4.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 291/21

Poročevalec:

Ionuţ SIBIAN

1.1

EESO pozdravlja prizadevanja Albanije za doseganje evropskih standardov s spodbujanjem demokratičnih reform in pozdravlja odločitev EU z dne 27. junija 2014, da državi dodeli status kandidatke. Vendar poudarja pomen transparentnega in vključujočega pristopa do organizacij civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, v vseh fazah pristopnega procesa.

1.2

Ugotavlja, da obstaja nacionalni konsenz glede pristopa Albanije k EU, vendar je pozitivni zagon iz leta 2014 treba izkoristiti in ga nadgraditi z dosledno podporo reformam. EESO poziva vlado in politične stranke v opoziciji, naj nadaljujejo konstruktiven in nepretrgan dialog. Izkušenejše organizacije civilne družbe lahko sodelujejo pri gojitvi kulture dialoga in krepitvi ozaveščanja o odgovornosti političnih strank do volivcev, saj je treba krepiti medstrankarski konsenz o reformah ter spodbujati integriteto in transparentnost.

1.3

Strukture in mehanizme za podporo civilnemu in socialnemu dialogu v Albaniji je treba okrepiti, institucionalno podporo zainteresiranim stranem pa je treba zagotoviti tako na nacionalni ravni kot tudi s finančnimi mehanizmi EU.

1.4

Nacionalne oblasti morajo zagotoviti sodelovanje organizacij civilne družbe, tudi socialnih partnerjev, v vse delovne/strokovne skupine, pomembne za proces vključevanja, in upoštevati njihovo strokovno znanje na ključnih področjih, kot so reforma pravosodja, varstvo človekovih pravic, reforme trga dela, vključevanje mladih in socialno podjetništvo itd.

1.5

Poročila Evropske komisije o napredku bi v skladu s smernicami GD za sosedstvo in širitvena pogajanja v zvezi s pomočjo EU za civilno družbo za obdobje 2014–2020 in smernicami GD za sosedstvo in širitvena pogajanja v zvezi s pomočjo EU za svobodo in integriteto medijev za obdobje 2014–2020 morala zajemati vključenost organizacij civilne družbe, tudi socialnih partnerjev, v pristopni proces z bolj poglobljeno analizo ciljev in dosežkov. V tesnem posvetovanju z nacionalnimi in evropskimi sindikati ter MOD bi bilo treba izvesti oceno pravic sindikatov in temeljnih pravic delavcev.

1.6

EESO poudarja pomen socialnega dialoga in vse zainteresirane strani poziva, naj čim bolje uporabijo obstoječe institucije, zlasti nacionalni svet za delo. Vlado poziva, naj še naprej spodbuja nacionalni svet za delo in se z njim bolj sistematično posvetuje o vseh politikah, za katere imajo delodajalci in delavci upravičen interes. Socialni dialog je treba še naprej spodbujati na regionalni in lokalni ravni. EESO meni, da bi socialni dialog moral potekati redno in strukturirano, ne pa posamično, pa tudi, da mora biti učinkovitejši in bolj usmerjen v rezultate.

1.7

EESO poziva, da se spodbujanje socialnega dialoga vključi med ključne prednostne naloge institucij EU glede Albanije in da se ta zato mora odražati v vseh programih Komisije, ki so na voljo državi. To bi zahtevalo večjo vključenost nacionalnega sveta za delo, ki bi ga bilo treba tudi formalno vključiti in se z njim posvetovati v vseh fazah pristopnih pogajanj ter mu nameniti vlogo pri spremljanju izvajanja stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in Albanijo. Nacionalni svet za delo bi moral imeti možnost, da izrazi pripombe in stališča, ki jih je treba sporočiti institucijam EU za potrebe ocenjevanja napredka Albanije v pristopnem procesu.

1.8

EESO meni, da mora biti krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev za dejavno sodelovanje v socialnem dialogu prednostna naloga programov pomoči EU. Potrebna je pomoč pri razvoju njihove sposobnosti za učinkovito sodelovanje pri vseh ekonomskih, socialnih in pravnih vprašanjih, tudi v pristopnih pogajanjih z EU. Treba je okrepiti njihove organizacijske strukture, notranjo komunikacijo in zmogljivost služenja njihovim članom.

1.9

EESO poziva albansko vlado, naj pripravi celovito strategijo boja proti sivi ekonomiji in njenega zmanjševanja. Z njo bi se izboljšal finančni položaj v državi, preprečila nepoštena konkurenca in se ustvarilo boljše gospodarsko okolje, hkrati pa bi se zagotovilo večje spoštovanje socialnih pravic delavcev.

1.10

EESO močno spodbuja albansko vlado, naj se zaveže k bolj podrobnemu in predvidljivemu časovnemu načrtu in dodeljevanju sredstev za izvajanje ukrepov iz načrta za albanske vladne politike za bolj ugodno okolje za razvoj civilne družbe, pa tudi, naj pospeši ustanavljanje nacionalnega sveta za civilno družbo.

1.11

Še naprej je treba spodbujati učinkovito delovanje nacionalnega sveta za delo ter nadaljevati z rednimi sejami o vprašanjih, povezanih z delavci in delodajalci. EESO priporoča razvoj nacionalnega sveta za delo v resničen ekonomsko-socialni svet, podobno kot ga imajo države članice EU, da bi bolje odražal njegovo tristransko naravo.

1.12

EESO priporoča, da se po uradnem začetku pristopnih pogajanj z Albanijo ustanovi skupni posvetovalni odbor EU-albanska civilna družba. Ta bo organizacijam civilne družbe obeh strani omogočil nadaljevanje bolj poglobljenega dialoga in političnim oblastem zagotovil prispevek v zvezi s poglavji pristopnih pogajanj.

1.13

Merila za izbor članov nacionalnega sveta za civilno družbo je treba jasno navesti v zakonskih določbah, organizacijam civilne družbe pa pomagati pri vzpostavljanju lastnega transparentnega mehanizma za imenovanje njihovih predstavnikov. Vloga nacionalnega sveta za civilno družbo mora biti skladna z drugimi strukturami upravljanja (1), s katerimi naj bi omogočili sodelovanje in vključevanje organizacij civilne družbe, da se zagotovi dopolnjevanje in se izogne razpršitvi odgovornosti ali virov.

1.14

Bolj je treba spodbujati novo sprejete zakone in predpise (kot so zakon o dostopu do informacij, zakon o obveščanju in posvetovanju in sklep Sveta ministrov št. 953 v zvezi z DDV za nepridobitne organizacije) in vzpostaviti mehanizme za doseganje ciljev, začrtanih v njih. Organizacije civilne družbe je treba dosledno vključevati v ozaveščanje o zakonskih določbah, pri tem pa se zavzemati za učinkovite procese posvetovanja in hkrati nadzirati spoštovanje zakonskih zahtev.

1.15

Transparentnost in izogibanje navzkrižjem interesov je treba spodbujati z:

1.16

Za zagotovitev finančne vzdržnosti in trajnosti organizacij civilne družbe EESO priporoča, da se posebna pozornost nameni:

2.1

Albanija je status potencialne države kandidatke za članstvo v EU dobila na solunskem vrhu Evropskega sveta junija 2003. Od leta 2000 je vključena v avtonomne trgovinske ukrepe EU, posebni trgovinski preferenciali pa so ji bili dodeljeni v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, podpisanega leta 2006. Prošnjo za članstvo v EU je vložila leta 2009.

2.2

Komisija je leta 2013 v poročilu o napredku poudarila pet ključnih prednostnih nalog za začetek pristopnih pogajanj: reformo javne uprave; neodvisnost, učinkovitost in odgovornost sodstva; boj proti korupciji; boj proti organiziranemu kriminalu in varstvo človekovih pravic (tudi zaščita Romov, protidiskriminacijske politike in uresničevanje lastninskih pravic). Vladni časovni načrt o petih ključnih prednostnih nalogah je bil sprejet maja 2014.

2.3.

Novembra 2013 je albanski parlament sprejel resolucijo o pristopu države k EU, v kateri je podprl več ukrepov, ki se nanašajo na vključevanje v EU. Parlamentarni odbor za evropsko povezovanje je spremljal časovni načrt vlade o petih ključnih prednostnih nalogah in izvajal svojo nadzorno vlogo prek zaslišanj z ministrom za evropsko povezovanje.

2.4

Ponovno potrjena podpora albanske vlade in parlamenta procesu vključevanja v EU je znatno prispevala k temu, da je bil 27. junija 2014 Albaniji dodeljen status države kandidatke.

2.5

Vendar pa je drugo polovico leta 2014 zaznamovalo napeto politično ozračje, ki je zavrlo napredek pri reformah in učinkovito izvajanje ukrepov, sprejetih za pristop Albanije k EU. Decembra 2014 je sporazum med vlado in opozicijo, ki ga je podprl Evropski parlament, tlakoval pot obnovitvi političnega dialoga v parlamentu.

2.6

Dialog na visoki ravni o ključnih prednostnih nalogah se je kot instrument za organizacijo sodelovanja med EU in Albanijo ter pomoč Albaniji pri ohranitvi pozornosti in soglasja glede vključevanja v EU začel novembra 2013. Ustanovitev skupnih delovnih skupin med Albanijo in Evropsko komisijo o ključnih prednostnih nalogah septembra 2014 naj bi prispevala k skladnosti pri spremljanju napredka glede reform in spodbujanju vključevanja v razprave in dostop do strokovnih in kakovostnih informacij.

2.7

Zakonodaja o ustanovitvi nacionalnega sveta za evropsko povezovanje je bila sprejeta v začetku marca 2015. Pomembno je, da ta mehanizem posvetovanja deluje in da je vključujoč, saj to omogoča, da so organizacije civilne družbe, vključene v svet, tudi socialni partnerji, reprezentativni in transparentno izbrani.

3.1

Albanija je v letih svetovne finančne in gospodarske krize ohranila makroekonomsko stabilnost, vendar se še vedno sooča z velikimi izzivi. Glavna gospodarska problema ostajata visoka stopnja brezposelnosti (18,3 % v prvem četrtletju 2014) in visoka stopnja neformalnega zaposlovanja (75 %), kar ogroža gospodarstvo kot celoto, slabi državni proračun, delavce pa pušča brez kakršne koli socialne zaščite. Skoraj tretjina mladih je brezposelnih. Ti problemi, pa tudi korupcija, so glavni razlogi za izseljevanje Albancev. Ker Albanci lahko potujejo v tujino, se je tretjina prebivalcev izselila v druge države.

3.2

Kmetijstvo ima 19,5-odstotni delež pri BDP-ju in je še vedno največji vir delovnih mest (44,6 % vseh delovnih mest v letu 2013). 98,2 % od 3 03  802 kmetijskih gospodarstev v Albaniji je družinskih kmetij z zelo nizko produktivnostjo. Naložbe v kmetijstvo še vedno ogroža nejasnost glede lastništva zemljišča.

3.3

Albanija je ratificirala 80 pogodb in konvencij Sveta Evrope. Vendar zadnje poročilo komisarja za človekove pravice Sveta Evrope (2) opozarja na problem visoke stopnje korupcije v sodstvu, počasno izvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter pomanjkljivosti v zakonodaji o pravni pomoči, ki ovirajo učinkovit dostop do sodnega varstva, zlasti za ranljive osebe.

3.4

Albanija je ratificirala 53 konvencij MOD (46 jih je v veljavi), vključno z vsemi temeljnimi in osnovnimi konvencijami. Vendar je odbor strokovnjakov za uporabo konvencij in priporočil (CEACR) opozoril na številne vrzeli pri izvajanju. Opazovanje iz leta 2014 obravnava trgovino z otroki za delovno ali spolno izkoriščanje, kar je vprašanje, ki v praksi zbuja skrb, in sicer kljub prizadevanjem nacionalnih oblasti za spodbujanje različnih zakonodajnih ukrepov.

3.5

EESO Albanijo vidi kot večkulturno in večversko državo, ki varuje kulturne, verske in manjšinske pravice, in treba je storiti vse, da bi to veljalo tudi v prihodnje. Medetnični odnosi so dobri, potrebne pa so še izboljšave zakonodaje o pravicah manjšin. Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih je treba še sprejeti. EESO izraža obžalovanje nad nepravilnostmi, ki jih je svetovalni odbor Sveta Evrope ugotovil pri popisu iz leta 2011 glede neobveznih vprašanj o narodnosti in veri. EESO zato poziva albanske oblasti, naj se pri določanju svojih politik ne opirajo izključno na te podatke.

3.6

Romi in Egipčani se še naprej soočajo z zelo težkimi življenjskimi razmerami in pogosto s socialno izključenostjo in diskriminacijo, zlasti pri dostopu do zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izobraževanja, delovnih mest in stanovanj.

3.7

Pravni in institucionalni okvir za boj proti diskriminaciji se je izboljšal, zlasti po sprejetju zakona o varstvu pred diskriminacijo iz leta 2010 in imenovanju komisarja za varstvo pred diskriminacijo. Priporočila komisarja, ki jih je vedno več, je treba spremljati in nameniti sredstva ozaveščanju javnosti o obstoju zakonodaje in ustreznega pritožbenega mehanizma.

3.8

Urad varuha človekovih pravic si dejavno prizadeva za spodbujanje človekovih pravic, njegovo delovanje pa je cenjeno. Zato morajo albanske oblasti zagotoviti močnejši politični in finančni okvir, s pomočjo katerega bi urad lahko še naprej učinkovito opravljal svoje naloge ter ohranil neodvisnost in svobodo pred političnimi vplivi. Treba je izboljšati spremljanje varuhovih priporočil, tudi zadnjega priporočila v zvezi z reformo javne uprave, ki je vodilo k povečanju števila pritožb glede odpuščanj iz javnih institucij (3).

3.9

Odbor ceni prizadevanja glede zastopanosti žensk na državni ravni (šest ministric v vladi z devetnajstimi člani, približno 17 % poslank) in vzpostavljeni okvir za boj proti nasilju v družini. Kljub temu je treba nadaljevati delo za oblikovanje ugodnejšega okolja za napredovanje žensk na političnih in javnih položajih, za odpravo preostalih spolno diskriminatornih določb v zakonodajnih aktih, predvsem glede razlike v plačilu med spoloma in dostopa do podjetništva in posojil.

3.10

Sprejetje nacionalne strategije za zaposlovanje in usposabljanje za obdobje 2014–2020 je dobrodošlo, vendar so potrebna vztrajna prizadevanja za napredek z načrtovanimi ukrepi in za zagotovitev sredstev za njeno izvajanje, vključno z učinkovito uporabo sredstev v okviru instrumenta predpristopne pomoči IPA II (30 milijonov EUR).

4.1

Svoboda zbiranja in združevanja je ustavna pravica in se na splošno spoštuje. Organizacije civilne družbe brez omejitev priznavajo in uveljavljajo svobodo izražanja. Kljub temu pa bo medijska svoboda še vedno izziv, dokler ne bo rešeno vprašanje transparentnosti financiranja medijev in vmešavanja političnih in gospodarskih interesov. Izvajanje zakona o avdiovizualnih medijih je treba pospešiti in v praksi zagotoviti neodvisnost medijskega regulatorja (urada za avdiovizualne medije).

4.2

Sektor albanskih organizacij civilne družbe ostaja razdrobljen in razmeroma slabo razvit. Še vedno ni zanesljivih uradnih podatkov o številu vseh registriranih nevladnih organizacij (4) in še manj o številu aktivnih (5). V skladu s podatki instituta INSTAT iz leta 2013 je registriranih 2  110 nevladnih in mednarodnih organizacij. Na podlagi ocene TACSO (2011) je bilo od približno 3  000 registriranih organizacij civilne družbe približno 450 delujočih.

4.3

Organizacije civilne družbe so najbolj zastopane v večjih mestih, predvsem v Tirani, manj pa na oddaljenih ali podeželskih območjih. Sodelovanje temeljnih organizacij, zlasti zunaj prestolnice, ostaja izziv, ki se ga je treba lotiti kot osrednje prednostne naloge glede financiranja tako za nacionalno kot za evropsko finančno pomoč, k čemur med drugim sodijo spodbujanje uporabe institucionalne podpore v nacionalnih finančnih sistemih za organizacije civilne družbe, razvoj središča za vire ali zanesljivih lokalnih nevladnih organizacij, ki krepijo občutek skupnosti, podpora participativnim procesom za reševanje vprašanj lokalnih skupnosti in spodbujanje vrednot civilne družbe in prostovoljstva.

4.4

Strategije donatorjev in njihove prioritete glede financiranja so do neke mere vplivale na področja, na katerih so dejavne albanske organizacije civilne družbe. Sprva so bile organizacije civilne družbene uspešnejše pri zagotavljanju storitev ranljivim skupinam, pri izobraževanju ter zavzemanju za človekove pravice in pravice žensk, v zadnjih letih pa vidneje in učinkoviteje posvečajo pozornost zagovorništvu prek državljanskih skupin, raziskovalno-svetovalnih skupin in organizacij za človekove pravice na področjih, kot so trgovina z ljudmi, zaporniški sistem, okolje, otrokove pravice, socialna vključenost in odpravljanje revščine, nasilje v družini, vključevanje mladih in pravice LGBT. Treba je še naprej podpirati aktivno in strokovno sodelovanje organizacij civilne družbe pri spremljanju obveznosti države na ključnih področjih za pristop k EU, kot so reforma pravosodja, reforma javne uprave, upravljanje javnih financ in transparentno javno financiranje, tudi prek zagotavljanja pomoči EU tej državi.

4.5

Navzočnost organizacij civilne družbe na ključnih področjih javnega življenja, na katerih so se proaktivno vključile v odločanje in oblikovanje politik, je prinesla številne uspehe pri pripravi nacionalnih strategij in zakonodaje, ki vplivajo na organizacije civilne družbe. Treba je še naprej podpirati koalicije in vzpostavljanje mrež za krepitev sektorskega povezovanja, dajanje večje teže civilnemu in socialnemu dialogu ter okrepitev vloge partnerja z javnimi organi in zasebnim sektorjem.

4.6

Čeprav niso pravno priznane, albanske organizacije civilne družbe sodelujejo pri ustanavljanju socialnih podjetij. Javnih politik je sicer malo, a bi morale priznati in podpreti spodbujanje in razvoj socialnega podjetništva, ki ga je treba gojiti od osnovne ravni navzgor. Socialna podjetja prinašajo dodano vrednost z ustvarjanjem delovnih mest za osebe v slabšem položaju ter lahko prispevajo inovativne rešitve za socialne potrebe in boljše izkoriščanje potenciala lokalnih skupnosti.

4.7

Nedavno sprejetje novega zakona o dostopu do informacij (septembra 2014) in novega zakona o obveščanju in posvetovanju (oktobra 2014) pomeni pozitiven razvoj, ki ga je treba pozorno spremljati in tako zagotoviti, da so na voljo tudi ustrezne strukture in mehanizmi za sistematične in transparentne postopke posvetovanja in dialoga med javnimi organi in organizacijami civilne družbe. Odbor priznava temeljito pripravljalno delo za zakon o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti, pred njegovim sprejetjem pa bi bilo treba podrobno proučiti upravno zmogljivost za izvajanje posebnih določb in ozaveščanje o njih.

4.8

EESO odobrava napredek v sodelovanju med javnimi organi in organizacijami civilne družbe ter pozdravlja sedanjo javno razpravo o časovnem načrtu glede albanske vladne politike za bolj ugodno okolje za razvoj civilne družbe. Načrt se osredotoča na devet prednostnih področij, ki upoštevajo cilje iz smernic v zvezi s pomočjo EU za civilno družbo za obdobje 2014–2020, ki bi jih bilo treba pregledati, da bi bolje obravnavale posebne izzive, s katerimi se soočajo socialni partnerji v okviru socialnega dialoga.

4.9

29. aprila 2014 je vlada potrdila nacionalni akcijski načrt za obdobje 2014–2016 v okviru partnerstva za odprto vlado. Poleg doseganja meril v okviru akcijskega načrta je treba okrepiti prizadevanja za seznanjanje s cilji in vrednotami partnerstva za odprto vlado, zlasti na lokalni ravni. Treba je nadaljevati sodelovanje s koalicijo organizacij civilne družbe za partnerstvo za odprto vlado in nadalje omogočati njen dejavni prispevek.

4.10

Kot prednostne naloge so vlada in organizacije civilne družbe opredelile potrebo po ustanovitvi nacionalnega sveta za civilno družbo, posvetovalnega organa, ki bi omogočal redni dialog med vlado in organizacijami civilne družbe, ter po razvoju nacionalne strategije za ustvarjanje ugodnega okolja za organizacije civilne družbe.

4.11

Vzdržna in dejavna civilna družba ni mogoča brez trdne kulture prostovoljstva, ki je v Albaniji slabo zastopana. Poleg ključnih ukrepov ozaveščanja o koristih državljanske udeležbe in spodbujanja širše javnosti k prostovoljstvu je treba obnoviti razprave o spodbujanju zakonodaje na področju prostovoljstva.

5.1

Socialni dialog je bistvenega pomena za gospodarski razvoj in socialno kohezijo, ki ju Albanija potrebuje. Glavna institucionalna platforma za tristranski dialog je nacionalni svet za delo, ki je bil ustanovljen leta 1996 in leta 2014 organiziral štiri seje, na katerih je razpravljal o posebnih temah. Svet v skladu z nekaterimi merili o zastopanosti, določenimi v standardih MOD, o katerih še vedno razpravljajo socialni partnerji, sestavlja sedem predstavnikov Sveta ministrov ter deset predstavnikov organizacij delodajalcev in delavcev. Na lokalni ravni se je tristranski dialog razvil na področju zaposlovanja prek uradov lokalnih svetov in lokalnih uradov za zaposlovanje. Vlada in socialni partnerji razpravljajo o možnosti oblikovanja socialno-ekonomskega sveta kot v drugih državah, da bi lahko bolje obravnavali gospodarska vprašanja.

5.2

V Albaniji je bilo ustanovljenih in deluje 83 sindikatov. Večina od njih so člani dveh konfederacij, ostali pa so neodvisni. Največji in najbolj vplivni konfederaciji sta Konfederacija albanskih sindikatov (KSSH) s 1 10  000 člani in Zveza neodvisnih sindikatov Albanije (BSPSH) s 84  000 člani, ki sta zastopani v nacionalnem svetu za delo s petimi člani. KSSH in BSPSH predstavljata okoli 90 % članstva v sindikatih v Albaniji in sta navzoči v 12 regijah, dejavni pa sta večinoma na področjih izobraževanja in znanosti, javne uprave, pokojnin, industrije, kmetijstva, živilske industrije, javnega zdravja, prometa, nafte, gradbeništva, tekstila, obrtništva, trgovine, metalurgije, kemične industrije in telekomunikacij. Obe sta članici Mednarodne konfederacije sindikatov (ITUC) in opazovalki v Evropski konfederaciji sindikatov (ETUC). Vloga sindikatov v Albaniji je bistvenega pomena za krepitev socialnega dialoga.

5.3

Sindikati so se večinoma oblikovali v javnem sektorju in v privatiziranih podjetjih (ki so bila prej v državni lasti), manj pa so zastopani na nižji ravni, v izključno zasebnem sektorju. V letu 2014 so sindikati okrepili svoje dejavnosti v zvezi z varstvom delavcev in kolektivnimi pogajanji, vendar jim ni uspelo premostiti razlik. Notranje reforme, s katerimi bi sindikati postali bolj neodvisni od političnih strank, bi morale biti prednostna naloga.

5.4

Sektorski in dvostranski dialog je še vedno šibak, predvsem zaradi pomanjkanja kulture dialoga in zadržanosti delodajalcev do sindikatov. Pogajanja o kolektivnih pogodbah so bolj razvita na mestnih območjih, zlasti v Tirani, Draču in Vlori, saj so največja podjetja skoncentrirana na teh mestih in območjih.

5.5

Albanija ima skupaj približno 1 04  275 aktivnih podjetij, od katerih jih je polovica v okrožjih Tirana in Drač. V letih 2012 in 2013 je delovalo približno 30 organizacij delodajalcev. Organizacija „Business Albania“ je bila ustanovljena leta 2010 kot krovna organizacija delodajalcev, ki povezuje 24 poslovnih združenj in več posameznih podjetij (več kot 30  000 delodajalcev kot članov združenj). Organizacija BiznesAlbania je članica nacionalnega sveta za delo, nacionalnega sveta za gospodarstvo in Mednarodne organizacije delodajalcev (IOE). Ključna akterja v socialnem dialogu, ki sta zastopana v nacionalnem svetu za delo, sta Albanski kmetijsko-poslovni svet (KASH) z 12 regionalnimi sveti in 21 nacionalnimi združenji kot člani ter Svet delodajalskih organizacij Albanije (KOPSH), v katerega je včlanjenih 14 zvez, od katerih jih večina deluje na nacionalni ravni.

5.6

Zveza gospodarskih in industrijskih zbornic Albanije (70 članov) deluje od leta 1995 kot vsedržavna neprofitna organizacija za zaščito interesov trgovine in industrije, ki albanski vladi daje zamisli in predloge za spodbujanje trgovine in industrije. Usklajuje tudi delo lokalnih zbornic in njihove odnose s podobnimi organizacijami v drugih državah.

5.7

Nacionalni svet za gospodarstvo (NEC) je bil kot strukturiran mehanizem za izboljšanje dialoga med vlado in poslovno skupnostjo ustanovljen z zakonom leta 2014 (6). Omogoča posvetovalni proces in ima pri vladi svetovalno vlogo za odločitve glede gospodarske politike in prakse. Rednost sestankov nacionalnega sveta za gospodarstvo je zelo cenjena, vendar bi si obe strani morali prizadevati za večjo učinkovitost dialoga in zmogljivost sveta za spremljanje zavez vlade do poslovnega okolja.

5.8

Albanija je ratificirala osem glavnih konvencij MOD o delu, vendar je bil na področju pravic delavcev in sindikatov dosežen zgolj skromen napredek. Ključna področja, na katerih je potreben napredek, so: krepitev delavskih in sindikalnih pravic, skrb za to, da vlada spoštuje in zagotavlja spoštovanje delovnega prava, in izboljšanje tristranskega socialnega dialoga.

5.9

Spremenjen delovni zakonik je treba še sprejeti, ostajajo pa tudi številna odstopanja od mednarodnih delovnih standardov. Temeljne pravice delavcev v Albaniji še vedno redno kršijo in mehanizmi za preprečevanje in kaznovanje teh kršitev niso dovolj učinkoviti.

5.10

Zlasti z vidika pogajanj o pristopu k EU je pomembno, da so socialni partnerji bolje vključeni v vladno ekonomsko in socialno politiko ter politiko zaposlovanja. Vključiti bi jih bilo treba tudi v priprave na upravičenost Albanije do sredstev iz Evropskega socialnega sklada in drugih skladov EU. Šele takrat bodo albanski socialni partnerji lahko učinkovito izpolnili svojo prihodnjo vlogo na forumih participativne demokracije na ravni EU.

5.11

EESO odobrava, da je paket pomoči v okviru instrumenta za predpristopno pomoč za Albanijo za leto 2015 usmerjen v rast in zaposlovanje, ter priporoča, naj Komisija upošteva posebne potrebe socialnih partnerjev pri pripravi prihodnjih razpisov za zbiranje predlogov. Poleg tega bi bilo treba socialne partnerje spodbujati, in po možnosti usposabljati, da bodo lahko bolje pripravili in prijavili projekte za financiranje iz evropskih sredstev.