotno varnostno spričevalo podeli Agencija , razen v primerih iz odstavka 2a, na podlagi dokazil, da je prevoznik v železniškem prometu vzpostavil svoj sistem varnega upravljanja v skladu s členom 9 ter da izpolnjuje zahteve iz TSI in iz druge zadevne zakonodaje ter vsa posebna operativna pravila, ki pridejo v poštev pri storitvi, ki jo izvaja prevoznik v železniškem prometu, za zagotovitev nadzora nad tveganji in varnega izvajanja prevoznih storitev na omrežju.

2a.     Varnostna spričevala za prevoznike v železniškem prometu, ki delujejo le na ločenem omrežju, lahko podelijo tudi nacionalni varnostni organi tistih držav članic, ki imajo takšno omrežje. V takih primerih se lahko prosilec odloči, ali bo vlogo oddal pri Agenciji ali pri nacionalnem varnostnem organu zadevne države članice.

Nacionalni varnostni organi tistih držav članic, ki imajo ločeno omrežje, v času prehodnega obdobja iz člena 30 oblikujejo skupne postopke za podeljevanje varnostnih spričeval in zagotovijo vzajemno priznavanje varnostnih spričeval, ki jih izdajo. Če so odločitve nacionalnih varnostnih organov nasprotujoče si ali če ni bila sprejeta vzajemno sprejemljiva odločitev, sprejme odločitev Agencija v skladu s členom 12 Uredbe … [uredba o Agenciji za železniški promet].

Če do konca prehodnega obdobja iz člena 30 ti nacionalni varnostni organi niso vzpostavili strukture za skupne postopke in vzajemno priznavanje varnostnih spričeval, dovoljenja iz tega člena podeli le Agencija.

Če so do konca prehodnega obdobja iz člena 30 vzpostavljene strukture za skupne postopke podeljevanja spričeval in vzajemno priznavanje varnostnih spričeval, lahko nacionalni varnostni organi tistih držav članic, ki imajo ločena omrežja, še naprej izdajajo varnostna spričevala, prosilci pa lahko za varnostna spričevala zaprosijo pri Agenciji ali pri pristojnem nacionalnem varnostnem organu po koncu prehodnega obdobja iz člena 30.

Komisija deset let po začetku veljavnosti te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku, ki je bil dosežen pri vzpostavitvi skupnih postopkov in vzajemnega priznavanja varnostnih spričeval za ločena železniška omrežja, in po potrebi predloži ustrezne zakonodajne predloge.

3.   V enotnem varnostnem spričevalu morata biti navedena vrsta, in obseg in območje delovanja zajetih dejavnosti v železniškem prometu. Enotno varnostno spričevalo velja in se ga priznava po vsej Uniji za enake dejavnosti ali v delih Unije v skladu s pogoji, ki jih določi Agencija .

4.    Pred začetkom izvajanja vsake nove storitve, ki ni zajeta v enotnem varnostnem spričevalu, prevoznik v železniškem prometu tri mesece pred začetkom izvajanja katere koli nove storitve nacionalnemu varnostnemu organu priglasi pošlje Agenciji ali, v primerih iz odstavka 2a, nacionalnim varnostnim organom dodatno dokumentacijo, s katero potrjuje ki je potrebna za potrditev , da:

(a)

bo prevoznik v železniškem prometu spoštoval operativne predpise, vključno z nacionalnimi predpisi, ki so mu bili dani na voljo v skladu s členom 8(4), in ocenjeval varnost svojih dejavnosti, pri čemer bo upošteval zahteve iz Uredbe Komisije (ES) št. 352/2009 (11) in obvladoval vsa tveganja s pomočjo svojega sistema varnega upravljanja ter sprejel vse ukrepe za zagotavljanje varnega delovanja;

(b)	je prevoznik v železniškem prometu sprejel vse ukrepe za zagotovitev sodelovanja in usklajevanja z upravljavci infrastrukture v omrežjih, na katerih namerava delovati;

(c)	je prevoznik v železniškem prometu sprejel vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnega izvajanja zadevne storitve;

(d)	ima prevoznik v železniškem prometu licenco, izdano v skladu z Direktivo Sveta 95/18/ES (12);

(e)	vrsta , obseg in obseg območje dejavnosti, ki jih namerava izvajati, ustrezata tistima ustrezajo tistim , ki sta navedena so navedeni v njegovem enotnem varnostnem spričevalu.

Če ima Agencija ali, v primerih iz odstavka 2a, nacionalni varnostni organ dvome glede izpolnjevanja enega ali več pogojev, od prevoznika v železniškem prometu zahteva dodatne informacije v skladu z roki iz člena 11(1). Če Agencija ali, v primerih iz odstavka 2a, . Ta izmenjava pa ne sme povzročiti začasnega preklica ali odložitve začetka izvajanja dejavnosti. Če nacionalni varnostni organ najde dokaze o neizpolnjevanju enega ali več pogojev, zadevo predloži Agenciji, ki sprejme ustrezne ukrepe, vključno z  dopolnitvijo, začasnim preklicem ali razveljavitvijo spričevala.

5.   Enotno varnostno spričevalo se podaljša, ko prevoznik v železniškem prometu predloži vlogo, v časovnih presledkih, ki niso daljši kakor pet let. Delno ali v celoti se dopolni, kadarkoli preden se bistveno spremeni vrsta, obseg ali obseg območje dejavnosti.

Imetnik enotnega varnostnega spričevala Agencijo ali, v primerih iz odstavka 2a, nacionalni varnostni organ brez odlašanja obvesti o kakršnih koli pomembnih spremembah pogojev za to enotno varnostno spričevalo. Poleg tega Agencijo ali, v primerih iz odstavka 2a, nacionalni varnostni organ obvesti, kadar koli zaposli novo kategorijo osebja , ki ima bistveno vlogo pri varnosti, ali začne uporabljati nove vrste tirnih vozil. Tudi v teh primerih veljajo roki iz člena 11(1).

Agencija lahko zahteva, da se enotno varnostno spričevalo revidira, ko se bistveno spremeni varnostni regulativni okvir.

6.   Če nacionalni varnostni organ ugotovi, da imetnik enotnega varnostnega spričevala ne izpolnjuje več pogojev za spričevalo, lahko od Agencije zahteva, naj ga razveljavi. Agencija ali, v primerih iz odstavka 2a, nacionalni varnostni organ lahko razveljavi enotno varnostno spričevalo, pri čemer navede razloge za svojo odločitev. Agencija ali, v primerih iz odstavka 2a, nacionalni varnostni organ vse nacionalne varnostne organe nemudoma obvesti, na katerih omrežjih deluje zadevni prevoznik v železniškem prometu.

7.   Agencija ali, v primerih iz odstavka 2a, nacionalni varnostni organ obvesti nacionalni varnostni organ v enem mesecu po izdaji, podaljšanju, dopolnitvi ali razveljavitvi enotnega varnostnega spričevala. V obvestilu navede ime in naslov prevoznika v železniškem prometu, datum izdaje, obseg in veljavnost spričevala ter, v primeru razveljavitve, razloge za svojo odločitev.

8.   Agencija nenehno spremlja učinkovitost ukrepov za izdajanje enotnih varnostnih spričeval in nadzor s strani nacionalnih varnostnih organov ter po potrebi Komisiji poda priporočila za izboljšave. Ta lahko vključujejo priporočila za SVM, ki zajemajo postopek sistema varnega upravljanja, ki bi ga bilo treba uskladiti na ravni Unije v skladu s členom 6(1)(d) točko (d) člena 6(1) .

8a.     Vse fizične in pravne osebe lahko vložijo pritožbo proti odločbi, ki jo je nanje naslovila Agencija, v skladu s členi 12, 16, 17 in 18 Uredbe … [uredba o Agenciji za železniški promet], ali proti temu, da Agencija odločbe ni sprejela v predpisanih rokih. Te pravice se nanašajo tudi na organizacije, ki zastopajo osebe iz člena 34(2) Uredbe … [uredba o Agenciji za železniški promet] in imajo za to ustrezen mandat v skladu s svojim statutom. [Sprememba 77]

Člen 11

Vloge za pridobitev enotnega varnostnega spričevala

1.   Vloge za pridobitev enotnega varnostnega spričevala se predložijo Agenciji. Agencija o vlogi odloči brez odlašanja ter v vsakem primeru največ štiri tri mesece po tem, ko so ji bile predložene vse potrebne informacije in dodatne informacije, ki jih je zahtevala prejemu vloge . Če se od njega zahtevajo dodatne prosilca zahteva predložitev dodatnih informacij, se take informacije, prosilec te predloži nemudoma predložijo v razumnem roku , ki ga določi Agencija in ki ne presega enega meseca, razen v izjemnih okoliščinah, če se Agencija strinja in odobri časovno omejeno podaljšanje . Negativnim odločitvam je priložena ustrezna utemeljitev .

V primeru vloge za razširitev delovanja v dodatni državi članici Agencija sprejme odločitev v roku treh mesecev po prejetju vloge.

2.   Agencija zagotovi podrobna navodila o tem, kako pridobiti enotno varnostno spričevalo. V teh navodilih navede vse zahteve, ki so določene za namen člena 10(2), in izda vse zadevne dokumente.

3.   Navodila za predložitev vloge, ki opisujejo in pojasnjujejo zahteve za enotna varnostna spričevala in navajajo dokumente, ki jih je treba predložiti, so prosilcem na voljo brezplačno in v vseh uradnih jezikih Unije . Nacionalni varnostni organi sodelujejo z Agencijo pri razširjanju takšnih informacij. [Sprememba 78]

Člen 12

Podeljevanje varnostnega pooblastila upravljavcu infrastrukture

1.   Da bi dobil dovoljenje za upravljanje in vodenje železniške infrastrukture, upravljavec infrastrukture pridobi varnostno pooblastilo od nacionalnega varnostnega organa v državi članici, v kateri ima sedež. V primeru čezmejne infrastrukture z enim samim upravljavcem infrastrukture je Agencija pristojna za naloge iz tega člena.

2.   Varnostno pooblastilo vsebuje zajema overitev, ki potrjuje odobritev sistema varnega upravljanja upravljavca infrastrukture iz člena 9, ki vključuje postopke in določbe za izpolnjevanje zahtev, potrebnih za varno zasnovo, vzdrževanje in delovanje železniške infrastrukture, vključujoč, kadar je to primerno, vzdrževanje in delovanje kontrole prometa in sistem signalizacije , pa tudi postopke za ukrepanje v primeru hude nesreče, da se zagotovi nujna pomoč in ponovno varno vzpostavi infrastruktura .

Varnostno pooblastilo se podaljša, ko prevoznik v železniškem prometu predloži vlogo, v časovnih presledkih petih let. Delno ali v celoti se dopolni, kadarkoli se bistveno spremenijo bodisi železniška infrastruktura, signalizacija ali oskrba z energijo bodisi načela za njeno delovanje in vzdrževanje. Imetnik varnostnega pooblastila brez odlašanja nemudoma obvesti nacionalni varnostni organ in Agencijo o vseh teh spremembah.

Nacionalni varnostni organ ali, za primere čezmejne infrastrukture iz odstavka 1, Agencija lahko zahteva, da se zadevni del varnostnega pooblastila revidira, ko se bistveno spremeni varnostni regulativni okvir.

Če nacionalni varnostni organ ali, za primere čezmejne infrastrukture iz odstavka 1, Agencija ugotovi, da imetnik varnostnega pooblastila ne izpolnjuje več pogojev za pooblastilo, ki ga je izdal, razveljavi pooblastilo, pri čemer obrazloži razloge za svojo odločitev.

3.   Nacionalni varnostni organ o vlogi za varnostno pooblastilo odloči brez odlašanja ter v vsakem primeru največ štiri tri mesece po tem, ko so mu bile predložene vse potrebne prejemu vloge. Če se od prosilca zahteva predložitev dodatnih informacij, se take informacije in dodatne informacije predložijo v razumnem roku , ki jih je zahteval ga določi nacionalni varnostni organ ali Agencija in ki ne presega enega meseca, razen v izjemnih okoliščinah, če se nacionalni varnostni organ ali Agencija strinja in odobri časovno omejeno podaljšanje. Negativne odločitve se ustrezno utemeljijo .

Na razpolago se da dokument z navodili za predložitev vloge, ki opisuje in razlaga zahteve za varnostna pooblastila ter navaja zahtevano dokumentacijo.

4.   Nacionalni varnostni organ v enem mesecu obvesti Agencijo o varnostnih pooblastilih, ki so izdana, podaljšana, spremenjena ali razveljavljena. V obvestilu navede ime in naslov upravljavca infrastrukture, datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega pooblastila ter, v primeru razveljavitve, razloge za svojo odločitev. [Sprememba 79]

Člen 13

Dostop do sredstev za usposabljanje

1.   Države članice zagotovijo, da imajo prevozniki v železniškem prometu enakopraven in nediskriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje strojevodij in spremnega osebja na vlakih, kadarkoli je to usposabljanje potrebno za izvajanje storitev na njihovem omrežju ali za izpolnjevanje pogojev za pridobitev varnostnega spričevala in zahtev za pridobitev dovoljenj in spričeval v skladu z Direktivo 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13).

Ponujene storitve vključujejo usposabljanje v zvezi s poznavanjem prog, pomočjo invalidom, operativnimi pravili in postopki, sistemom signalizacije in sistemom upravljanja vodenja prometa ter hitrih postopkov, ki se uporabljajo na zadevnih progah. [Sprememba 80]

Države članice zagotovijo tudi, da imajo upravljavci infrastrukture in njihovo osebje, ki opravlja ključne varnostne naloge, enakopraven in nediskriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje.

Če usposabljanje ne vključuje izpitov in podelitve spričeval, država članica zagotovi, da imajo prevozniki v železniškem prometu možnost pridobiti ta spričevala.

Nacionalni varnostni organ zagotovi, da so pri usposabljanju ali, kadar je to primerno, podelitvi spričeval izpolnjene zahteve iz Direktive 2007/59/ES, TSI ali nacionalnih predpisov iz člena 8.

2.   Če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja samo en prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture, države članice zagotovijo, da so te dostopne tudi drugim prevoznikom v železniškem prometu po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo.

3.   Pri zaposlovanju novih strojevodij, vlakovnega osebja in osebja, ki izvaja ključne varnostne naloge, prevoznik v železniškem prometu omogoči upoštevanje kakršnega koli usposabljanja, kvalifikacij in izkušenj, pridobljenih pri drugih prevoznikih v železniškem prometu. Zaradi tega so ti člani osebja upravičeni do dostopa do dokumentov ter pridobivanja in pošiljanja kopij dokumentov, ki potrjujejo njihovo usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje.

4.   Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture so odgovorni za raven usposobljenosti in kvalifikacij svojega osebja, ki opravlja varnostno delo , vključno z vlakovnim osebjem . [Sprememba 81]

Člen 14

Vzdrževanje vozil

1.   Vsakemu vozilu se pred začetkom obratovanja oziroma pred uporabo v omrežju dodeli subjekt, ki je zadolžen za njegovo vzdrževanje in ki se ga vnese v nacionalni register registre vozil v skladu s členom 43 in členom 43a Direktive … [direktiva o interoperabilnosti železnic].

2.   Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, je lahko prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture ali imetnik.

3.   Brez poseganja v pristojnosti prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture glede varnega upravljanja vlaka, kakor je to določeno v členu 4, subjekt z ustreznim sistemom vzdrževanja zagotovi, da vozila, za katera je zadolžen za vzdrževanje, varno obratujejo. Zato subjekt, zadolžen za vzdrževanje, zagotovi, da so vozila vzdrževana v skladu z:

(a)	datoteko o vzdrževanju vsakega vozila,

(b)	ustreznimi zahtevami, vključno s predpisi o vzdrževanju in z določbami TSI.

Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, izvaja vzdrževanje sam ali za to uporablja pogodbene vzdrževalne delavnice.

4.   V primeru tovornih vagonov vsak subjekt, zadolžen za vzdrževanje, potrdi organ, pooblaščen ali priznan v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 445/2011 (14), ali nacionalni varnostni organ. Tudi postopek priznanja temelji na merilih neodvisnosti, strokovnosti in nepristranskosti.

Če je subjekt, zadolžen za vzdrževanje, upravljavec infrastrukture, skladnost z Uredbo (EU) št. 445/2011 preveri ustrezni nacionalni varnostni organ v skladu s postopki iz člena 12 te direktive in jo odobri s potrdili, določenimi v teh postopkih.

5.   Potrdila, izdana v skladu z odstavkom 4, veljajo in so samodejno priznana po vsej Uniji.

Agencija vzpostavi in objavi register subjektov, ki imajo potrdilo in ki so odgovorni za vzdrževanje, ter ta register stalno posodablja. Register je povezan z nacionalnim registrom vozil ali registri vozil v skladu s členom 43(1) in (4) in členom 43a(1) in (4) Direktive … [direktiva o interoperabilnosti železnic].

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo skupne specifikacije za navedene registre glede vsebine, oblike podatkov, funkcionalne in tehnične arhitekture, načina delovanja ter pravil za vnos in iskanje podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

5a.     Agencija pri oblikovanju ali dopolnjevanju TSI uskladi pravila o minimalnih zahtevah pri vzdrževanju, da se zagotovi varnost celotnega železniškega sistema. Pri tem upošteva različne dejavnike (uporabo, starost, material, kilometrino, vremenske razmere, vrsto tirov itd.), ki vplivajo na obrabo. Podjetja lahko še naprej uporabljajo svoj sistem vzdrževanja, pod pogojem da Agencija meni, da ta zagotavlja enakovredno ali višjo raven varnosti.

6.   Agencija do 31. maja 2014 najpozneje v dveh letih po začetku veljavnosti te direktive oceni sistem podeljevanja spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje tovornih vagonov, in preuči možnosti za razširitev tega sistema na vsa vozila ter Komisiji predloži poročilo. Poročilo vsebuje priporočilo glede tega, ali naj se sistem podeljevanja spričeval razširi tudi na druge vrste vozil . Komisija na podlagi priporočila sprejme ustrezne ukrepe.

6a.     Agencija najpozneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti te direktive opredeli železniške komponente, ki so ključnega pomena za varnost v železniškem prometu in razvije sistem, ki bo omogočal sledenje tem komponentam.

7.   Komisija do 24. decembra 2016 z izvedbenimi na podlagi priporočila Agencije in najpozneje v 36 mesecih po začetku veljavnosti te direktive z delegiranimi akti v skladu s členom 26 sprejme skupne pogoje za podeljevanje spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje, za vsa vozila.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

Sistem podeljevanja spričeval, ki velja za tovorne vagone in je bil sprejet z Uredbo (EU) št. 445/2011, se uporablja do sprejetja izvedbenih delegiranih aktov iz prvega pododstavka. [Sprememba 82]

Člen 15

Odstopanja od sistema podeljevanja spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje

1.   Države članice se lahko odločijo, da bodo svoje obveznosti opredeljevanja subjekta, zadolženega za vzdrževanje, in njegovega potrjevanja v zvezi s sistemom podeljevanja spričeval, določenim v členu 14, izpolnjevale z alternativnimi ukrepi, v primerih:

(a)	vozil, registriranih v tretji državi in vzdrževanih v skladu z zakoni tiste države;

(b)	vozil, ki se uporabljajo na omrežjih ali progah, katerih tirna širina se razlikuje od tiste na glavnem železniškem omrežju v Uniji in za katere je izpolnjevanje zahtev iz člena 14(3) zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi s tretjimi državami;

(c)	vozil, ki jih zajema člen 2, in vojaške opreme ter posebnega transporta, za katere je pred obratovanjem potrebno ad hoc dovoljenje nacionalnih varnostnih organov. V tem primeru se odstopanja odobrijo za obdobje največ petih let.

2.   Alternativni ukrepi iz odstavka 1 se izvajajo z odstopanji, ki jih odobri ustrezni nacionalni varnostni organ ali Agencija:

(a)	pri registriranju vozil v skladu s členom 43 Direktive … [direktiva o interoperabilnosti železnic], kar zadeva opredelitev subjekta, zadolženega za vzdrževanje;

(b)	pri izdajanju varnostnih spričeval in pooblastil prevoznikom v železniškem prometu in upravljavcem infrastrukture v skladu s členoma 10 in 12 te direktive, kar zadeva opredeljevanje ali izdajanje potrdil subjektom, zadolženim za vzdrževanje.

3.   Takšna odstopanja se opredelijo in upravičijo v letnem varnostnem poročilu iz člena 18. Če se zdi, da obstajajo prevelika tveganja glede varnosti v železniškem sistemu Unije, Agencija o tem nemudoma obvesti Komisijo. Komisija stopi v stik z udeleženimi stranmi in, če je to ustrezno, od držav članic zahteva, naj umaknejo svojo odločitev o odstopanju.

POGLAVJE IV

NACIONALNI VARNOSTNI ORGANI

Člen 16

Naloge

1.   Vsaka država članica ustanovi varnostni organ. Države članice se lahko tudi odločijo, da bodo skupaj ustanovile varnostni organ, pristojen za njihova ozemlja. Ta organ je organizacijsko, finančno, pravno in pri odločanju neodvisen od katerega koli prevoznika v železniškem prometu, upravljavca infrastrukture, prosilca in ali oskrbovalne službe. Organ ima na voljo potrebno strokovno znanje in človeške vire za opravljanje svojih nalog. Lahko je ministrstvo za promet, pod pogojem da izpolnjuje zahteve glede neodvisnosti iz tega odstavka.

2.   Nacionalnemu varnostnemu organu se zaupajo vsaj naslednje naloge:

(a)

izdajanje dovoljenj za začetek obratovanja energetskih in infrastrukturnih podsistemov, ki so del železniškega sistema v skladu s členom 18(2) Direktive … [direktiva o interoperabilnosti železnic] , z izjemo čezmejnih infrastruktur z enim samim upravljavcem infrastrukture, v primeru katerih je Agencija pristojna za naloge iz tega pododstavka ;

(b)	nadzorovanje zagotavljanje skladnosti komponent interoperabilnosti z bistvenimi zahtevami iz člena [x] Direktive … [direktiva o interoperabilnosti železnic];

(c)	dodeljevanje evropske nacionalne številke vozila v skladu s členom 42 členoma 20a in 43 Direktive … [direktiva o interoperabilnosti železnic];

(d)

na njeno zahtevo Agencije in na podlagi pogodbenih dogovorov iz Uredbe … [uredba o Agenciji za železniški promet], nudenje podpore Agenciji pri izdajanju, podaljševanju, spreminjanju in preklicevanju enotnih varnostnih spričeval, izdanih v skladu s členom 10, ter preverjanju, ali so izpolnjeni pogoji in zahteve, ki so določeni v njih, in ali prevozniki v železniškem prometu delujejo v skladu s pogoji zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje;

(e)	izdajanje, podaljševanje, spreminjanje in preklicevanje varnostnih pooblastil, izdanih v skladu s členom 12, ter preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji in zahteve, ki so določeni v njih, in ali upravljavci infrastrukture delujejo v skladu s pogoji zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje;

(f)	spremljanje, krepitev ter, kadar je to primerno, uveljavljanje in posodabljanje varnostnega regulativnega okvira, vključno s sistemom nacionalnih predpisov;

(g)	nadzor prevoznikov v železniškem prometu v skladu s Prilogo IV k Uredbi Komisije (EU) št. 1158/2010 (15) in z Uredbo Komisije (EU) št. 1077/2012 (16);

(h)	nadzorovanje zagotavljanje pravilne registracije vozil v  evropskem in nacionalnem registru vozil ter pravilnosti in ažurnosti varnostnih informacij v njem teh registrih;

(ha)	nadzor nad izpolnjevanjem pravil o delovnem času in času vožnje in počitka za strojevodje pri prevoznikih v železniškem prometu in na tirih;

(hb)	nadzor nad izpolnjevanjem pravil o varnem vzdrževanju in delovanju tovornih železniških vagonov in drugih vozil na tirih;

(hc)

priprava splošnega in za vse aktivne udeležence v železniškem sistemu zavezujočega načrta ukrepov ob izjemnih dogodkih za železniško omrežje, v katerem so opisani ukrepi, ki se morajo sprejeti v primeru hude nesreče ali izjemnega dogodka, ter posredovanje tega načrta Agenciji. Ta načrt vključuje: (i) mehanizme in postopke za zagotavljanje učinkovite komunikacije med vpletenimi aktivnimi udeleženci, zlasti med upravljavci infrastrukture, prevozniki v železniškem prometu in službami za ukrepanje ob izjemnih dogodkih; (ii) mehanizme za usklajevanje z nacionalnimi agencijami sosednjih držav; (iii) načine za komuniciranje z družinami žrtev po hudih nesrečah, in sicer da bo to izvajalo osebje, ki je bilo usposobljeno za opravljanje različnih nalog; (iv) sistem za zagotavljanje oskrbe za žrtve po nesreči, ki jim bo v pomoč v pritožbenih postopkih v skladu z zakonodajo Unije in zlasti z Uredbo (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta  (17) , brez poseganja v obveznosti prevoznikov v železniškem prometu. Ta oskrba vključuje psihološko pomoč za žrtve nesreč in njihove družine.

Komisija z izvedbenimi akti iz člena 27 nujno oblikuje ukrepe za uskladitev vsebine in oblike načrtov ukrepov ob izjemnih dogodkih. Agencija pomaga nacionalnim varnostnim organom in jih nadzira pri pripravi teh načrtov, pri čemer posebno pozornost nameni nesrečam v železniškem prometu, ki zadevajo dva ali več nacionalnih omrežij .

3.   Nacionalni varnostni organ države članice, v kateri deluje prevoznik v železniškem prometu, sprejme ukrepe, potrebne za usklajevanje med Agencijo in drugimi varnostnimi organi za zagotovitev deljenja vseh ključnih informacij o določenem prevozniku v železniškem prometu, zlasti v zvezi z znanimi tveganji in njegovi uspešnosti pri zagotavljanju varnosti. Nacionalni varnostni organ informacije deli tudi z drugimi zadevnimi nacionalnimi varnostnimi organi, če ugotovi, da prevoznik v železniškem prometu ne izvaja potrebnih ukrepov za nadzorovanje tveganja.

Agencijo nemudoma obvesti o kakršnih koli pomislekih glede uspešnosti nadzorovanega prevoznika v železniškem prometu pri zagotavljanju varnosti. Agencija sprejme ustrezne ukrepe iz člena 10(6).

4.   Naloge iz odstavka 2 se ne smejo prenesti ali odstopiti nobenemu upravljavcu infrastrukture, prevozniku v železniškem prometu ali oskrbovalni službi.

4a.     Nacionalni varnostni organi s pomočjo Agencije vzpostavijo mehanizme za izmenjavo primerov dobre in najboljše prakse.

4b.     Nacionalni varnostni organi lahko Agencijo prostovoljno zaprosijo za revizijo njihovega dela. Agencija lahko opravi revizijo dela nacionalnih varnostnih organov tudi na svojo pobudo. [Sprememba 83]

Člen 17

Načela odločanja

1.   Nacionalni varnostni organi opravljajo svoje naloge odprto, nediskriminatorno in pregledno. Zlasti omogočijo vsem stranem, da so zaslišane in da podajo razloge za svoje odločitve.

Nemudoma odgovarjajo na zahteve in vloge in brez odlašanja sporočajo svoje zahteve glede informacij ter sprejemajo vse svoje odločitve v štirih mesecih po predložitvi vseh zahtevanih informacij , pri čemer spoštujejo roke iz člena 11(1) in vse obveznosti iz pogodbenih dogovorov, sklenjenih z Agencijo . Pri opravljanju nalog iz člena 16 lahko kadarkoli zahtevajo tehnično pomoč upravljavcev infrastrukture in prevoznikov v železniškem prometu ali drugih usposobljenih organov.

Med procesom razvoja nacionalnega regulativnega okvira se nacionalni varnostni organ posvetuje z vsemi vpletenimi osebami in zainteresiranimi stranmi, vključno z upravljavci infrastrukture, prevozniki v železniškem prometu, proizvajalci in vzdrževalci, uporabniki in predstavniki osebja , in upošteva njihovo mnenje .

2.   Agencija in nacionalni varnostni organi lahko opravijo inšpekcijske preglede , revizije in preiskave, ki so potrebni za izpolnitev njihovih nalog, ter jim je odobren dostop do vseh zadevnih dokumentov ter prostorov, naprav, objektov in opreme upravljavcev infrastrukture in prevoznikov v železniškem prometu.

3.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so vse odločitve, ki jih sprejme nacionalni varnostni organ, predmet sodnega preskusa.

4.   Nacionalni varnostni organi aktivno izmenjujejo stališča in izkušnje na omrežju, ki ga vzpostavi Agencija, z namenom uskladitve svojih načel odločanja po vsej Uniji.

4a.     Nacionalni varnostni organi podpirajo Agencijo pri njenih nalogah spremljanja razvoja varnosti v železniškem prometu na ravni Unije.

5.   Obseg sodelovanja med Agencijo in nacionalnimi varnostnimi organi v vseh zadevah, povezanih s pregledi na kraju samem glede izdaje enotnega varnostnega spričevala in nadzora prevoznikov v železniškem prometu po izdaji enotnega varnostnega spričevala, je določen v pogodbenih ali drugih dogovorih med Agencijo in nacionalnimi varnostnimi organi najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te direktive .

Dogovori lahko zajemajo prenos nalog in pristojnosti Agencije na nacionalne organe, na primer preverjanje in pripravljanje dokumentacije, preverjanje tehnične združljivosti, opravljanje obiskov in priprava tehničnih študij, v skladu s členom 69 Uredbe … [uredba o Agenciji za železniški promet].

Ti dogovori predpisujejo delitev dohodkov, skladno z deležem dela posameznega udeleženca. [Sprememba 84]

Člen 18

Letno poročilo

Vsako leto nacionalni varnostni organ objavi letno poročilo v zvezi s svojimi dejavnostmi v prejšnjem letu in ga pošlje Agenciji najkasneje do 30. septembra. Poročilo mora vsebovati podatke o:

(a)	razvoju varnosti na železnici, vključno z združevanjem SVK iz Priloge I na ravni držav članic;

(b)	pomembnih spremembah zakonodaje in ureditve o varnosti na železnici;

(c)	spremembah pri podeljevanju varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila;

(d)	rezultatih in izkušnjah pri nadzoru nad upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu;

(e)	odstopanjih, določenih v skladu s členom 14 (8);

(f)	vseh pregledih ali revizijah prevoznikov v železniškem prometu, ki delujejo v državi članici, opravljenih v okviru nadzornih dejavnosti;

(fa)	vse tehnične inšpekcijske preglede tovornih železniških vagonov na tirih . [Sprememba 85]

POGLAVJE V

PREISKAVA NESREČ IN INCIDENTOV

Člen 19

Obveznost preiskave

1.   Države članice zagotovijo, da preiskovalni organ iz člena 21 opravi preiskave po resnih nesrečah na železniškem sistemu, katerih cilj je možno izboljšanje varnosti na železnici in preprečevanje nesreč.

2.   Poleg resnih nesreč preiskovalni organ iz člena 21 lahko preišče tudi tiste nesreče in incidente, ki bi lahko v okoliščinah, ki se ne bi bistveno razlikovale, povzročili resne nesreče, vključno s tehničnimi napakami strukturnih podsistemov ali komponentami interoperabilnosti evropskega železniškega sistema.

Preiskovalni organ po lastnem preudarku odloči, ali je treba preiskati take nesreče ali incidente ali ne. Pri svoji odločitvi upošteva:

(a)	resnost nesreče ali incidenta;

(b)	ali je to del niza nesreč ali incidentov, ki zadevajo celotni sistem;

(c)	vpliv na varnost v železniškem prometu na ravni Unije;

(d)	zahteve upravljavcev infrastrukture, prevoznikov v železniškem prometu, nacionalnega varnostnega organa ali države članice.

3.   Obseg preiskav in postopka, ki ga je treba izvesti pri opravljanju teh preiskav, določi preiskovalni organ, upoštevajoč člena 20 in 22 ter glede na pričakovano pridobitev spoznanj v zvezi z izboljšanjem varnosti.

4.   Preiskava v nobenem primeru ne sme biti povezana s porazdelitvijo krivde ali odgovornosti.

Člen 20

Status preiskave

1.   Države članice v okviru svojih notranjih pravnih redov opredelijo pravni status preiskave, ki glavnim preiskovalcem omogoči, kolikor je mogoče, učinkovito in hitro opravljanje njihovih nalog.

2.   V skladu z veljavno zakonodajo države članice zagotovijo polno sodelovanje z organi, pristojnimi za sodno preiskavo, in poskrbijo, da se preiskovalcem , pa tudi Agenciji, če ta tako zahteva, čim prej: [Sprememba 86]

(a)	omogoči prost dostop do kraja nesreče ali incidenta in do vpletenega tirnega vozila, zadevne infrastrukture ter tudi do objektov in naprav za upravljanje prometa in signalizacijo;

(b)	prizna pravica do takojšnega popisa dokazov in nadzorovane odstranitve razbitin, infrastrukturnih objektov in naprav ali sestavnih delov za pregled ali analizo;

(c)	omogoči dostop do in uporabo posnetkov naprav za snemanje verbalnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije in upravljanja prometa;

(d)	omogoči dostop do rezultatov preiskav teles žrtev;

(e)	omogoči dostop do rezultatov preiskav vlakovnega osebja in drugega železniškega osebja, vpletenega v nesrečo ali incident;

(f)	ponudi priložnost, da zaslišijo vpleteno vlakovno osebje in druge priče;

(g)	omogoči dostop do vseh ustreznih podatkov ali evidenc upravljavca infrastrukture, prevoznikov v železniškem prometu, ki so vpleteni, in nacionalnega varnostnega organa.

3.   Preiskava se opravi neodvisno od sodne preiskave.

Člen 21

Preiskovalni organ

1.   Vsaka država članica zagotovi, da preiskave nesreč in incidentov iz člena 19 opravi stalni organ, ki ima vsaj enega preiskovalca, ki je v primeru nesreče ali resnega incidenta sposoben opravljati funkcijo glavnega preiskovalca. Ta organ je organizacijsko, finančno, pravno in pri odločanju neodvisen od upravljavca infrastrukture, prevoznika v železniškem prometu, organa za določanje uporabnine, organa za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in priglašenega organa ter od katere koli strani, katere interesi bi lahko bili v navzkrižju z nalogami, ki so zaupane preiskovalnemu organu. Poleg tega je funkcionalno neodvisen od nacionalnega varnostnega organa in vsakega železniškega regulatornega organa.

2.   Preiskovalni organ opravlja svoje naloge neodvisno od organizacij iz odstavka 1 ter do vseh strani nediskriminatorno in ima možnost pridobiti zadostna sredstva za ta namen. Njegovi preiskovalci pridobijo status, ki jim zagotavlja potrebno jamstvo za neodvisnost. [Sprememba 87]

3.   Države članice sprejmejo določbo, ki zaveže prevoznike v železniškem prometu, upravljavce infrastrukture in, kadar je to primerno, nacionalni varnostni organ, da preiskovalnemu organu nemudoma prijavijo nesreče in incidente iz člena 19. Preiskovalni organ mora imeti možnost reagirati na te prijave in pripraviti vse potrebno za začetek preiskave najkasneje en teden po prijavi nesreče ali incidenta.

4.   Preiskovalni organ lahko združuje svoje naloge v skladu s to direktivo s preiskovanjem drugih okoliščin razen železniških nesreč in incidentov, če te preiskave ne ogrožajo njegove neodvisnosti.

5.   Preiskovalni organ lahko po potrebi zahteva pomoč preiskovalnih organov iz drugih držav članic ali od Agencije, da priskrbijo strokovno znanje in izkušnje ali da opravijo tehnične preglede, analize ali ocene.

5a.     Preiskovalni organi lahko Agencijo prostovoljno zaprosijo za revizijo njihovega dela. [Sprememba 88]

6.   Države članice lahko preiskovalnemu organu zaupajo nalogo, da opravi tudi druge preiskave železniških nesreč in incidentov poleg tistih iz člena 19.

7.   Varnostni organi aktivno izmenjujejo stališča in izkušnje zaradi izboljšanja skupnih preiskovalnih metod, oblikovanja skupnih načel spremljanja izvedbe varnostnih priporočil ter prilagajanja tehničnemu in znanstvenemu napredku.

Agencija pri teh nalogah pomaga preiskovalnim organom. Preiskovalni organi poleg tega podpirajo Agencijo pri njenih nalogah spremljanja razvoja varnosti na železnici na ravni Unije. [Sprememba 89]

Člen 22

Preiskovalni postopek

1.   Nesreče ali incidente iz člena 19 preišče preiskovalni organ države članice, v kateri so se zgodili. Če ni mogoče ugotoviti, v kateri državi članici se je nesreča ali incident zgodil, ali če se je zgodil na mejnih napravah med državama članicama ali v njihovi bližini, se zadevni organi dogovorijo, kateri izmed njih opravi preiskavo, ali se dogovorijo, da jo opravijo skupaj. Drugemu organu se v prvem primeru omogoči sodelovanje pri preiskavi in neovirana souporaba rezultatov.

Preiskovalni organi iz druge države članice in Agencija so povabljeni k udeležbi pri preiskavi, kadarkoli je v nesreči ali incidentu vpleten prevoznik v železniškem prometu, ki ima sedež in je pridobil licenco v tej državi članici. [Sprememba 90]

Ta odstavek ne preprečuje državam članicam, da bi se dogovorile, da zadevni organi skupaj opravljajo preiskave tudi v drugih okoliščinah.

2.   Organ, ki je pristojen za preiskavo, pripravi vsa ustrezna sredstva, ki so potrebna za opravljanje preiskave, v zvezi z vsako nesrečo ali incidentom, vključno z operativnim in tehničnim strokovnim znanjem in izkušnjami ter zadostnimi viri . Strokovno znanje in izkušnje se lahko pridobijo znotraj ali izven organa, odvisno od vrste nesreče ali incidenta, ki jih je treba preiskati. [Sprememba 91]

3.   Preiskava se opravi na čim bolj odprt način, s katerim se vsem stranem omogoči zaslišanje in souporaba rezultatov. Zadevni upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu, nacionalni varnostni organ, žrtve in njihovi sorodniki, lastniki poškodovanega premoženja, proizvajalci, službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih ter vpleteni predstavniki osebja in uporabniki so redno obveščeni o preiskavi in njenem poteku in, če je to izvedljivo, dobijo priložnost za predstavitev svojih mnenj in stališč glede preiskave ter pripomb glede podatkov iz osnutkov poročil.

4.   Preiskovalni organ konča svoje preiskave na kraju nesreče v najkrajšem možnem času, da bi omogočil upravljavcu infrastrukture, da obnovi infrastrukturo in jo prepusti opravljanju železniških prometnih storitev, čim prej je to mogoče.

Člen 23

Poročila

1.   O preiskavi nesreče ali incidenta iz člena 19 se pripravijo poročila v obliki, ki je primerna glede na vrsto in resnost nesreče ali incidenta ter glede na pomen ugotovitev preiskave. Poročila navajajo cilje preiskav iz člena 19(1) in vsebujejo, kadar je to primerno, varnostna priporočila.

2.   Preiskovalni organ objavi končno poročilo , vključno z varnostnimi priporočili, v najkrajšem možnem času in praviloma največ 12  šest  mesecev po datumu dogodka. Poročilo se skupaj z varnostnimi priporočili pošlje zadevnim stranem iz člena 22(3) ter zadevnim organom in stranem v drugih državah članicah. [Sprememba 92]

Komisija z izvedbenimi delegiranimi akti določi vsebino poročil o preiskavi nesreč in incidentov , ki vključujejo naslednje elemente: povzetek; neposredna dejstva v zvezi z dogodkom; evidenco o preiskavah in poizvedovanjih; analizo in ugotovitve . Ti izvedbeni delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2) 26 . [Sprememba 93]

3.   Vsako leto najkasneje do 30. septembra preiskovalni organ objavi letno poročilo v zvezi s preiskavami, opravljenimi v prejšnjem letu, varnostnimi priporočili, ki so bila izdana, in ukrepi, sprejetimi v skladu s prej izdanimi priporočili.

Člen 24

Informacije, ki jih je treba poslati Agenciji

1.   Preiskovalni organ v enem tednu po odločitvi o začetku preiskave o tem obvesti Agencijo. Obvestilo navaja datum, čas in kraj dogodka ter vrsto dogodka in njegove posledice glede smrtnih žrtev, poškodb in materialne škode.

2.   Preiskovalni organ pošlje Agenciji izvod končnega poročila iz člena 23(2) in letno poročilo iz člena 23(3).

2a.     Agencija vzpostavi in vodi centralizirano podatkovno bazo z vsemi informacijami, predloženimi v zvezi z incidenti in nesrečami. Ta podatkovna baza se vzpostavi najpozneje do 31. decembra 2015. [Sprememba 94]

Člen 25

Varnostna priporočila

1.   Varnostno priporočilo v nobenem primeru ne sproži domneve o krivdi ali odgovornosti za nesrečo ali incident.

2.   Priporočila se pošljejo Agenciji, nacionalnemu varnostnemu organu in, kadar je to potrebno zaradi narave priporočila, drugim organom v državi članici ali drugim državam članicam. Države članice in njihovi nacionalni varnostni organi sprejmejo ustrezne ukrepe, ki zagotovijo, da se varnostna priporočila, ki jih izdajo preiskovalni organi, primerno upoštevajo ter, kadar je to primerno, uresničijo.

3.   Nacionalni varnostni organ in drugi organi oblasti ali, kadar je to primerno, druge države članice, na katere so priporočila naslovljena, obvestijo preiskovalni organ vsaj enkrat na leto o ukrepih, ki so jih sprejeli ali načrtovali v zvezi s priporočili.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 26

Izvajanje pooblastil

1.   Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se pod pogoji iz tega člena prenese na Komisijo.

2.   Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 5(2) in , 7(2) , 9(2), 14(7) in 23(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od [datuma začetka veljavnosti te direktive] . Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem tega petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet temu podaljšanju nasprotuje najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja . [Sprememba 95]

3.   Prenos pooblastil iz členov 5(2) in 7(2) lahko kadarkoli prekličeta Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je naveden v njem. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.

4.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 5(2) in 7(2), začne veljati samo, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 27

Postopek odbora

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 28

Poročilo in nadaljnje ukrepanje Unije

Komisija na podlagi relevantnih informacij, ki jih zagotovi Agencija, Evropskemu parlamentu in Svetu do … (*1) in nato vsakih pet let vsaka tri leta predloži poročilo o izvajanju te direktive. [Sprememba 96]

Poročilu se po potrebi dodajo predlogi za nadaljnje ukrepanje Unije.

Člen 29

Kazni

Države članice predpišejo kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne, nediskriminatorne in odvračilne.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o teh predpisih do datuma iz člena 32(1) ter brez odlašanja o vseh kasnejših spremembah, ki na te predpise vplivajo.

Člen 30

Prehodne določbe

Prilogi III in V k Direktivi 2004/49/ES se uporabljata do datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz členov 6(2) in (3), 9(2), 14(7) in 23(2) te direktive.

Ne glede na člen 10(2a) lahko nacionalni varnostni organi varnostna spričevala v skladu z določbami Direktive 2004/49/ES podeljujejo do … (*2). Takšna varnostna spričevala so veljavna do datuma izteka njihove veljavnosti.

Prosilci lahko pošljejo prošnjo Agenciji ali nacionalnemu varnostnemu organu še v dodatnem obdobju treh let po izteku enoletnega obdobja prenosa iz člena 32. V tem obdobju lahko nacionalni varnostni organi še naprej izdajajo varnostna spričevala v skladu z Direktivo 2004/49/ES. [Sprememba 97]

Člen 31

Priporočila in mnenja Agencije

Za namene uporabe te direktive Agencija podaja priporočila in mnenja v skladu s členom 15 Uredbe … [uredba o Agenciji za železniški promet]. Ta priporočila in mnenja bodo uporabljena kot podlaga za vse ukrepe Unije, sprejete na podlagi te direktive.

Člen 32

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2, 3, 4, 8, 10, 16, 18 in 20 ter Prilogo I najpozneje do [ z določbami te direktive najpozneje do …  (*3). Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji. [Sprememba 98]

2.   Države članice se pri sprejemanju teh ukrepov sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob uradni objavi. Ukrepi morajo vsebovati tudi izjavo, da se sklici iz veljavnih zakonov in drugih predpisov na direktive, ki jih ta direktiva razveljavlja, štejejo kot sklici na to direktivo. Način sklicevanja in obliko takšne izjave določijo države članice.

Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3.   Obveznost prenosa in izvajanja te direktive se ne uporablja za Republiko Ciper in Republiko Malto, dokler se na njunih ozemljih ne vzpostavi železniški sistem.

Takoj, ko javni ali zasebni subjekt predloži uradno vlogo za izgradnjo železniške proge, s katero bo upravljal en ali več prevoznikov v železniškem prometu, zadevna država članica v enem letu od prejema vloge sprejme zakonodajo za izvajanje te direktive.

Člen 33

Razveljavitev

Direktiva 2004/49/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge II, se razveljavi z dnem … (*4) brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in uporabo direktiv iz dela B Priloge II. [Sprememba 99]

Sklici na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklice na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo iz Priloge III.

Člen 34

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člena 10 in 11 se uporabljata od [… (*5) , brez poseganja v prehodne določbe iz člena 30 . [Sprememba 100]

Člen 35

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL C 327, 12.11.2013, str. 122.

(2)  UL C 356, 5.12.2013, str. 92

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. februarja 2014.

(4)  Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L 164, 30.4.2004, str. 44).

(5)   Direktiva Sveta 96/49/ES z dne 23. julija 1996 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici (UL L 235, 17.9.1996, str. 25).

(6)   Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

(7)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(8)   Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 14.12.2012, str. 32).

(9)  Uredba Komisije (EU) št. 1078/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi spremljanja, ki jo uporabljajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture po prejemu varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila ter subjekti, zadolženi za vzdrževanje (UL L 320, 17.11.2012, str. 8).

(10)  Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L 204, 21.7.1998, str. 37).

(11)  Uredba Komisije (ES) št. 352/2009 z dne 24. aprila 2009 o sprejetju skupne varnostne metode za ovrednotenje in oceno tveganja iz člena 6(3)(a) Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 108, 29.4.2009, str. 4).

(12)  Direktiva Sveta 95/18/ES z dne 19. junija 1995 o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu (UL L 143, 27.6.1995, str. 70).

(13)  Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L 315, 3.12.2007, str. 51).

(14)  Uredba Komisije (EU) št. 445/2011 z dne 10. maja 2011 o sistemu podeljevanja spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, za tovorne vagone in o spremembi Uredbe (ES) št. 653/2007 (UL L 122, 11.5.2011, str. 22).

(15)  Uredba Komisije (EU) št. 1158/2010 z dne 9. decembra 2010 o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval (UL L 326, 10.12.2010, str. 11).

(16)  Uredba Komisije (EU) št. 1077/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila (UL L 320, 17.11.2012, str. 3).

(17)   Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14).

(*1)  UL: prosimo, vstavite datum tri leta od začetka veljavnosti te direktive.

(*2)  UL: prosimo, vstavite datum štiri leta od začetka veljavnosti te direktive.

(*3)  UL: prosimo, vstavite datum eno leto od začetka veljavnosti te direktive.

(*4)  UL: prosimo, vstavite datum štiri leta od začetka veljavnosti te direktive.

(*5)  UL: prosimo, vstavite datum štiri leta od začetka veljavnosti te direktive.